5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 33/89

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA) (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 z naslovom „Evropske širokopasovne povezave: naložbe v rast, ki jo poganja digitizacija“ (KOM(2010)0472),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 11. maja 2011 o predlogu Komisije o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (KOM(2010)0245),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra ter sporočila Komisije „Evropske širokopasovne povezave: naložbe v rast, ki jo poganja digitalizacija“ (TEN/434-435 - CESE 362/2011),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2009 z naslovom Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. avgusta 2009 z naslovom Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope: Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009 (KOM(2009)0390),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2009 z naslovom Internet stvari: akcijski načrt za Evropo (KOM(2009)0278),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom Naložbe danes za Evropo jutri (KOM(2009)0036),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2006 z naslovom Premoščanje širokopasovne vrzeli (KOM(2006)0129),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. aprila 2006 z naslovom: Akcijski načrt za e-upravo i2010: pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh (KOM(2006)0173),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. aprila 2004 z naslovom E-zdravje: izboljšanje zdravstvenega varstva za evropske državljane: akcijski načrt za evropsko območje e-zdravja (KOM(2004)0356),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu (5),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 26. marca 2009 o okrepitvi varnosti in temeljnih svoboščin na internetu (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. septembra 2008 o popolnem koriščenju digitalne dividende v Evropi: skupen pristop za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2007 o oblikovanju evropske politike na področju širokopasovnega interneta (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2007 z naslovom K evropski politiki radijskega spektra (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2005 o informacijski družbi (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 1998 o globalizaciji in informacijski družbi: potreba po okrepljenem mednarodnem usklajevanju (12),

—

ob upoštevanju spremenjenega skupnega regulativnega okvira za elektronsko komunikacijo, zlasti direktiv 2002/21/ES (Okvirna direktiva), 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), 2002/22/ES (Direktiva o univerzalni storitvi), 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) in Uredbe (ES) št. 1211/2009 (Uredba BEREC),

—

ob upoštevanju Evropskega načrta za oživitev gospodarstva (KOM(2008)0800),

—

ob upoštevanju Priloge III k spremenjeni Uredbi Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009,

—

ob upoštevanju člena 189 Lizbonske pogodbe,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0221/2011),

A.

ker je vseevropska pokritost z zmogljivimi širokopasovnimi omrežji bistvena za uresničevanje ciljev strategije EU 2020, namreč za spodbujanje pametne, trajnostne, vključujoče in teritorialno kohezivne gospodarske rasti, izboljšanje stanja na področju zaposlovanja, krepitev evropske konkurenčnosti, pospeševanje znanstvenih raziskav in inovacij ter s tem za omogočanje vsem regijam, mestom, občinam in družbenim skupinam, da imajo korist od digitalnega okolja in nudenje priložnosti, da izkoristijo nove digitalne tehnologije za javne storitve,

B.

ker je širokopasovni dostop možen prek številnih platform (bakreni vodi, kabelska omrežja, optična vlakna, fiksna in mobilna brezžična omrežja, satelitska omrežja itd.), ker je privabil različne vrste uporabnikov (kot so potrošniki, podjetja, vladne, javne in nepridobitne ustanove, vključno s šolami, knjižnicami, bolnišnicami in agencijami za javno varnost), ki širokopasovna omrežja uporabljajo za vrsto storitev (e-trgovina, zagotavljanje zdravstvenega varstva, glasovna in video komunikacija, zabava, upravljanje ladjevja, vladne službe, izobraževanje, usposabljanje na delovnem mestu in drugo), in omogoča tudi aplikacije med stroji (pametni električni števci in pametna omrežja, naprave za brezžično spremljanje delovanja srca, službe za storitve v sili, alarmni sistemi, telemetrija vozil, vodenje popisov in drugo),

C.

ker bosta priznanje in zajetje različnih platform, uporabnikov in storitev kot sestavnih delov širokopasovnega ekosistema zagotovila 100-odstotni širokopasovni dostop in s tem številne družbene koristi, ki bodo nadalje spodbudile 100-odstotni privzem širokopasovnih povezav; ker mora biti med cilje EU vključena udeležba vseh regij in družbenih skupin v digitalnem udejstvovanju,

D.

ker bosta trajnostni dostop do infrastrukture in konkurenca med storitvami skupaj z določanjem realističnih, izvedljivih ciljev od zgoraj navzdol zagotovila razpoložljivost povezav naslednje generacije na učinkovit način in v skladu s povpraševanjem,

E.

ker mora širokopasovna politika EU pripraviti temelje za razvoj, s katerim bo EU lahko prevzela vodilno vlogo pri zagotavljanju širokopasovne hitrosti, mobilnosti, pokritosti in zmogljivosti; ker je svetovno vodstvo v sektorju IKT ključno za blaginjo in konkurenčnost EU; ker bi evropski trg s skoraj 500 milijoni ljudi s širokopasovnimi povezavami deloval kot gonilna sila pri razvoju notranjega trga, pri čemer bi se oblikovala edinstvena kritična masa uporabnikov na svetu, ki bi vsem regijam dala nove priložnosti ter uporabnikom večjo vrednost, EU pa možnost, da postane vodilno, na znanju temelječe gospodarstvo v svetovnem merilu; ker je hitra namestitev širokopasovnih povezav bistvena, da se spodbudijo inovacije in produktivnost EU ter pospešijo nova mala in srednja podjetja ter ustvarjanje delovnih mest v EU,

F.

ker je za evropsko dodano vrednost bistvenega pomena premostiti digitalno ločnico in doseči širokopasovni dostop za vse po celotni EU, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih, da se zagotovita socialna in ozemeljska kohezija,

G.

ker so širokopasovne povezave pomembne za uresničitev novih tehnoloških infrastruktur, ki jih EU potrebuje za vodilni položaj v znanosti, tehnologiji in industriji, na primer na področju računalništva v oblaku, super računalnikov, interneta stvari in pametnega računalniškega okolja; opozarja, da sta ustrezen širokopasovni dostop in hitrost bistvena za razvoj in učinkovito uporabo takih inovativnih tehnologij IKT; poleg tega poudarja, da te tehnologije in storitve, ki jih slednje zagotavljajo, koristijo tako potrošnikom kot podjetjem, vključno z malimi in srednjimi podjetji,

H.

ker lahko javni akterji pomembno prispevajo k uvajanju širokopasovnih povezav za vse in dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA) na slabo pokrita in nepokrita območja; ker morajo javne naložbe delovati tako, da dopolnjujejo zasebne naložbe in krepijo konkurenco; ker morajo biti vlagatelji v NGA deležni ustreznih spodbud za nadaljnje naložbe v širokopasovne povezave,

I.

ker je v zadnjem desetletju zasebni sektor v širokopasovne zmogljivosti, storitve, aplikacije in vsebino vložil na stotine milijard evrov, vendar pa koristi širokopasovnih povezav niso bili deležni vsi evropski državljani; ker mora spodbujanje zasebnih in javnih naložb ostati glavno gonilo za rast širokopasovnih povezav v EU,

J.

ker je treba upoštevati odločitev o zmanjšanju digitalnega razkoraka med obema obalama Sredozemlja, ki jo je ministrska konferenca Unije za Sredozemlje sprejela 4. novembra 2008 v Marseillu in katere rezultat je predlog BB-MED (širokopasovna komunikacija v Sredozemlju),

1.

ugotavlja, da je sporočilo le del širšega svežnja, ki vključuje tudi digitalno agendo, Unijo inovacij, program za politiko radiofrekvenčnega spektra ter programe financiranja na ravni EU in na nacionalni ravni, katerega namen je vzajemno se podpirajoči sistem za učinkovit nadaljnji razvoj ter dostop do omrežij, tako prizemnih fiksnih in mobilnih kot satelitskih, in njihovo uporabo;

2.

opozarja, da se pojem širokopasovnih povezav nenehno razvija, saj se je povečalo število platform, prav tako pa sta eksponentno rasla baza odjemalcev in razpon uporabe; širokopasovne povezave zdaj ne pomenijo več zgolj dostopa do interneta in niso več omejene na neposredne izmenjave med ljudmi, saj je vse več povezovanja in aplikacij med stroji;

3.

ugotavlja, da fiksni in mobilni prenos podatkov eksponentno naraščata ter da bo za upravljanje tega povečanja potrebno več ukrepov, na primer nadaljnje usklajevanje dodelitev spektra za brezžične širokopasovne storitve, povečanje učinkovitosti spektra in pospeševanje uvajanja NGA;

4.

zato meni, da bi si EU za cilj morala postaviti prevzem vodilne vloge v infrastrukturi IKT; za dosego tega cilja je treba vsem Evropejcem dostaviti širokopasovno povezavo do leta 2013 in vsem uporabnikom na podeželskih območjih zagotovi storitve s hitrostjo vsaj 2 Mb/s, uporabnikom na drugih območjih pa z mnogo višjo; opozarja Komisijo, da bo treba za preprečevanje pojava digitalne ločnice pri osnovnem širokopasovnem dostopu na podeželskih območjih upoštevati vedno večje zahteve v zvezi s prenosom za inovativne internetne storitve, kot so e-uprava, e-zdravje ali e-učenje; meni, da je treba pri obravnavi načinov financiranja teh ciljev v največji meri upoštevati konkurenco, da bi se izognili izkrivljenju trga in omogočili, da najprej sam poišče rešitve;

5.

opozarja, da bi, če bi želeli doseči cilj 100 Mb/s, moralo biti leta 2015 približno 15 % evropskih gospodinjstev naročenih na vsaj takšno hitrost;

6.

ponovno poudarja pomen uresničitve ciljev digitalne agende, ki vsem prebivalcem EU do leta 2020 zagotavlja dostop do širokopasovne povezave s hitrostjo vsaj 30 Mb/s, in EU omogoča, da bo imela največjo možno širokopasovno hitrost in zmogljivost; poudarja, da je treba za uresničitev ciljev za širokopasovni dostop iz strategije EU 2020 v digitalni agendi določiti primerjalna merila uspešnosti za vmesna leta 2013, 2015 in 2018 tako na ravni EU kot na nacionalni ravni;

7.

opozarja, da je treba za najučinkovitejšo zagotovitev širokopasovne pokritosti podeželskih območij, gorskih regij in otokov kar najbolje izkoristiti vse razpoložljive tehnologije, tudi mobilne in satelitske, brez nepotrebnega obremenjevanja potrošnikov, regij držav članic ali panoge;

8.

ugotavlja, da mora prihodnja dodelitev radijskega spektra zagotoviti evropsko vodstvo pri brezžičnih aplikacijah in novih storitvah; poudarja, da je dostop do radijskih nizkofrekvenčnih pasov zaradi njihove značilnosti širjenja, ki omogoča pokrivanje velikih območij, ključnega pomena za zagotavljanje brezžične širokopasovne pokritosti podeželskih, gorskih in otoških regij, ki bi omogočala dostop do vseh predvidljivih internetnih storitev; poudarja, da mora Evropa ohraniti vodilni položaj pri znanstvenih raziskavah in tehnoloških inovacijah na področju brezžičnih storitev; ugotavlja, da je treba nujno spodbujati dostop do širokopasovne infrastrukture, vključno z zemeljsko uporabniško opremo, da bi tako prispevali k cenovno dostopni uporabi širokopasovnih satelitskih internetnih povezav v podeželskih, gorskih in otoških regijah, ter uporabnikom olajšali dostop do vseh predvidljivih internetnih storitev;

9.

priporoča, da se hitra uporaba digitalne dividende za nove mobilne širokopasovne storitve olajša z usklajenim in tehnološko nevtralnim vseevropskim pristopom, s čimer bi zagotovili ekonomijo obsega in se izognili zavirajočim vprašanjem čezmejnega motenja brez poseganja v obstoječ sprejem digitalne televizije in televizije z visoko ločljivostjo na podlagi mednarodnih standardov; poudarja, da mora EU podpirati projekte in poskuse v zvezi z „brezžičnimi mesti“;

10.

meni, da morajo imeti izobraževalne in raziskovalne ustanove dostop do širokopasovne infrastrukture, da bi lahko zagotovile prost pretok znanja za pripravo mlajših generacij in zagotovitev konkurenčnosti EU; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo evropske in nacionalne programe, da bi olajšale in zagotovile financiranje dostopa do širokopasovne infrastrukture za vse izobraževalne in raziskovalne ustanove do leta 2015; meni, da morajo biti do leta 2015 vsi evropski raziskovalni in akademski inštituti povezani z visokohitrostnimi (Gb/s) omrežji, kar bo ustvarilo intranet enotne evropskega raziskovalnega prostora;

11.

poziva države članice, naj spodbujajo hitre povezave z odprtim dostopom ter jih širijo na pomembno javno infrastrukturo v oddaljenih območjih (šole, bolnišnice in druge javne ustanove), s čimer bi se izboljšale javne storitve ter uvedle hitre povezave v oddaljenih območjih, zaradi česar bi se zmanjšali naložbeni stroški za lokalno zasebno distribucijo;

12.

predlaga, naj se države članice spodbuja k izvajanju javnih politik v podporo novih tehnologij in pospešuje uvajanje digitalnih metod poučevanja; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse med državami članicami in med državami članicami in državami izven EU;

13.

poudarja, da nove tehnologije in dostop do hitrih povezav pozitivno vplivajo na izobrazbo – tudi z ustvarjanjem dobrih priložnosti za učenje na daljavo zlasti v najbolj oddaljenih območjih – obveščenost, komunikacije in rekreacijo državljanov;

14.

poudarja, da so v EU potrebne trajne naložbe v raziskave prihodnjih fiksnih in mobilnih komunikacijskih tehnologij; poziva Komisijo, naj še naprej razvija skupne tehnološke pobude na teh področjih ter vanje vključi univerze, raziskovalne inštitute, proizvajalce naprav ter ponudnike storitev in vsebin; meni, da so te platforme optimalno sredstvo za razvoj ter izkoriščanje novih tehnologij in da bodo Evropski uniji prinesle veliko konkurenčno prednost;

15.

ugotavlja, da bi morali izdajatelji televizijskih programov imeti možnost ponuditi kakovostne pluralne avdiovizualne vsebine s pomočjo obstoječih distribucijskih platform, vključno s prizemnimi platformami in širokopasovnimi omrežji, zlasti za storitve na zahtevo, pod pogojem, da širokopasovna omrežja izpolnjujejo enake zahteve glede kakovosti storitev ter si prizadevajo za čim večjo učinkovitost in pokritost spektra;

16.

poziva Komisijo, naj za oblikovanje povezane, dosledne in učinkovite strukture EU, kjer bi se zbirala vsa sredstva, nujno predstavi predlog za strateški načrt, ki bi vseboval enoten okvir za vse vidike računalniške in internetne varnosti, da se zagotovi popolno varstvo in odpornost omrežne in kritične informacijske infrastrukture, vključno z minimalnimi varnostnimi standardi in postopki certificiranja, skupno terminologijo, načrtom za ravnanje v primeru kibernetskih incidentov in načrtom za računalniško in internetno varnost; meni, da bi moral tak načrt opredeliti prispevek, ki ga mora dati vsak akter, tudi Komisija, države članice, agencija ENISA, Europol, Eurojust, nacionalne skupine in skupine EU za odzivanje na računalniške grožnje ter druge ustrezne ustanove in organi na ravni EU in na nacionalni ravni, pa tudi zasebni sektor, ter obravnavati tudi vlogo in zastopanost EU na mednarodni ravni;

17.

meni, da bi lahko obveznosti univerzalne storitve nazadnje postale dodatna spodbuda za razvoj širokopasovnih povezav, in spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem hitro revidira področje uporabe univerzalne storitve;

18.

poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi opredelijo nacionalne širokopasovne načrte in sprejmejo operativne načrte s konkretnimi ukrepi za uresničitev ciljev za leti 2013 in 2020 iz digitalne agende; poziva Komisijo, naj preuči te načrte, predlaga optimalne rešitve in usklajuje njihovo izvajanje z državami članicami;

19.

meni, da so nova omrežja in storitve visokih hitrosti potrebna za spodbujanje mednarodne konkurenčnosti EU in oblikovanje kakovostnih delovnih mest;

20.

meni, da je kombinacija konkurence in skrbno izbranih ciljev pri infrastrukturi in storitvah, najboljša osnova za trajnostne naložbe, inovacije in širjenje uporabe; kljub temu poudarja, da lahko v nekaterih primerih naložbe spodbudi tudi okrepljeno sodelovanje med zainteresiranimi stranmi;

21.

meni, da so glede na vse bolj kompleksne širokopasovne aplikacije visoko zmogljiva širokopasovna omrežja in dostopovna omrežja iz optičnih vlaken (FTTH) nujna tako z vidika končnih uporabnikov in njihovih prihodnjih potreb kot z vidika gospodarskega razvoja;

22.

priporoča spodbujanje konkurenčnega trga za naložbe in ob uporabi fiksne in brezžične širokopasovne infrastrukture; ugotavlja, da je konkurenčni trg spodbuja dodatne naložbe in inovacije ponudnikov komunikacije, aplikacij in vsebin ter deluje kot bistvena platforma za digitalno gospodarstvo; priznava dejstvo, da bo trdna platforma za širokopasovni dostop povezala vlade, posameznike in podjetja na obeh straneh Atlantika, zato morajo zlasti EU in ZDA izvajati širokopotezno agendo za spodbujanje širokopasovnega dostopa;

23.

spodbuja Komisijo, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in ponudnike storitev, naj si prizadevajo, da bi do leta 2013 poiskali skupen pristop h krepitvi enotnega trga za podjetja in komunikacije v EU;

24.

v luči doseganja konkurenčnih mobilnih trgov izpostavlja pomembnost konkurenčne in pravočasne dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave v okviru programa za politiko radiofrekvenčnega spektra ter poziva države članice, naj do leta 2013 sprostijo frekvenčni pas 800 MHz ob upoštevanju obstoječih storitev;

25.

opozarja, da sta digitalni svet in IKT gonili inovacij in je dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav zato bistvena predpostavka za vsa evropska partnerstva za inovacije, saj krepi sodelovanje in udeležbo državljanov;

26.

poudarja, da so javna naročila pred začetkom obratovanja v teh sektorjih izjemno pomembna za rešitve, temelječe na raziskavah in razvoju, saj omogočajo spodbujanje uspešnega cikla tehnološkega razvoja in povpraševanja po hitrih širokopasovnih storitvah;

27.

meni, da so lahko javna finančna sredstva, namenjena širokopasovnim povezavam, učinkovita spodbuda za povečanje konkurenčnosti evropskih regij, če so usmerjena v razvoj modernih infrastruktur naslednje generacije z visoko zmogljivostjo prenosa na območjih z izjemno slabo povezljivostjo; meni, da bi si ta območja lahko, še posebej če gre za območja z visoko gostoto poselitve in industrijska območja, ob inovativnem in ustvarjalnem potencialu novih storitev, ki bi bile na voljo državljanom in podjetjem, hitro opomogla;

28.

meni, da bo širitev širokopasovnih omrežij, zlasti na podeželskih območjih, olajšala komunikacijo, predvsem ljudem, ki so omejeno gibljivi ali živijo na odročnih območjih, kot tudi izboljšala dostop do storitev in spodbujala razvoj malih in srednjih podjetij na podeželskih območjih ter tako pomagala ustvarjati nova delovna mesta in razvijati nove storitve v teh krajih;

29.

obžaluje, da sredstva v višini 1 milijarde EUR iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva, na podlagi katerega naj bi do konca leta 2010 dosegli 100 % pokritost s širokopasovnimi povezavami, niso bila dodeljena in da zato ta cilj ni bil dosežen; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo potrebna sredstva za uresničitev cilja, da se doseže 100-odstotna pokritosti s širokopasovnimi povezavami do leta 2013, ob pregledu večletnega finančnega načrta;

30.

poudarja, da je nujno potrebno oblikovanje konkurenčnega digitalnega enotnega trga, ki bo utrl pot odprtju notranjega trga za vse državljane EU; poziva k oblikovanju storitve v zvezi z DDV po načelu „vse na enem mestu“ v vseh državah članicah, da bi malim in srednjim podjetjem ter podjetnikom olajšali čezmejno e-trgovino;

31.

vztraja, da bi bilo treba veliko povpraševanje po povezavah, ki hkrati krepi profil spletnega gospodarstva EU, prispeva k omrežni pripravljenosti v EU in odgovarja na družbene spremembe na enotnem trgu, podpreti z ustreznimi sredstvi in močno konkurenčno infrastrukturo, potrebno za izvedbo projekta evropskih širokopasovnih povezav;

32.

poudarja, da so širokopasovne storitve bistvenega pomena za konkurenčnost industrije EU in znatno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in kakovostnim delovnim mestom ter k sodelovanju vseh regij in družbenih skupin v digitalnem življenju v EU; meni, da je uspešno izvajanje „širokopasovnega svežnja“ bistveno za zmanjšanje brezposelnosti, zlasti med mladimi, in sicer z zagotavljanjem pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi, kot predvideva strategija Evropa 2020;

33.

pozdravlja pobudo Komisije za sklic zbora za digitalne tehnologije junija 2011;

34.

poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo ukrepi držav članic in industrijskega sektorja za doseganje širokopasovnega dostopa za vse osredotočali na ukrepe na strani povpraševanja in da ne bodo izkrivljali trga ali nalagali sektorju nepotrebnega bremena;

35.

opozarja, da so potencialna tveganja pri gradnji drage infrastrukture za širokopasovno povezavo naslednje generacije visoka, dolge pa so tudi povračilne dobe; poudarja, da regulacija ne bi smela odvračati od naložb v to infrastrukturo, ampak bi morala zagotoviti, da imajo vsi tržni akterji dovolj spodbud za naložbe;

36.

poudarja, da mora stroške naložb v infrastrukturo kriti trg; opozarja pa, da sta okvir državne pomoči za širokopasovno povezavo in usmerjena poraba sredstev Skupnosti, tudi prek Evropske investicijske banke, strukturnih skladov in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, najverjetneje najnaprednejša dopolnjujoča se načina za pospeševanje uvajanja širokopasovnih povezav, kjer ni verjetno, da bi bila odprta infrastruktura nameščena v razumnem roku; poziva Komisijo, naj v svojem pregledu smernic za državno pomoč za širokopasovne povezave zagotovi trden in trajen okvir, ki bo podprl konkurenco in učinkovite naložbe v odprta omrežja ter omogočil prilagodljivo dodelitev sredstev EU v posameznem programskem obdobju;

37.

podpira vse ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjšanju gradbenih stroškov, pri čemer poudarja, da morajo širjenje uporabe spodbujati tudi inovativne storitve; poudarja, da je treba spodbujati nova znanja, veščine in kompetence za zagotavljanje inovativnih storitev in prilagajanje tehnološkim spremembam, ter meni, da morajo naložbe v nova, odprta in konkurenčna omrežja podpirati ukrepi, ki jih sprejmejo lokalni, regionalni in nacionalni organi, da bi zmanjšali stroške; poziva, naj se namenijo javna sredstva (tako nacionalna kot sredstva EU) za razvoj širokopasovne komunikacijske infrastrukture na odmaknjenih, redko poseljenih ali oddaljenih območjih, ki niso dovolj privlačna za ponudnike z vidika razmerja med stroški in koristmi;

38.

poudarja potrebo po izboljšanju smernic za naložbe v širokopasovne povezave za lokalne in regionalne organe, tako da bi spodbujale popolno črpanje sredstev iz skladov EU, saj je iz podatkov o odhodkih strukturnih skladov razvidno, da imajo regije težave pri črpanju razpoložljivih sredstev in njihovem usmerjanju v projekte širokopasovnih povezav; meni, da je treba državno pomoč za naložbe v širokopasovne povezave uporabljati tako, da se doseže sinergija s strukturnimi skladi, da bi tako spodbudili lokalno podjetništvo in lokalno gospodarstvo, ustvarili lokalna delovna mesta ter okrepili konkurenco na telekomunikacijskem trgu; meni, da je treba za maksimaliziranje učinka omejenega javnega financiranja, bodisi neposredno držav članic bodisi prek EU, to financiranje jasno osredotočiti na projekte, ki naj bi po pričakovanjih najbolj spodbudili zasebne naložbe za nadaljnje povečanje pokritosti in zmogljivosti; poudarja potrebo po javnih sredstvih ali preferenčnih posojilih v skladu s smernicami Komisije o državni pomoči, ki morajo biti usmerjena v infrastrukturo, ki ustreza zahtevam prihodnosti, je dolgotrajna in odprta ter podpira konkurenčnost in izbiro potrošnikov;

39.

poudarja, da se ukrepi na tem področju sprejemajo predvsem na lokalni ravni, in podpira prizadevanja Komisije za razvoj in izboljšanje mehanizmov, ki bodo omogočali lokalnim akterjem pridobivanje ustreznih informacij za zmanjševanje stroškov naložb; meni, da za popolno uresničitev širokopasovnih načrtov ni dovolj le sodelovanje med Komisijo in državami članicami, temveč morajo biti v oblikovanje načrtov vključeni tudi regionalni in lokalni organi;

40.

priznava, da je za spodbujanje naložb in odpravljanje ovir pri naložbah v omrežja naslednje generacije potrebna regulativna varnost, ter spodbuja nacionalne regulativne organe, naj izvajajo politike za spodbujanje konkurence, ki zagotavljajo preglednost in nediskriminatorne prakse na veleprodajnem telekomunikacijskem trgu, kar bi vsem tekmecem omogočilo pravičen dostop do infrastrukture; poziva države članice, naj se uskladijo s telekomunikacijskimi pravili EU, nacionalne regulativne organe pa, naj izvajajo priporočila NGA; poziva Komisijo, naj v regulativni okvir vključi več elementov, ki spodbujajo naložbe, in zagotovi spodbude za uporabo sinergij iz infrastrukturnih projektov;

41.

poudarja, da so konkurenčni trgi pomembni za dosego cenovno dostopnega širokopasovnega dostopa ter da morajo države članice in nacionalni regulativni organi hitro uveljaviti spremenjen telekomunikacijski okvir EU in priporočilo o NGA;

42.

poudarja potrebo po jasnih smernicah za države članice, da bi zagotovili, da bodo sredstva pravočasno usmerjena v uresničevanje ključnih ciljev za širokopasovni dostop ob hkratnem upoštevanju stroškovne učinkovitosti in sorazmernosti ukrepov;

43.

poziva k oblikovanju naložbam prijaznega okvira za NGA in brezžični (mobilni in satelitski) širokopasovni dostop, ki bi med drugim zagotavljal pravno varnost ter spodbujal naložbe, konkurenčnost in tehnološko nevtralnost, tehnološke odločitve pa prepustil trgu;

44.

poziva države članice, naj zagotovijo nediskriminatorni dostop do gradbenih del in olajšajo dostop do vodov ter s tem znatno znižajo naložbeni prag;

45.

poziva Komisijo, naj ob podpori držav članic oblikuje seznam nepokritih in slabo pokritih območij;

46.

ugotavlja, da mora politika EU, da bi okrepila dostopnost do širokopasovnih povezav in njihov sprejem, spodbuditi uporabo učinkovitih ter cenovno dostopnih omrežij, aplikacij, opreme za dostop, storitev in vsebine; spodbuja države članice, naj razvijajo storitve e-uprave, e-demokracije, e-učenja in e-zdravja, ki bodo povečale povpraševanje po širokopasovnih povezavah;

47.

poudarja, da mora državna politika na območjih, kjer so tržne sile sposobne zagotoviti konkurenčen širokopasovni dostop, spodbujati naložbe zasebnega sektorja in inovacije tako, da odstrani vse ovire za uvajanje;

48.

podpira sodelovanje Komisije z EIB za izboljšanje razpoložljivosti financiranja za hitra in ultra hitra omrežja ter poudarja, da je treba takšno financiranje usmeriti v projekte odprte infrastrukture, ki podpirajo raznolikost storitev;

49.

pozdravlja predlog Komisije, da bi preučili nove finančne vire in inovativne finančne instrumente; zato podpira oblikovanje sistema projektnih obveznic EU, ki bo v sodelovanju z EIB in z jamstvom proračuna EU zapolnil sedanjo vrzel v financiranju, ki je posledica nenaklonjenosti zasebnih vlagateljev in resnih omejitev nacionalnih proračunov; zato poziva Komisijo, naj čim prej pripravi konkretne zakonodajne predloge za vzpostavitev tega nadomestnega vira financiranja za velike infrastrukturne projekte z evropsko dodano vrednostjo;

50.

še naprej spodbuja ustrezne naložbe javnega sektorja in organizacijske modele, še zlasti take, ki vključujejo lokalne organe, javno-zasebna partnerstva ter sisteme davčnih spodbud za uvajanje hitrih in ultra hitrih omrežij; poudarja, da je pomembno uskladiti vladne politike na vseh ravneh;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s smernicami Komisije za državno pomoč dosežejo dogovor o evropskem paktu za širitev širokopasovnih povezav, v okviru katerega bi učinkoviteje usklajevali nacionalne in evropske programe financiranja ter zasebne naložbe, usmerjen pa bi bil zlasti na „podeželska območja“ in zagotavljal potrebno usklajevanje s skladnimi kazalniki rezultatov na ravni celotne EU;

52.

poziva k oblikovanju enotne evropske projektne skupine na visoki ravni, v kateri bi bile zastopane vse zadevne zainteresirane strani, vključno z uporabniki in ponudniki elektronskih omrežij in storitev, nacionalnimi regulativnimi organi ter organom BEREC, ki bi skupaj prispevali k razvijanju prihodnje strategije za infrastrukturo IKT in posebne storitve informacijske družbe;

53.

poziva Komisijo, naj ščiti načela nevtralnosti in odprtosti interneta ter spodbuja sposobnost končnih uporabnikov, da dostopajo do informacij in jih razširjajo ter da uporabljajo aplikacije in storitve po svoji izbiri; naroči Komisiji, naj oceni, ali so za izvajanje spremenjenega telekomunikacijskega okvira EU potrebne posebne smernice;

54.

poziva države članice, naj določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, da se novim ponudnikom olajša uveljavitev na trgu z namenom spodbujanja konkurenčnega okolja;

55.

poudarja, da morajo biti regulativni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice v zvezi z uvedbo funkcionalne ločitve, sprejeti le kot izredni ukrepi po izvedbi analize pričakovanega učinka za regulativni organ ter za podjetje, zlasti za njegovo delovno silo in spodbude za naložbe v omrežje; meni, da morajo o tej oceni učinka razpravljati vse zainteresirane strani, vključno s predstavniki delovne sile;

56.

opozarja na načrt Komisije, da pripravi smernice za izračun stroškov in nediskriminacijo, ključni načeli v okviru EU, ter poziva Komisijo, naj podpira konkurenco pri hitrih in ultra hitrih omrežjih ter omogoči vsem upravljavcem pravičen dostop do infrastrukture, da bi tako potrošnikom zagotovili široko izbiro storitev, poštene cene za dostop do omrežja in dostopne cene za potrošnike, ter spodbudila učinkovite naložbe ter hiter prehod na hitra in ultra hitra omrežja;

57.

poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo digitalno socialno izključenost in druge ovire, ki nekaterim prebivalcem onemogočajo dostop do spleta, zlasti v skupnostih z nižjimi dohodki in pri invalidih, in naj zahtevajo, da vse ustrezne zainteresirane strani zagotovijo: usposabljanje in javni dostop do širokopasovnih storitev, ekonomska pomoč za nakup širokopasovnih storitev in opreme, spodbude za razvoj tehnologije in vsebin, namenjenih potrebam posameznih uporabnikov;

58.

poziva Komisijo, naj za zagotovitev uresničljivih interaktivnih storitev in zato, da bi omogočila spremljanje ciljev glede širokopasovnih povezav, določi natančnejše značilnosti širokopasovnega dostopa, vključno s hitrostjo prenosa vsebin s spleta („download“) in na splet („upload“), zamudami, hitrostmi pri končnih uporabnikih, ter značilnosti, ki so potrebne za učinkovito delovanje takih storitev; pozdravlja delo Komisije pri razvijanju metodologije za merjenje pomembnih vidikov dejanske uporabniške izkušnje;

59.

poudarja razliko med teoretičnimi hitrostmi omrežja in dejansko izkušnjo uporabnika, saj je izkušnja uporabnika povezana tudi z zmogljivostjo in zasedenostjo spletnega mesta itd.; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z organom BEREC izpopolni svoje meritve zagotovljenih hitrosti širokopasovnih povezav in ustrezno prilagodi svoje cilje, organ BEREC pa, naj razvije smernice EU, s čimer se zagotovi, da oglaševane hitrosti širokopasovnih povezav ustrezno izražajo povprečne hitrosti nalaganja ali prenašanja, ki jih lahko uporabniki dejansko pričakujejo, in obsežno obveščanje potrošnikov o ponujenih storitvah, s tem pa tudi preglednost koristi nove tehnologije, spodbujal primerljivost in okrepil konkurenco; poziva organ BEREC, naj zagotovi pošteno oglaševanje običajnih širokopasovnih hitrosti, ki so na voljo potrošnikom, da bi bila zagotovljena preglednost ugodnosti nove tehnologije za prenos vsebin na splet in s spleta; poziva nacionalne regulativne organe, naj ukrepajo zoper ponudnike, ki niso v skladu s priporočili organa BEREC;

60.

ponovno opozarja na pomen prihodnjih visokohitrostnih storitev, ki bodo zagotovile energijsko učinkovitost EU, uresničitev ciljev v zvezi z varnostjo in druge komunikacijske zmogljivosti (npr. učinkovite in pametne prevozne sisteme ter komunikacijske sisteme med osebami, med osebo in napravo ter med napravami);

61.

ugotavlja, da nova optična omrežja v primerjavi z drugo tehnologijo potrošnikom omogočajo visokokakovosten in precej hitrejši dostop; meni, da je smiselno dati prednost izgradnji širokopasovnih povezav iz optičnih vlaken tam, kjer ta dolgoročno pomeni najbolj gospodarno in trajnostno rešitev;

62.

poziva, naj Komisija Parlamentu letno poroča o širokopasovni ponudbi in izbiri, ki je dejansko na voljo uporabnikom v EU, ter o napredku pri izvajanju okvira za elektronsko komunikacijo in priporočila glede dostopovnih omrežij naslednje generacije;

63.

poziva Komisijo, naj usklajuje najboljše prakse med državami članicami na področju javno dostopnih brezplačnih hitrih brezžičnih omrežij v javnih prevoznih sredstvih;

64.

poudarja, da je razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno s širokopasovnim internetom, odlična priložnost, da se še izboljšata komunikacija in dialog med državljani in institucijami Evropske unije.

65.

poziva Komisijo, naj pripravi podrobnejše ocene učinka za zdravje, ki ga lahko imajo nekatere širokopasovne tehnologije, zlasti sistemi za komunikacijo med osebami, med osebo in napravo ter med napravami; poudarja, da mora EU stalno spremljati in ocenjevati tveganja brezžičnega interneta za zdravje, tako da državljani ne bodo izpostavljeni sevanju, ki škoduje zdravju;

66.

poziva k sprejetju posebnih ukrepov, da bi malim in srednjim podjetjem zagotovili, da bodo lahko v celoti izrabila priložnosti, ki jih na področju e-trgovine in e-naročanja ponujajo širokopasovne povezave; poziva Komisijo, naj izmenjuje najboljše prakse ter kot del digitalne agende preuči možnost oblikovanja specifičnega programa za mala in srednja podjetja ter širokopasovne povezave;

67.

poudarja, da je treba za zagotovitev optimalnega vpliva in koristi za družbo skupaj z uvedbo širokopasovnih povezav omogočiti tudi informativne in izobraževalne programe za povečanje osveščenosti o povpraševanju;

68.

poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za odpravo primanjkljajev e-znanj in veščin na vseh ravneh izobraževanja in v okviru vseživljenjskega učenja za vse državljane, s posebnim poudarkom na osebah s slabim znanjem in veščinami o informacijskih tehnologijah; poudarja, da so naložbe v širokopasovne povezave v EU lahko uspešne le, če so tehnične naložbe usklajene z naložbami v znanja in veščine na področju informacijske tehnologije državljanov; poudarja vlogo novih tehnologij v izobraževanju in opozarja, da je tehnološka pismenost odslej ne samo cilj, ampak tudi bistveno orodje za uresničitev vseživljenjskega učenja in socialne kohezije;

69.

poziva države članice in industrijo, naj ljudem omogočijo razvoj novih znanj in veščin s celovitimi programi prekvalifikacije in usposabljanja ter naj tehnološke spremembe pospremijo z aktivnimi politikami trga dela;

70.

poziva države članice, naj bodo pozorne na priporočila Komisije iz njenega akcijskega načrta o e-upravi z uporabo e-naročanja in sprejmejo odprto strategijo za dostop do podatkov javnega sektorja, spodbujajo elektronsko identiteto ter zagotovijo vseevropsko in svetovno medobratovalnost podpisa; opozarja, da bi morali biti vsi ukrepi usmerjeni v poenostavitev stikov z javno upravo v upravnih postopkih;

71.

poziva Komisijo, naj pospeši postopke javnega naročanja z uporabo spletnih virov in elektronskih računov (pobuda za e-račune);

72.

podpira pobude, kot so e-zdravje in vseevropska infrastruktura za zdravstvene podatke, da bi povečali neodvisnost bolnikov in kakovost njihovega življenja; meni, da bi morale biti takšne storitve glede na staranje prebivalstva EU dostopne kjer koli in kadar koli, tudi prek mobilnih naprav, predvsem pa bi morale biti cenovno dostopne; meni, da je za vzpostavitev vseevropske infrastrukture za zdravstvene podatke v zdravstvenem sistemu, usmerjenem v bolnika, treba izvesti naslednje ukrepe:

73.

podpira inovativne širokopasovne storitve, usmerjene v pomorski sektor, ter pozdravlja razprave med Komisijo in državami članicami o novi pobudi za e-pomorstvo, ki bi nadgradila projekt SafeSeaNet in bila, kot je načrtovano, namenjena tudi obravnavi informacij, povezanih z logistiko, carino, nadzorom meja, okoljem, ribolovnimi dejavnostmi in komunikacijami, ter vprašanj glede varnosti in zaščite;

74.

poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo najnovejše generacije satelitov kot inovativno uporabo širokopasovne komunikacije pri projektih z evropsko dodano vrednostjo, vključno z nadaljnjo uporabo Univerzalnega pomorskega sistema za varnost in stisko na morju ter nove generacije širokopasovnega svetovnega omrežja (BGAN) in pomorskih storitev FleetBroadband;

75.

poudarja potrebo po povezavi digitalne agende z zagotavljanjem novih storitev, ki ustvarjajo rast, kot so e-trgovina, e-zdravje, e-učenje in e-bančništvo;

76.

poudarja pomen trdnega okvira za zagotavljanje zasebnosti v EU ter pozdravlja potekajoči pregled direktive o varstvu osebnih podatkov;

77.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.