11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/84

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 (1) o financiranju Evropskega programa satelitske radionavigacije (GALILEO) v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 in večletnim finančnim okvirom 2007–2013,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 912/2010 z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (KOM(2010)0308),

—

ob upoštevanju tržnega poročila o GNSS Agencije za evropski GNSS (iz oktobra 2010),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu proračuna EU (KOM(2010)0700),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Vmesni pregled evropskih programov satelitske navigacije (KOM(2011)0005),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A7-0165/2011),

A.

ker Evropski parlament dosledno v celoti podpira evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki se izvaja prek programov Galileo in EGNOS, njegov namen pa je izboljšanje vsakdanjega življenja evropskih državljanov, zagotavljanje avtonomije in neodvisnosti Evrope ter pridobitev znatnega deleža na svetovnem trgu visoke tehnologije, odvisnem od satelitske navigacije,

B.

ker je EU trenutno odvisna od ameriškega globalnega sistema za določanje položaja (GPS), saj na njem temeljijo dejavnosti v vrednosti okoli 7 % BDP,

C.

ker naj bi Galileo po pričakovanjih omogočal jasne prednosti v primerjavi z GPS-om, in sicer večjo natančnost, globalno celovitost, avtentikacijo in jamstvo storitve, z njim pa bo Unija dobila tudi strateško avtonomnost,

D.

ker globalni trg za GNSS raste eksponentno in bo po nekaterih ocenah leta 2020 dosegel približno 150 milijard EUR, od tega pa bo v EU ustvarjenih manj kot 20 %,

E.

ker EGNOS vsakodnevno uporablja že 80 000 evropskih kmetov in je bil nedavno potrjen za civilno letalstvo ter ker naj bi certifikacija za pomorski promet po pričakovanjih sledila v bližnji prihodnosti,

F.

ker naj bi Galileo postal tehnološko najbolj napreden in najsodobnejši globalni satelitski navigacijski sistem na svetu, ki bi določal svetovni standard za prihodnost, združeval visoko stopnjo znanosti, naprednih tehnologij in izkušenih kadrov ter prispeval k inovacijam in konkurenčnosti industrije EU,

G.

ker bosta EGNOS in Galileo ustvarila 60 milijard EUR neposrednih koristi za gospodarstvo in družbo EU, in sicer v obliki večje varnosti v cestnem in letalskem prometu, manjšega onesnaženja zraka in porabe pesticidov, novih delovnih mest in javne varnosti ter bosta v primerjavi z drugimi primerljivimi naložbami prinesla zelo veliko stroškovno učinkovitost,

H.

ker je pri štirih globalnih in dveh regionalnih satelitskih navigacijskih sistemih, ki jih razvijajo različni mednarodni akterji, hitrost, s katero se dajo storitve na voljo, bistveni element za Galileo, če naj ta evropski sistem čim prej postane drug velik referenčni globalni satelitski navigacijski sistem,

I.

ker je neuspeh začetnega javno-zasebnega partnerstva za financiranje programov GNSS leta 2007 privedel do odločitve, da se bo izvajanje financiralo izključno iz proračuna Unije (3,4 milijarde EUR za fazo opredelitve, fazo potrditve in uvajalno fazo do leta 2013), posledično pa bo Evropska unija imela popolno lastništvo, zaradi česar bosta Galileo in EGNOS prva velika projekta te vrste v lastništvu EU;

J.

ker je Galileo civilni sistem pod civilnim nadzorom in bi morale biti vse njegove storitve z mednarodnim vesoljskim pravom, pogodbami EU in načeli, določenimi v Ustanovni listini in pogodbah OZN,

K.

ker zaradi povečanih stroškov programa, ki so med drugim posledica netočnih ocen stroškov in strategij obvladovanja stroškov, sedanji proračun dopušča le financiranje začetne operativne zmogljivosti, ki zajema 18 satelitov,

L.

ker mora Komisija, preden bo sprejeta odločitev o nadaljnjih finančnih zavezah iz proračuna EU za naslednji večletni finančni okvir, predstaviti jasno oceno vseh mogočih tehničnih možnosti ter povezanih stroškov in koristi,

1.

pozdravlja poročilo Komisije, ki opisuje sedanji položaj in prihodnje izzive te pomembne vodilne pobude;

2.

vendar obžaluje zamudo pri objavi vmesnega pregleda, zaradi česar predolgo vlada negotovost o splošnem napredku projekta in njegovem finančnem stanju, kar zmanjšuje sprejemanje aplikacij globalnega satelitskega navigacijskega sistema na trgu in podporo javnosti;

3.

zaradi izboljšanja preglednosti poziva Komisijo, naj glede na sedanji položaj posodobi strateški okvir za globalni satelitski navigacijski sistem (C(2008)8378), vključno z glavnimi ukrepi, oceno proračuna in časovnim okvirom, ki so potrebni za dosego ciljev;

4.

poziva Komisijo, naj zato, da bi se preprečila prekoračitev stroškov v prihodnje, uvede stroge ukrepe za omejevanje stroškov in zmanjšanje tveganja, vključno s tistimi, ki so potrebni za obvladovanje stroškov izstrelitve satelitov; predlaga, naj Komisija v ta namen obravnava do sedaj pridobljena spoznanja in pretehta možnost uporabe neodvisnih strokovnjakov, vključno s predstavniki industrije, da bi bistveno izboljšala učinkovitost vodenja projektov;

5.

poziva Komisijo, naj izvaja priporočene ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot je uporaba dvojnih virov pri razpisih za vse kritične delovne sklope, da bi se lahko držali ambicioznega časovnega načrta, pri tem pa upošteva obseg resnične konkurence na zadevnih trgih, pa tudi politično voljo za ohranitev izstrelitvenih zmogljivosti v Evropi v prihodnosti, kot se med drugim odraža v 7. resoluciji Sveta za vesolje z dne 25. novembra 2010;

6.

meni, da bi morali začetno operativno zmogljivost, ki lahko zagotavlja začetne storitve na podlagi 18 satelitov, dokončati najkasneje do leta 2014, zato da bi Galileo dejansko postal drugi najbolj priljubljeni globalni satelitski navigacijski sistem zlasti za proizvajalce sprejemnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo k čim prejšnji izstrelitvi štirih satelitov za validacijo v orbiti, da bi pripravili jasen načrt za izstrelitev ostalih 14 satelitov ter zaključili zadnje delovne sklope;

7.

je prepričan, da je cilj popolne operativne zmogljivosti, ki temelji na konstelaciji 27 satelitov in ustreznega števila nadomestnih satelitov ter na ustrezni zemeljski infrastrukturi, osnovni pogoj za doseganje dodane vrednosti Galilea v smislu avtentikacije, visoke natančnosti in neprekinjene storitve ter s tem za uživanje gospodarskih in družbenih koristi; meni, da je za dosego popolne operativne zmogljivosti potrebna jasna in nedvoumna podpora vseh evropskih institucij, da bi uporabnike in vlagatelje prepričali o dolgoročni zavezanosti EU; poziva Komisijo, naj da v zvezi s tem trgu pozitivno znamenje;

8.

obžaluje, da niso bila predlagana dodatna sredstva za ta program pri prilagoditvi sedanjega večletnega finančnega okvira, kar je povzročilo nadaljnje zamude, dodatne stroške in morebiti izgubo priložnosti; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba popolno operativno zmogljivost doseči najkasneje do leta 2018, za kar bi po mnenju Komisije bilo po ocenah potrebnih dodatnih 1,9 milijarde EUR in letno financiranje za kritje operativnih stroškov v višini približno 800 milijonov EUR od leta 2014 naprej; poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za kar največje prihranke iz naslova finančne učinkovitosti in vzpostavi ustrezno finančno strukturo (ob tem pa upošteva, med drugim, prihodke od komercialnih storitev Galilea), da bi omejila potrebno dodatno financiranje;

9.

opozarja, da sedanja sredstva EU za raziskave in razvoj za GNSS ne znašajo več kot 15 milijonov EUR letno; opozarja na škodo za druge raziskovalno-razvojne programe, če se dodatna sredstva za te dejavnosti vzamejo iz sedanjega okvirnega programa (FP7); meni, da je treba v prihodnje v okviru FP8 zagotoviti več finančnih sredstev ter prek drugih ukrepov za lažji razvoj izdelkov in storitev, ki temeljijo na globalnem satelitskem navigacijskem sistemu;

10.

poudarja, da je treba povečati sredstva, da bi okrepili razvoj aplikacij in storitev na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema., da se zagotovi popolna izraba naložb v infrastrukturo sistema Galileo ter razvoj vseh zmogljivosti tega sistema;

11.

je trdno prepričan, da je dodatna sredstva za globalni satelitski navigacijski sistem mogoče zagotoviti le, če se pri nosilcih odločanja in širši javnosti poveča ozaveščenost o njegovih koristih za gospodarstvo in družbo EU; pozdravlja ustanovitev konkretnih pobud, kot so letno tekmovanje za zamisli Galileo Masters z več kot 350 prispevki iz 44 držav v letu 2010, otroško tekmovanje Galileo in nagrada za inovativnost v zvezi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom;

12.

poziva Komisijo in Agencijo za evropski GNSS, naj si veliko bolj prizadevata za povečanje ozaveščenosti o globalnem satelitskem navigacijskem sistemu med možnimi uporabniki in vlagatelji, spodbujata uporabo storitev na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema ter opredelita in osredinita povpraševanje po teh storitvah v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da je program Galileo v evropskem javnem interesu, kar utemeljuje potrebo po financiranju iz javnih sredstev;

13.

poziva Komisijo in Agencijo za evropski GNSS, naj se obrneta na nacionalne organe ter mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo, kot na potencialne končne uporabnike aplikacij globalnega satelitskega navigacijskega sistema z ustreznimi javnimi razpisi, kampanjami za ozaveščanje in mehanizmi za prenos tehnologije, da bi to storili, obenem pa poudarita pomen ohranitve evropskega regionalnega ravnovesja;

14.

poziva Komisijo, naj dejavneje vključi regije sveta, v katerih lahko sprejetje tehnologije in aplikacij evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema pripomore k razvoju trga, na primer v Latinski Ameriki, Jugovzhodni Aziji ali Afriki;

15.

podpira Komisijo v prizadevanjih za zagotovitev združljivosti in medobratovalnosti Galilea z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter za doseganje globalne standardizacije; v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za hitro rešitev sedanjih vprašanj s Kitajsko v zvezi z združljivosti;

16.

poudarja strateški pomen vesoljske politike in programa GNSS pri prizadevanjih za uresničitev resnične evropske industrijske politike, osnovane na konkretnih projektih, od katerih imajo državljani in podjetja oprijemljive koristi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prizna pomembno vlogo, ki jo ima lahko satelitska navigacija, in jo vključi v razvoj vseh drugih ustreznih politik Skupnosti;

17.

poudarja, da je dolgoročna stabilnost pomembna za zmanjšanje dodatnih zamud, dragega preoblikovanja in destabilizacije baze uporabnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro predstavi zakonodajne predloge o prihodnji ravni storitev, financiranju in upravljanju programov GNSS; poleg tega meni, da je nujno zagotoviti ohranitev ustreznega znanja in izkušenj ter pridobljenega strokovnega znanja, da bi bili programi dobro upravljani;

18.

poziva Komisijo, naj v oceno učinka, ki bo izvedena v okviru prihodnjega zakonodajnega predloga, vključi jasne in celovite informacije o:

19.

meni, da bi se Galileo in EGNOS, ki sta evropska programa v lasti EU, ki izpolnjujejo javni interes na ravni EU, morala še naprej financirati iz proračuna EU; meni, da je poleg prispevka za proračun EU, treba raziskati vse možne vire financiranja, vključno z inovativnimi oblikami financiranja; poudarja, da takšne ad hoc zasilne proračunske rešitve, kot smo jih videli v preteklosti, lahko ogrozijo uspeh in dodano vrednost strateških, obsežnih projektov EU in z njimi povezan politični zagon; zato meni, da je treba najti temeljite, globalne in dolgoročne finančne rešitve; predlaga, da se zagotovi vnaprej določen letni znesek iz proračuna EU (za financiranje preostale infrastrukture Galilea in operativnih stroškov); poudarja, da so ocenjeni zneski iz vmesnega poročila za obdobje do leta 2013 okvirni, ter poziva Komisijo, naj predstavi natančno razčlenitev ocenjenih finančnih potreb do poletja 2011, da bi povečala upravičljivost, predvidljivost in preglednost projekta;

20.

meni, da bi bilo treba nepričakovane dodatne stroške financirati iz proračuna Skupnosti brez ogrožanja drugih obstoječih programov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni možnost ustanovitve "rezervnega sklada Galileo" za pokritje takih nepričakovanih stroškov;

21.

meni, da bi morali pri dolgoročni strukturi vodenja in upravljanja globalnega satelitskega navigacijskega sistema obravnavati porazdelitev nalog med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS ter Evropsko vesoljsko agencijo, pa tudi druga pomembna vprašanja, kot so ustrezna delitev stroškov, mehanizem delitve prihodkov, ureditev odgovornosti, cenovna politika ter morebitna udeležba in prispevek zasebnega sektorja pri programih globalnega satelitskega navigacijskega sistema; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro napreduje pri potekajočem razmisleku o prihodnjih sistemih upravljanja delovanja sistema, prevzame odgovornost za dolgoročno delovanje in prilagoditev infrastrukture, zagotovi stalni dotok podatkov in storitev uporabnikom in čim bolj poveča priložnosti za razvoj komercialnih storitev;

22.

poudarja pomen popolne preglednosti, finančne ustreznosti, upravičenosti in kolikor je mogoče odgovornega upravljanja vseh dolgoročnih struktur upravljanja GNSS; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo potrebno redno usklajevanje s Svetom in Evropskim parlamentom, ki bi moralo vključevati podrobne tekoče informacije;

23.

poziva Komisijo, naj vzpostavi primerne mehanizme, s katerimi bo zagotovila, da bodo storitve in aplikacije na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema, tako zasebne kot javno regulirane, upoštevale temeljne pravice državljanov, na primer zasebnost in varstvo podatkov;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski vesoljski agenciji.