Torek, 5. julij 2011
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poročilo, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière, ugotavlja, da je treba okrepiti nadzorni okvir, da se zmanjšata tveganje in resnost prihodnjih finančnih kriz, ter priporoča daljnosežne reforme strukture nadzora finančnega sektorja v Uniji – vključno z vzpostavitvijo evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer za sektor vrednostnih papirjev, za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter za bančni sektor – in ustanovitev evropskega odbora za sistemska tveganja.

(2)

Komisija je v sporočilu z naslovom Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva z dne 4. marca 2009 predlagala okrepitev regulativnega okvira za finančne storitve. V sporočilu z naslovom Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov z dne 3. julija 2009 je Komisija ocenila vlogo izvedenih finančnih instrumentov v finančni krizi, v sporočilu z naslovom Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov: Prihodnji ukrepi politike z dne 20. oktobra 2009 pa je opredelila ukrepe, ki jih namerava sprejeti za zmanjševanje tveganj, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti.

(3)

23. septembra 2009 je Komisija sprejela predloge za tri uredbe o ustanovitvi evropskega sistema finančnih nadzornikov, vključno z vzpostavitvijo treh evropskih nadzornih organov, ki bodo prispevali k dosledni uporabi zakonodaje Unije in k vzpostavitvi visokokakovostnih skupnih regulativnih ter nadzornih standardov in praks. To so Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (EBA), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (EIOPA) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (ESMA). Ti organi imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti finančnega sektorja. Zato je bistveno nenehno zagotavljati, da je razvoj njihovega dela prednostno politično vprašanje in da imajo na razpolago dovolj sredstev.

(4)

Izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (over-the-counter – OTC) niso pregledni, saj so zasebno izpogajane pogodbe in vse informacije v zvezi z njimi ponavadi na voljo samo pogodbenim strankam. Ustvarjajo zapleteno mrežo soodvisnosti, kar lahko oteži prepoznavanje narave in ravni povezanega tveganja. Finančna kriza je pokazala, da takšne značilnosti povečujejo negotovost v času pretresov na trgu in zato pomenijo tveganja za finančno stabilnost. Ta uredba določa pogoje za zmanjšanje takšnih tveganj in izboljšanje preglednosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.

(5)

Voditelji skupine G20 so se 26. septembra 2009 na vrhu v Pittsburghu dogovorili, da se mora do konca leta 2012 za vse standardizirane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC opravljati kliring prek centralnih nasprotnih strank (CCP) in da je treba o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih poročati v repozitorij sklenjenih poslov. Junija 2010 so voditelji skupine G20 ponovno potrdili svojo zavezo in se tudi zavezali k pospešitvi izvajanja strogih ukrepov za izboljšanje preglednosti in regulativnega nadzora nad izvedenimi finančnimi instrumenti OTC na mednarodno usklajen in nediskriminatoren način , zato da bi izboljšali trg izvedenih finančnih instrumentov OTC ter ustvarili močnejša sredstva, s katerimi bi zagotovili, da bi družbe odgovarjale za prevzeta tveganja. Komisija si bo prizadevala, da bodo naši mednarodni partnerji na podoben način uresničevali te zaveze.

(6)

Evropski svet se je v sklepih z dne 2. decembra 2009 strinjal, da je treba bistveno izboljšati zmanjševanje kreditnega tveganja nasprotnih strank in da je pomembno izboljšati preglednost, učinkovitost in integriteto pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. junija 2010 z naslovom "Trgi izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike" pozval k obveznemu kliringu in poročanju o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(7)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) deluje v okviru te uredbe, tako da varuje stabilnost finančnih trgov v izrednih razmerah in zagotavlja dosledno uporabo pravil Unije s strani nacionalnih nadzornih organov ter rešuje nesporazume med njimi. Zaupana mu je tudi priprava pravno zavezujočih regulativnih tehničnih standardov in ima osrednjo vlogo pri odobritvah ter spremljanju centralnih nasprotnih strank in repozitorijev sklenjenih poslov.

(8)	Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov so potrebna enotna pravila (6).

(8a)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin dne 2. februarja 2011 vedno večjo financializacijo mednarodnih trgov s surovinami opredelila kot strateški izziv za gospodarstva Unije. Ponovno je potrdila potrebo po večji preglednosti v trgovanju s surovinami, pa tudi pozitivni učinek pozicijskih omejitev pri trgovanju z izvedenimi blagovnimi instrumenti. Da bi dosegli učinkovito zmanjšanje neprimerno visokega obsega trgovanja na trgih s surovinami, bi morala Komisija zlasti oceniti učinke omejitve trgovanja s surovinami na borzah surovin zgolj na fizične borzne trgovalce, pri čemer bi bile finančne institucije izključene. Komisija bi morala pri prihodnjih revizijah Direktive 2004/39/ES in Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (7) obravnavati zlasti problematiko nestanovitnosti cen na živilskih in kmetijskih trgih ter določiti ustrezne zahteve za preprečevanje sistemskih tveganj in manipulativne prakse, vključno z zahtevanimi kritji, pozicijskimi omejitvami in vrnitvijo nezakonito ustvarjenega dobička.

(9)	Pobude za spodbujanje uporabe CCP se niso izkazale za zadostne, da bi zagotovile dejanski kliring vseh standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC. Zato so potrebne zahteve za obvezni kliring prek CCP za tiste izvedene finančne instrumente, za katere se kliring lahko opravi.

(10)

Države članice bodo verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki lahko povzročijo ovire za nemoteno delovanje notranjega trga in bi škodovale udeležencem na trgu ter finančni stabilnosti. Enotna uporaba obveznosti kliringa v Uniji je potrebna tudi za zagotovitev visoke ravni zaščite vlagateljev in za oblikovanje enakih pogojev med udeleženci na trgu.

(11)

Da bi zagotovili, da obveznost kliringa zmanjša sistemsko tveganje, je potreben proces določanja primernih razredov izvedenih finančnih instrumentov, za katere bi morala ta obveznost veljati. Pri tem procesu je treba upoštevati, da vsi izvedeni finančni instrumenti OTC, pri katerih se opravi kliring prek CCP, niso primerni za obvezni kliring prek CCP.

(12)

Ta uredba postavlja merila za določanje primernosti za obveznost kliringa. Zaradi svoje osrednje vloge se mora organ ESMA po posvetovanju s Komisijo in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (8) odločiti, ali določen razred izvedenih finančnih instrumentov izpolnjuje merila primernosti, ali bi morala veljati obveznost kliringa in kdaj začne veljati obveznost kliringa , vključno z izvedbenimi standardi v začetni fazi, kadar je to primerno. Postopno izvajanje obveznosti kliringa bi lahko potekalo glede na razsežnost primernih razredov, pri katerih je nujen kliring, ali glede na vrste udeležencev na trgu, ki morajo izpolnjevati obveznosti kliringa. Za nekatere kategorije izvedenih finančnih instrumentov znotraj razreda izvedenih finančnih instrumentov bi bilo treba še vedno dovoliti dvostranski kliring, tudi če niso izpolnjene zahteve za kliring, kar se lahko zgodi pri kritih obveznicah.

(12a)

Pri ugotavljanju, ali za razred izvedenih finančnih instrumentov veljajo zahteve za kliring, bi si moral organ ESMA prizadevati za zmanjšanje sistemskega tveganja in izogibanje sistemskim posledicam. To vključuje upoštevanje faktorjev ocenjevanja, kot so prihodnji datum, s katerim začne veljati obveznost kliringa, medsebojna povezanost zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov na trgu, raven pogodbene in ekonomske standardizacije pogodb, učinek na uspešnost in konkurenčnost družb EU na globalnih trgih, operativna zmožnost CCP in njihova zmožnost upravljanja tveganja za obvladovanje obsega in obveznosti iz te direktive, stopnja tveganja poravnave in kreditnega tveganja nasprotne stranke ter vpliv stroškov na realno gospodarstvo in zlasti na naložbe.

(12b)

Zaradi značilnosti deviznega trga (dnevni obseg transakcij, valutni pari, pomen transakcij s tretjimi državami, tveganje poravnave, ki se obravnava prek zanesljivega obstoječega mehanizma) je nujen ustrezen režim, ki bi temeljil predvsem na predhodni mednarodni konvergenci in vzajemnem priznavanju ustrezne infrastrukture.

(12c)

Pri pripravi delegiranih aktov in tehničnih izvedbenih standardov bi bilo treba posebno pozornost nameniti potrebam institucij za dolgoročno varčevanje, da potrošnikom zagotovijo produkte dolgoročnega varčevanja. Zato ta uredba ne bi smela povzročiti prekomernih stroškov za institucije za dolgoročno varčevanje. To je mogoče med drugim doseči z ustrezno uporabo načela sorazmernosti.

(12d)

Pri institucijah za dolgoročno varčevanje bi bilo treba kot alternativo denarnim sredstvom dovoliti knjiženje državnih obveznic in kakovostnih obveznic delniških družb, da se zagotovi začetno in gibljivo kritje.

(13)

O kliringu pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC se morata strinjati obe pogodbeni stranki. Zato je treba izjeme od obveznosti kliringa ozko omejiti, saj bi zmanjšale učinkovitost obveznosti in koristi kliringa prek CCP ter bi vodile do regulatorne arbitraže med skupinami udeležencev na trgu. Kljub temu bi morala Komisija in organ ESMA zagotoviti, da ureditve obveznega kliringa ščitijo tudi vlagatelje.

(13a)

Na splošno bi se morale obveznosti iz te uredbe uporabljati samo za prihodnje transakcije, s čimer bi omogočili gladek prehod in izboljšali stabilnost sistema, obenem pa zmanjšali potrebo po naknadnih prilagoditvah. V zvezi s tem bi morali obveznosti kliringa in poročanja obravnavati na različne načine. Medtem ko retroaktivna obveznost kliringa iz pravnih razlogov praktično ni izvedljiva, če upoštevamo potrebo po naknadnem zavarovanju s premoženjem, to ne velja za retroaktivno obveznost poročanja. V tem primeru bi bila lahko obvezna retroaktivna obveznost poročanja na podlagi rezultatov študije o učinkih in glede na skupine izvedenih finančnih instrumentov, tehničnih predpogojev in preostale zapadlosti.

(14)	Izvedeni finančni instrumenti OTC, ki se ne štejejo za primerne za kliring prek CCP, še vedno povzročajo kreditno tveganje nasprotne stranke, zato je treba določiti pravila za upravljanje tveganja. Ta pravila morajo veljati le za udeležence na trgu, za katere velja obveznost kliringa.

(14a)

Pomembno je, da se obvezno različno obravnavanje nefinančnih nasprotnih strank s te uredbe razširi na Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (9) in Direktivo 2006/49/ES o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (10). Višji stroški kapitala, povezani z nadaljnjimi dvostranskimi ureditvami, ne bi smeli prizadeti nasprotnih strank, za katere ni predpisan centralni kliring.

(14b)

Regulativna kapitalska zahteva za finančne nasprotne stranke, ki se ukvarjajo z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere se uporablja dvostranski kliring in ne kliring prek centralne klirinške hiše, bi se morala izračunati glede na stopnje morebitne izgube, povezane s tveganjem neplačila, izmerjenim za vsako nasprotno stranko.

(15)

Pravila o obveznosti kliringa in poročanja ter pravila o tehnikah zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni opravljen kliring prek CCP, morajo veljati za finančne nasprotne stranke, in sicer investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2004/39/ES, kreditne institucije, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2006/48/ES zavarovalnice, ki imajo dovoljenje po Prvi direktivi Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (11), zavarovalnice, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (12), pozavarovalnice, ki imajo dovoljenje po Direktivi 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju (13), kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki imajo dovoljenje po Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (14), in alternativne investicijske sklade, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki imajo dovoljenje ali so registrirani po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (15).

(15a)

Dejavnosti KNPVP, ki opravljajo le manjše transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, bi bilo treba zato oceniti, da bi natančno določili podlago, na kateri bi morali biti razvrščeni kot finančne nasprotne stranke v smislu te uredbe. V zvezi s tem bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili izkrivljanje konkurence in zmanjšali obseg zlorab. V ta namen se prag kliringa za nefinančne nasprotne stranke ne bi smel samodejno uporabljati za KNPVP. Namesto tega bi bilo treba upoštevati in uvesti ozko opredeljeno odstopanje.

(15b)

KNPVP bi morali biti vključeni v področje uporabe te uredbe, saj v raznolike naložbene politike KNPVP spadajo tudi transakcije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih. V zadnjih letih je bila zabeležena znatna rast KNPVP, ki po ocenah predstavljajo 50 % BDP Unije, zaradi svoje znatne naložbene zmogljivosti pa imajo tudi svetovni sistemski pomen.

(15c)

Za pokojninske sklade, kakor so opredeljeni v Direktivi 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (16) s profilom tveganja, ki je nenaklonjen tveganju, in za katere se izvedeni finančni instrumenti uporabljajo za zavarovanje pred tveganji pokojninske obveznosti, bi bilo treba uveljaviti obveznost poročanja in tehnike za zmanjševanje tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se ne opravlja kliring prek CCP, kakor določa ta uredba. Za te pokojnine pa ne bo veljala obveznost kliringa, da se preprečijo nesorazmerni stroški za upokojence.

(16)

Kjer je primerno, bi morala pravila, ki veljajo za finančne nasprotne stranke, veljati tudi za nefinančne nasprotne stranke. Znano je, da nefinančne nasprotne stranke uporabljajo pogodbe OTC, da se zavarujejo pred poslovnimi tveganji, ki so neposredno povezana z njihovimi poslovnimi dejavnostmi. Posledično je treba pri ugotavljanju, ali naj za določeno nefinančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa, upoštevati namen, s katerim nefinančna nasprotna stranka uporablja izvedene finančne instrumente OTC, in obseg izpostavljenosti pri teh instrumentih. Nefinančne nasprotne stranke bi morale pojasniti uporabo izvedenih finančnih instrumentov v svojih letnih poročilih ali na drug primeren način. Pri določanju praga za obveznost kliringa bi se moral organ ESMA posvetovati z vsemi ustreznimi organi, kot so regulativni organi, odgovorni za blagovne trge, in nefinančnimi nasprotnimi strankami za zagotovitev, da so posebnosti teh sektorjev v celoti upoštevane. Poleg tega bi morala Komisija do 31. decembra 2013 oceniti sistemski pomen transakcij nefinančnih podjetij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC v različnih sektorjih, vključno z energetskim. V primeru uveljavitve primerljive vrste pravil EU, prilagojenih posameznemu sektorju, bi morala Komisija takoj razmisliti o umiku tega sektorja iz področja uporabe te uredbe in predložiti ustrezne zakonodajne predloge.

(16a)

Prag kliringa za nefinančne nasprotne stranke je zelo pomemben podatek za vse udeležence na trgu. Pri njegovem določanju bi bilo treba oceniti tako kvalitativna kot kvantitativna merila in jih primerno upoštevati. V zvezi s tem bi si bilo treba ustrezno prizadevati za standardizacijo pogodb OTC v precejšnji meri ter priznati pomen zmanjševanja tveganja za nefinančne nasprotne stranke v okviru njihovega običajnega poslovanja. Uvedbo pragov na podlagi pomena podjetja za trg kot celoto ali za segment trga OTC bi lahko dopolnili z uporabo stopenj operativnega tveganja.

(16b)

Da bi mala in srednja podjetja izvzeli iz obveznosti kliringa, bi bilo treba upoštevati tudi prage kliringa OTC, specifične za posamezni sektor, ki temeljijo na skupnem obsegu pogodb, ki jih sklene podjetje. Poleg tega bi moral organ ESMA preučiti, ali bi lahko v zvezi z obveznostjo poročanja za mala in srednja podjetja uvedli pravilo de minimis.

(16c)

Komisija bi morala zagotoviti, da cene in prihodnji zakonodajni predlogi ne bodo spodkopali nujne ustrezne uporabe izvedenih finančnih instrumentov OTC s strani nefinančnih nasprotnih strank za zavarovanje pred tržnimi tveganji, ki nastajajo pri poslovnih operacijah.

(17)	Pogodbo, ki jo je sklenil sklad, ne glede na to, ali ima upravitelja ali ne, je treba obravnavati v okviru te uredbe.

(18)

Centralne banke in druge nacionalne organe, ki opravljajo podobne funkcije, druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, in multilateralne razvojne banke, navedene v oddelku 4.2 dela 1 Priloge k VI Direktivi 2006/48/ES , Banko za mednarodne poravnave in nekatere osebe javnega sektorja, opredeljene v členu 4(18) Direktive 2006/48/ES , je treba izključiti s področja uporabe te uredbe, da ne bi prišlo do omejevanja njihove pristojnosti pri posegih za stabilizacijo trga, če in ko je to potrebno. Vnaprej bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali bi bilo odgovorno dovoliti odstopanje od kliringa za osebe javnega sektorja v smislu člena 4(18) Direktive 2006/48/ES, ki so v lasti enot centralne ravni držav in zajete v izrecnih sporazumih o jamstvu, ki jih sklenejo te enote centralne ravni držav, kar je enakovredno prevzemu odgovornosti.

(19)	Ker vsi udeleženci na trgu, za katere velja obveznost kliringa, ne morejo postati klirinški člani CCP (ali stranke klirinških članov), morajo imeti možnost, da do CCP dostopajo kot stranke ali prek investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki so same stranke.

(20)

Uvedba obveznosti kliringa skupaj s postopkom določanja, katere CCP se lahko uporabljajo za namene te obveznosti, lahko privede do nenamernega izkrivljanja konkurence na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC. CCP lahko na primer zavrne kliring transakcij, izvedenih na določenih mestih trgovanja, ker je CCP v lasti konkurenčnega mesta trgovanja. Da bi se izognili takšni diskriminatorni praksi, morajo CCP sprejeti kliring transakcij, ki se izvajajo na različnih mestih, če so ta mesta v skladu z operativnimi in tehničnimi zahtevami CCP , brez sklicevanja na pogodbene dokumente, na podlagi katerih so stranke sklenile zadevno transakcijo z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, pod pogojem, da so dokumenti v skladu s tržnimi standardi. Na splošno bi morala Komisija še naprej natančno spremljati razvoj trga izvedenih finančnih instrumentov OTC in po potrebi posredovati, da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(21)

Za določitev ustreznih razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere mora veljati obveznost kliringa, pragov in sistemsko pomembnih nefinančnih nasprotnih strank so potrebni zanesljivi podatki. Zato je iz regulativnih razlogov pomembno, da se na ravni Unije vzpostavi enotna zahteva za sporočanje podatkov o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Poleg tega je potrebna obveznost naknadnega poročanja v čim večjem obsegu za finančne in nefinančne nasprotne stranke, ki presegajo prag, da bi organu ESMA zagotovili primerljive podatke. Če tako naknadno poročanje ni uresničljivo za noben razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, je treba zadevnemu repozitoriju sklenjenih poslov posredovati ustrezno utemeljitev.

(22)

Pomembno je, da udeleženci na trgu o vseh podrobnostih v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili, poročajo v repozitorije sklenjenih poslov. Posledično se informacije o inherentnih tveganjih trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC centralno shranijo in so zlahka dostopne organu ESMA, ustreznim pristojnim organom in ustreznim centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Komisija in organ ESMA morata pretehtati razširitev uporabe obveznosti poročanja na vstavljene izvedene finančne instrumente.

(22a)

Za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot so opredeljene v členu 6(a) Direktive 2003/41/ES, ali ureditve, ki ponujajo podobno raven zmanjševanja tveganja in jih nacionalna zakonodaja priznava za namene pokojninskega zavarovanja z uporabo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganje, neposredno povezano s solventnostjo institucije, ki upravlja pokojninski načrt, bi morale veljati določbe za dvostransko zavarovanje, kot je določeno v tej uredbi, ki bo revidirana leta 2014.

(23)	Da bi omogočili celosten pregled trga in za ocenjevanje sistemskega tveganja , je treba v repozitorije sklenjenih poslov poročati o pogodbah, pri katerih je bil opravljen kliring, in o pogodbah, pri katerih kliring ni bil opravljen.

(23a)

Organom ESMA, EIOPA in EBA bi bilo treba zagotoviti ustrezna sredstva, da lahko učinkovito opravljajo naloge, ki so jim dodeljene s to uredbo.

(24)

Obveznost poročanja o vseh spremembah ali prenehanju pogodb mora veljati za prvotne nasprotne stranke teh pogodb in za vse druge subjekte, ki poročajo v imenu prvotnih nasprotnih strank. Nasprotna stranka ali njeni zaposleni, ki v skladu s to uredbo v imenu druge nasprotne stranke v repozitorij sklenjenih poslov poročajo o vseh podrobnostih pogodbe, ne sme kršiti nobene omejitve o razkritju.

(25)

V zvezi z obveznostmi kliringa in poročanja morajo obstajati učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Države članice morajo te kazni izvrševati tako, da se ne zmanjša učinkovitost pravil. Države članice bi morale zagotoviti, da so naložene kazni javno razkrite ter da se redno objavljajo poročila o učinkovitosti veljavnih predpisov.

(26)

Dovoljenje za CCP mora biti pogojeno z minimalnim začetnim kapitalom. Kapital, zadržani dobiček in rezerve CCP morajo biti stalno sorazmerni z velikostjo in dejavnostjo CCP, da se zagotovi ustrezna kapitalizacija CCP za operativna ali preostala tveganja in da lahko CCP po potrebi urejeno preneha s poslovanjem ali ga prestrukturira.

(27)

Ker se s to uredbo za regulativne namene uvaja zakonska obveznost kliringa prek določenih CCP, je bistveno, da se zagotovijo varnost in stabilnost teh CCP ter njihova stalna skladnost s strogimi organizacijskimi, poslovnimi in bonitetnimi zahtevami, ki jih določa ta uredba. Za zagotavljanje enotne uporabe morajo te zahteve veljati za kliring vseh finančnih instrumentov, ki jih obravnavajo CCP.

(27a)

Ustrezni pristojni organ bi se moral zadovoljiti s tem, da ima CCP dovolj finančnih sredstev na voljo (mednje je vključen tudi minimalni prispevek iz lastnih sredstev CCP) v skladu s smernicami, ki jih izda organ ESMA.

(28)	V regulativne namene in zaradi uskladitve bi bilo zato treba zagotoviti, da finančne nasprotne stranke uporabljajo le CCP, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(29)

Neposredna pravila v zvezi z izdajo dovoljenja CCP in nadzorom CCP so bistven dodatek k obveznosti kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC. Smiselno je, da pristojni organi ostanejo odgovorni za vse vidike izdajanja dovoljenj CCP in nadzora CCP, vključno z odgovornostjo za preverjanje, ali CCP vlagateljica izpolnjuje zahteve iz te uredbe ter Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (17), saj so najprimernejši za pregledovanje vsakodnevnega poslovanja CCP, izvajanje rednih pregledov in sprejemanje ustreznih ukrepov, če so potrebni.

(30)

Če pri CCP obstaja tveganje nesolventnosti, lahko fiskalno odgovornost nosi predvsem država članica, kjer ima CCP sedež. Iz tega sledi, da mora ustrezen pristojni organ te države članice CCP izdati dovoljenje in izvajati nadzor nad njo. Ker pa imajo lahko klirinški člani CCP sedeže v različnih državah članicah in bo neizpolnitev finančnih obveznosti CCP nanje najprej vplivala, je nujno, da je v postopek izdaje dovoljenja in nadzora vključen organ ESMA . To bo preprečilo različne nacionalne ukrepe ali prakse ter ovire na notranjem trgu. Organ ESMA bi moral pri pripravi priporočil in odločitev vključiti nadaljnje pristojne organe zadevnih držav članic.

(31)

Treba je okrepiti določbe o izmenjavi podatkov med pristojnimi organi ter okrepiti njihove dolžnosti medsebojne pomoči in sodelovanja. ▐ Pri izmenjavi informacij je potrebno strogo varovanje poslovnih skrivnosti. Zaradi širokega vpliva pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC je nujno, da imajo drugi regulativni organi ▐ dostop do informacij, ki so potrebne za izvajanje njihovih funkcij.

(31a)

Nič v tej uredbi ne bi smelo omejevati ali ovirati, da CCP v eni jurisdikciji izvede kliring produkta, izraženega v valuti druge države članice EU ali valuti tretje države, ali od CCP zahtevati dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, da dobi dostop do dnevne likvidnosti centralne banke.

(32)

Zaradi globalne narave finančnih trgov so potrebni dogovori za CCP s sedežem v tretjih državah o opravljanju klirinških storitev v Uniji. Takšni dogovori bi morali vsebovati priznavanje CCP s sedežem v tretji državi v Uniji s strani organa ESMA in pristojnega organa države članice, v kateri namerava zadevni CCP opravljati klirinške storitve, ali pa odstopanja od pogojev in postopkov za izdajo dovoljenja, ki ga izda Komisija, pod pogojem, da je Komisija priznala pravni in nadzorni okvir te tretje države kot enakovreden okviru Unije in da so izpolnjeni za to potrebni pogoji. V tem okviru bodo imeli sporazumi z glavnimi mednarodnimi partnerji Unije pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev na globalni ravni in zagotavljanju finančne stabilnosti.

(32a)

Evropski svet je 16. septembra 2010 soglašal, da mora Unija v zunanjih odnosih Unije odločneje ter v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi spodbujati svoje interese in vrednote ter ukrepati, da bi med drugim evropskim podjetjem zagotovila večji dostop do trga in poglobila regulativno sodelovanje z glavnimi trgovinskimi partnerji.

(33)

Ne glede na lastniško strukturo morajo CCP imeti zanesljivo ureditev upravljanja, višje vodstvo z dobrim ugledom in neodvisne člane upravnega odbora. Vsaj tretjina članov in najmanj dva člana odbora bi morala biti neodvisna. Ti neodvisni člani ne bi smeli biti neodvisni člani v več kot enem drugem CCP. Njihovo plačilo nikakor ne bi smelo biti povezano z uspešnostjo CCP. Različne ureditve upravljanja in lastniške strukture CCP lahko vplivajo na pripravljenost ali zmožnost CCP za kliring določenih produktov. Zato je primerno, da neodvisni člani upravnega odbora in odbor za tveganje, ki ga ustanovi CCP, obravnavajo vsa morebitna navzkrižja interesov znotraj CCP. Klirinški člani in stranke morajo biti ustrezno zastopani, saj lahko nanje vplivajo odločitve, ki jih sprejme CCP.

(34)	CCP lahko odda v zunanje izvajanje vse funkcije razen funkcij upravljanja tveganja, vendar le, če v zunanje izvajanje oddane funkcije ne vplivajo na pravilno poslovanje CCP in njeno zmožnost upravljanja tveganja. Zunanje izvajanje funkcij bi moral odobriti odbor za tveganja CCP.

(35)	Zahteve glede sodelovanja za CCP morajo biti zato pregledne, sorazmerne in nediskriminatorne ter morajo omogočati oddaljeni dostop, če to CCP ne izpostavi dodatnim tveganjem.

(36)

Strankam klirinških članov, ki opravljajo kliring svojih izvedenih finančnih instrumentov OTC prek CCP, je treba zagotoviti visoko raven zaščite. Dejanska raven zaščite je odvisna od ravni ločevanja, ki jo stranke izberejo. Posredniki morajo ločiti svoja sredstva od sredstev svojih strank. Zato morajo CCP voditi posodobljene in zlahka pregledne evidence. Poleg tega bi morali biti računi članov, ki niso poravnali svoje obveznosti, prenosljivi na druge člane.

(36a)

Vsaka pravna negotovost o učinkovitosti in možnosti uveljavljanja pravil in postopkov CCP glede razmejitve vrednosti premoženja in obveznosti klirinških članov in njihovih strank ter prenos postavk pri vstopu pred določenimi dogodki, bi spodkopalo stabilnost CCP. Odločilne dogodke bi bilo treba predhodno opredeliti, da bi pridobili potrebno gotovost o daljnosežnosti zagotovljene zaščite.

(37)

CCP mora imeti zanesljiv okvir upravljanja tveganja za upravljanje kreditnih tveganj, likvidnostnih tveganj, operativnih in drugih tveganj, vključno s tveganji, ki jih nosi ali predstavlja za druge subjekte zaradi soodvisnosti. CCP mora imeti vzpostavljene postopke in mehanizme za obravnavanje neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana. Za zmanjševanje tveganja negativnega vpliva takšnega neizpolnjevanja obveznosti mora imeti CCP vzpostavljene stroge zahteve glede sodelovanja, zbrati primerna začetna kritja, vzdrževati jamstveni sklad in razpolagati z drugimi finančnimi sredstvi za pokrivanje morebitnih izgub. Glavni cilj CCP bi moral ostati razvoj zelo trdnega upravljanja tveganja. Vendar lahko po potrebi svoje lastnosti prilagodi posebnim dejavnostim in profilom tveganja strank klirinških članov ter lahko po potrebi v nabor visoko likvidnih sredstev, sprejetih kot zavarovanje, uvrsti vsaj denarna sredstva in državne obveznice ob ustreznih odbitkih.

(37a)

Upravljanje tveganj s strani CCP bi moralo biti zanesljivo in ne bi smelo prenašati tveganj na davkoplačevalca.

(37b)

Odbor za finančno stabilnost opredeljuje CCP kot sistemsko pomembne institucije. Na mednarodni ravni ali v Uniji ni skupne prakse o pogojih, po katerih ima CCP dostop do likvidnostnih posojil centralnih bank ali mora imeti dovoljenje kot kreditna institucija. Izvajanje obveznosti kliringa, kot določa ta uredba, lahko poveča sistemski pomen CCP in potrebo po likvidnosti. Zato je treba Komisijo pozvati, naj upošteva rezultate tekočega dela med centralnimi bankami in naj v sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank oceni potrebo po ukrepih, s katerimi bi omogočili dostop CCP do likvidnostnih posojil centralnih bank v eni ali več denarnih valutah, ter naj poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

(38)

Pozivi k doplačilu kritja in odbitki na zavarovanje s premoženjem imajo lahko prociklične učinke. CCP, pristojni organi in organ ESMA morajo zato sprejeti ukrepe za preprečevanje in nadzor morebitnih procikličnih učinkov v praksah upravljanja tveganja, ki so jih sprejele CCP, če to nima negativnega vpliva na zanesljivost in finančno varnost CCP.

(39)

Upravljanje izpostavljenosti je bistven del klirinškega procesa. Za zagotavljanje klirinških storitev na splošno je treba omogočiti dostop do ustreznih virov za oblikovanje cen in njihovo uporabo. Takšni viri oblikovanja cen morajo vključevati vire, povezane z indeksi, ki se uporabljajo kot reference za izvedene finančne instrumente ali druge finančne instrumente.

(40)

Kritja so prva varovalka pri zaščiti CCP. Čeprav morajo CCP prejeta kritja vlagati varno in previdno, si morajo posebno prizadevati za zagotovitev ustrezne zaščite kritij, da jih lahko pravočasno vrnejo klirinškim članom, ki izpolnjujejo obveznosti, ali interoperabilni CCP, kadar CCP, ki pobira ta kritja, ne more izpolniti svojih obveznosti.

(40a)

Dostop do ustreznih virov likvidnosti je za CCP bistven. Taka likvidnost lahko izhaja iz dostopa do likvidnosti centralne banke ali posojilno sposobne in zanesljive poslovne banke ali kombinacije obojega.

(41)

Z "Evropskim kodeksom ravnanja za kliring in poravnavo" z dne 7. novembra 2006 (18) je bil vzpostavljen prostovoljni okvir za določitev povezav med CCP in repozitoriji sklenjenih poslov. Vendar pa ostaja potrgovalni sektor razdrobljen glede na nacionalne meje, zaradi česar je čezmejno trgovanje dražje, usklajevanje pa ovirano. Zato je treba določiti pogoje za dogovore o interoperabilnosti med CCP, v kolikor ti zadevnih CCP ne bodo izpostavili neustrezno upravljanim tveganjem.

(42)

Dogovori o interoperabilnosti so na splošno lahko pomembno orodje za večjo integracijo potrgovalnega trga v Uniji in morajo biti urejeni. Vendar pa dogovori o interoperabilnosti lahko izpostavijo CCP dodatnim tveganjem. Glede na dodatno kompleksnost, povezano z dogovori o interoperabilnosti med CCP, ki opravljajo kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, je na tej stopnji primerno zahtevati podaljšano obdobje treh let med prejetjem dovoljenja za kliring izvedenih finančnih instrumentov in preden se lahko zaprosi za dovoljenje za interoperabilnost, poleg tega pa tudi omejiti področje uporabe kasnejših dogovorov o interoperabilnosti na denarne instrumente. Vendar pa mora organ ESMA do 30. septembra 2014 Komisiji predložiti poročilo o tem, ali in kdaj bi bila razširitev področja uporabe na druge finančne instrumente primerna.

(43)	Repozitoriji sklenjenih poslov zbirajo podatke za regulativne namene, pomembne za organe v vseh državah članicah. Organ ESMA bi moral prevzeti odgovornost za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, razveljavitev njihove registracije in nadzor nad njimi.

(44)	Glede na to, da se regulativni organi, CCP in drugi udeleženci na trgu zanašajo na podatke, ki jih vsebujejo repozitoriji sklenjenih poslov, je treba zagotoviti, da za te repozitorije sklenjenih poslov veljajo stroge zahteve glede vodenja evidenc in upravljanja podatkov.

(45)	Preglednost cen in pristojbin, povezanih s storitvami, ki jih zagotavljajo CCP, njegovi člani in repozitoriji sklenjenih poslov, je nujna, da bodo lahko udeleženci na trgu sprejemali utemeljene odločitve.

(45a)

Pri finančnih storitvah in trgovanju s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih so področja, kjer lahko obstajajo tudi trgovinske pravice in pravice intelektualne lastnine. Kadar so te povezane s produkti ali storitvami, ki so postale industrijski standard ali nanje vplivajo, bi bilo treba zahtevati, da so dovoljenja na voljo pod sorazmernimi, sprejemljivimi in nediskriminacijskimi pogoji.

(46)

Organ ESMA lahko Komisiji predlaga nalaganje periodičnih denarnih kazni. Namen periodičnih denarnih kazni mora biti odprava kršitev, ki jih je ugotovil organ ESMA, zagotovitev popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva organ ESMA, ali privolitev repozitorijev sklenjenih poslov , CCP, njihovih članov ali drugih oseb v preiskavo. Poleg tega lahko Komisija za namene odvračanja in za zagotovitev, da repozitoriji sklenjenih poslov , CCP in njihovi člani spoštujejo zahteve iz te uredbe, naloži denarne kazni na zahtevo organa ESMA, kadar so namerno ali iz malomarnosti kršene nekatere določbe te uredbe. Denarna kazen bi morala biti odvračilna in sorazmerna z naravo in resnostjo kršitve, trajanjem kršitve in ekonomsko močjo zadevnega repozitorija sklenjenih poslov , CCP ali člana .

(47)	Organ ESMA mora imeti za učinkovito izvajanje nadzora nad repozitoriji sklenjenih poslov , CCP in njihovimi člani pravico, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem.

(48)	Nujno je, da države članice in organ ESMA ščitijo pravico fizičnih oseb do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (19).

(49)

Pomembno je zagotoviti mednarodno skladnost zahtev za CCP in repozitorije sklenjenih poslov. Ta uredba sledi priporočilom, ki sta jih pripravila CPSS-IOSCO in ESCB-CESR, ter ustvarja evropski okvir za varno poslovanje CCP. Organ ESMA mora ta razvoj upoštevati pri pripravi regulativnih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, predvidenih s to uredbo.

(50)

Pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in za potrditev regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 bi bilo treba Komisiji podeliti v zvezi s podrobnostmi, ki jih je treba navesti v obvestilu organu ESMA in ki se poročajo v register, ter v zvezi z merili, na podlagi katerih organ ESMA odloča o primernosti za obveznosti kliringa, informacijskem pragu in pragu kliringa, največjem časovnem zamiku pri pogodbah, likvidnosti, minimalni vsebini pravil upravljanja, podrobnostih vodenja evidenc, minimalni vsebini načrta neprekinjenega poslovanja in zajamčenih storitev, odstotku in časovnem obdobju za zahtevana kritja, ekstremnih tržnih pogojih, visoko likvidnih zavarovanjih s premoženjem in odbitkih, visoko likvidnih finančnih instrumentih in omejitvah koncentracije, podrobnostih za izvajanje testov, podrobnostih glede vloge repozitorija sklenjenih poslov za registracijo pri organu ESMA, denarnih kaznih in podrobnostih glede informacij, do katerih mora repozitorij sklenjenih poslov omogočiti dostop, kot navaja ta uredba. Pri oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija uporabiti strokovno znanje ustreznih evropskih nadzornih organov (ESMA, EBA in EIOPA). Glede na strokovno znanje organa ESMA v zvezi z vprašanji, ki zadevajo vrednostne papirje in trg vrednostnih papirjev, mora imeti organ ESMA osrednjo vlogo pri svetovanju Komisiji o pripravi delegiranih aktov. Vendar pa se mora, kadar je to primerno, organ ESMA ▐ posvetovati z organom EBA in organom EIOPA. [Sprememba 16]

(50a)

V okviru priprav za določitev tehničnih smernic in regulativnih tehničnih standardov, zlasti pri določitvi pragov kliringa v skladu s to uredbo za nefinančne nasprotne stranke, bi se moral organ ESMA javno posvetovati z udeleženci na trgu.

(51)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (20). [Sprememba 17]

(52)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC in določitve enotnih zahtev za izvajanje dejavnosti CCP in repozitorijev sklenjenih poslov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči ter ker se ta cilj zaradi obsega ukrepanja lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(53)	Glede na pravila o interoperabilnih sistemih se je zdelo primerno spremeniti Direktivo 98/26/ES, da se zaščitijo pravice upravljavca sistema, ki zagotavlja dodatno jamstvo sprejemnemu upravljavcu sistema v primeru postopka zaradi nesolventnosti proti temu sprejemnemu upravljavcu sistema.

(53a)

Za zagotovitev usklajene in učinkovite zakonodaje ter zaradi tesnih povezav dejavnosti med trgovanjem in po njem je treba to uredbo uskladiti z Direktivo 2004/39/ES, ki bo določila ustrezne zahteve za mesto trgovanja, ki se naložijo mestom, na katerih se izvajajo izvedeni finančni instrumenti, kot jih določa enotni sistem računalniškega upravljanja. Te zahteve lahko vključujejo preglednost, dostopnost, izvajanje naročil, nadzor, trdnost in varnost sistemov ter vse druge potrebne zahteve.

(53b)

Prodaja kompleksnih izvedenih finančnih instrumentov lokalnim javnim organom zahteva posebno pozornost. Komisija bi morala v prihodnji pregled Direktive 2004/39/ES vključiti posebne predloge za rešitev tega vprašanja. Ti predlogi vključujejo posebne zahteve glede potrebne skrbnosti, informacij in njihovega razkrivanja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I

Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa enotne zahteve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih , posebne določbe za izboljšanje preglednosti in upravljanja tveganja na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC, pa tudi enotne zahteve za izvajanje dejavnosti centralnih nasprotnih strank in repozitorijev sklenjenih poslov.

Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe organ ESMA za namene te uredbe pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih bodo določene smernice za razlago in uporabo točk od (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES.

Organ ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 18]

2.   Ta uredba velja za centralne nasprotne stranke in njihove klirinške člane , finančne nasprotne stranke in repozitorije sklenjenih poslov. Za nefinančne nasprotne stranke velja, kadar je to predvideno.

3.   Naslov V velja le za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, kot so opredeljeni v točki 18(a) in (b) ter točki 19 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.

4.    Obveznosti kliringa te uredbe se ne uporabljajo za:

(a)	člane Evropskega sistema centralnih bank in druge nacionalne organe, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga;

(b)	multilateralne razvojne banke, navedene v oddelku 4.2 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES.

(ba)	Banko za mednarodne poravnave.

4a.     Za nadaljnja odstopanja od te uredbe bo treba sprejeti posebno uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki bo pripravljena na podlagi mednarodnih standardov in ustreznih sektorskih pravil Unije.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	"centralna nasprotna stranka (CCP)" je subjekt, ki pravno posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca ter je odgovorna za delovanje sistema kliringa;

(2)	"repozitorij sklenjenih poslov" je subjekt, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(3)	"kliring" je postopek, v katerem tretja stranka neposredno ali posredno posreduje med nasprotnima strankama v transakciji, da bi prevzela njihove pravice in obveznosti ;

(4)

"razred izvedenih finančnih instrumentov" je podmnožica izvedenih finančnih instrumentov, ki imajo enake in bistvene značilnosti , vključujejo pa vsaj odnos do osnovnega premoženja, vrsto osnovnega premoženja, profil izplačila in valute nominalne vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti, ki spadajo v isti razred, imajo lahko različne roke dospelosti.

(5)

"izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)", so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu ali na trgu tretje države, ki velja za enakovrednega reguliranemu trgu, ali na katerem koli drugem organiziranem mestu trgovanja, vzpostavljenem v skladu z Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (21), ki opravlja kliring za take pogodbe prek CCP;

(5a)	"regulirani trg" je večstranski sistem, kot je opredeljen v členu 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES;

(5b)	"večstranski sistem trgovanja" ali "MTF" je večstranski sistem, kot je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2004/39/ES;

(6)

"finančna nasprotna stranka" je v Uniji ustanovljeno podjetje, ki je priznano investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v Direktivi 2004/39/ES, priznana kreditna institucija, kot je opredeljena v Direktivi 2006/48/ES, priznana zavarovalnica, kot je opredeljena v Direktivi 73/239/EGS, priznana zavarovalnica, kot je opredeljena v Direktivi 2002/83/ES, priznana pozavarovalnica, kot je opredeljena v Direktivi 2005/68/ES, priznan kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je opredeljen v Direktivi 2009/65/ES, priznana institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje , kot je opredeljena v Direktivi 2003/41/ES , ali priznan upravitelj alternativnih investicijskih skladov, kot je opredeljen v Direktivi 2011/61/EU;

(7)	"nefinančna nasprotna stranka" je podjetje, ki ima sedež v Uniji in ni subjekt iz točk (1) in (6);

(7a)

"shema poklicnega pokojninskega zavarovanja" pomeni shemo za pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v Direktivi 2003/41/ES, vključno s priznanimi subjekti, ki so pristojni za upravljanje institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in delujejo v njihovem imenu, kot določa člen 2(1) navedene direktive, ali imenovanimi naložbenimi upravitelji v skladu s členom 19(1) navedene direktive, ali katero koli drugo ureditvijo, ki jo nacionalna zakonodaja priznava kot sistem, ustanovljen za pokojninsko zavarovanje;

(8)	"kreditno tveganje nasprotne stranke" je tveganje, da nasprotna stranka v poslu postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov transakcije;

(9)	"dogovor o interoperabilnosti" je dogovor med dvema ali več CCP, ki vključuje medsistemsko izvajanje transakcij;

(10)	"pristojni organ" je organ, ki ga določi vsaka država članica v skladu s členom 18 ali eden ali več evropskih nadzornih organov ; [Sprememba 5]

(11)	"klirinški član" je podjetje, ki sodeluje v CCP in je odgovorno za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja;

(12)	"stranka" je podjetje v neposrednem ali posrednem pogodbenem razmerju s klirinškim članom ali z njegovim pridruženim podjetjem , ki podjetju omogoča kliring transakcij tako, da klirinški član uporabi to CCP;

(13)

"kvalificirani delež" pomeni vsak neposredni ali posredni delež v CCP ali repozitoriju sklenjenih poslov, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES, ob upoštevanju pogojev o združevanju teh deležev, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje CCP ali repozitorija sklenjenih poslov, v katerem je ta delež

(14)	"nadrejeno podjetje" pomeni nadrejeno podjetje v smislu člena 1 in 2 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, o konsolidiranih računovodskih izkazih (22);

(15)	"podrejeno podjetje" je podrejeno podjetje v smislu člena 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, vključno s katerim koli podrejenim podjetjem podrejenega podjetja vrhovnega matičnega podjetja;

(16)	"obvladovanje" je nadzor, kot je opredeljen v členu 1 Direktive 83/349/EGS;

(17)

"tesne povezave" pomenijo položaj, ko sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi povezani z: (a) udeležbo, kar pomeni z lastništvom – neposredno ali z obvladovanjem – 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi; (b) obvladovanjem, kar pomeni z odnosom med nadrejenim podjetjem in podrejenim podjetjem v vseh primerih iz člena 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS ali podobnim odnosom med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem, pri čemer se tudi vsako podrejeno podjetje podrejenega podjetja šteje za podrejeno podjetje nadrejenega podjetja, ki je na čelu teh podjetij. Tudi položaj, v katerem sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi stalno povezani z eno in isto osebo prek odnosa obvladovanja, se šteje za tesno povezavo med takimi osebami;

(18)

"kapital" pomeni kapital v smislu člena 22 Direktive 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij, če je bil vplačan, vključno s presežkom vplačanega kapitala, in če v celoti pokriva izgube v času rednega poslovanja in je pri stečaju ali likvidaciji uvrščen za vsemi drugimi terjatvami;

(19)	"rezerve" pomenijo rezerve, kot jih določa člen 9 Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (23), ter prenesene dobičke in izgube iz prejšnjih let, ki izhajajo iz končnih dobičkov ali izgub;

(20)	"upravni odbor" pomeni upravni ali nadzorni odbor v skladu z nacionalnim pravom družb;

(21)	"neodvisni član upravnega odbora" pomeni člana upravnega odbora, ki nima sedanjih ali preteklih poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo navzkrižje interesov s CCP, njenimi obvladujočimi delničarji ali vodstvom ali klirinškimi člani ali njihovim vodstvom;

(22)	"višje vodstvo" pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CCP, in izvršnega člana ali člane upravnega odbora;

(22a)

"klirinške nasprotne stranke v tretjih državah" so podjetja s sedežem v tretjih državah, ki so enakovredna finančnim nasprotnim strankam ali nefinančnim nasprotnim strankam, navedenim v členu 7(2); enakovrednost velja, ko bi bilo podjetje s sedežem v tretji državi ocenjeno kot finančna ali nefinančna nasprotna stranka iz člena 7(2), če bi imelo sedež v Uniji, in ko zanj v tretji državi veljajo enake klirinške zahteve;

(22b)

"ločevanje"pomeni najmanj to, da se sredstva in pozicije ene osebe ne uporabijo za razbremenitev obveznosti ali terjatev do katere koli druge osebe, od katere se namerava ločiti, ter niso razpoložljivi za te namene, zlasti v primeru nesolventnosti klirinškega člana;

(22c)

"zgoščevanje trgovanja"pomeni proces zakonite nadomestitve sklopa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih z drugačnim sklopom pogodb, za katere je s stališča vsakega sodelujočega v procesu značilno: (a) manjše število pogodb in nižja skupna hipotetična vrednost; ter (b) enak ali podoben profil tveganja kot pri originalnem sklopu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih;

(22d)

"usklajeno izvrševanje glasovalnih pravic" pomeni usklajeno izvrševanje glasovalnih pravic, kakor je opredeljeno v členu 10(a) Direktive 2004/109/ES.

2.     Da se zagotovi dosledna uporaba točke (22a) odstavka 1, organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo merila za razvrščanje podjetij iz tretjih držav kot klirinških nasprotnih strank v tretjih državah.

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

Naslov II

Kliring, poročanje in zmanjševanje tveganja za izvedene finančne instrumente OTC

Člen 3

Obveznost kliringa

1.   Finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka, navedena v členu 7(2), izvaja kliring za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se štejejo za primerne v skladu s členom 4 in so sklenjene z drugimi finančnimi nasprotnimi strankami ali nefinančnimi nasprotnimi strankami, navedenimi v členu 7(2), pri ustreznih CCP, navedenih v registru, kot je določeno v členu 4(4).

Obveznost kliringa velja tudi za finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke iz prvega pododstavka, ki sklenejo primerne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC s klirinškimi nasprotnimi strankami v tretjih državah .

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred datumom, ko začne veljati obveznost kliringa za ta razred izvedenih finančnih instrumentov, ne velja obveznost kliringa.

Ta obveznost kliringa velja za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so po objavi sklepa organa ESMA v skladu s členom 4(2)(a) razvrščeni kot primerni za obveznost kliringa.

(1a)     Obveznosti kliringa ni v primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih med podrejenimi podjetji iste nadrejene družbe ali med nadrejeno družbo in podrejenim podjetjem. "Nadrejene družbe" in "podrejene družbe" so za potrebe te določbe družbe, ki so tako opredeljene v ustreznih predpisih EU. Ta izjema ne sme vplivati na obveznost poročanja iz člena 6 ali na obveznosti v zvezi s tehnikami za zmanjševanje tveganja iz člena 8.

Izjeme se uporabljajo samo, kadar je nadrejena družba pristojni organ svoje matične države članice predhodno pisno obvestila, da namerava uporabiti izjemo. Obvestilo se posreduje najpozneje v tridesetih koledarskih dneh pred uporabo izjeme. Pristojni organ jamči, da se izjema uporabi le za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)	pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih med podrejenimi podjetji iste nadrejene družbe ali med nadrejeno družbo in podrejenim podjetjem so upravičene iz ekonomskih razlogov;

(b)	uporaba izjeme ne povečuje sistemskega tveganja za finančni sistem;

(c)	ni pravnih omejitev za pretok kapitala med podrejenimi podjetji iste nadrejene družbe ali med nadrejeno družbo in podrejenim podjetjem.

2.   Za namene izpolnjevanja obveznosti kliringa po odstavku 1 postanejo finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke iz člena 7(2) klirinški član ali omogočajo kliring svojih transakcij v CCP prek investicijskih družb ali kreditnih institucij, za katere veljajo zahteve iz Direktive 2004/39/ES.

Člen 4

Primernost za obveznost kliringa

1.   Kadar pristojni organ CCP izda dovoljenje za kliring razreda izvedenih finančnih instrumentov po členu 10 ali 11, o tem takoj obvesti organ ESMA in zahteva odločitev o primernosti za obveznost kliringa iz člena 3.

1a.     Kadar je CCP s sedežem v tretji državi priznan v skladu s členom 23, ustrezni pristojni organ iz tretje države da organu ESMA z uporabo sporazuma o sodelovanju iz člena 23(4) na voljo razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere je bila tej CCP priznana pravica, da opravlja klirinške storitve za klirinške člane in/ali stranke s sedežem v Uniji.

2.   Organ ESMA po prejemu obvestila in zahteve iz odstavka 1 v šestih mesecih naslovi odločitev na pristojnega organa prosilca, v kateri navede naslednje:

(a)	ali je razred izvedenih finančnih instrumentov primeren za obveznost kliringa v skladu s členom 3;

(b)	prihodnji datum, s katerimi začne veljati obveznost kliringa, vključno s časovnim okvirom, kdaj za nasprotne stranke ali kategorije nasprotnih strank začne veljati obveznost kliringa. Ta datum ne sme biti pred datumom, na katerega se obveznost kliringa predpiše;

(ba)	ali in pod katerimi pogoji obveznost kliringa velja za transakcije z osebami v tretjih državah.

Pred sprejetjem odločitve organ ESMA izvede javno posvetovanje z udeleženci na trgu in netržnimi udeleženci, ki imajo strokovno znanje ali jih ta zadeva zanima, ter se posvetuje z odborom ESRB ter pristojnimi organi tretjih držav. Povzetek teh posvetovanj se objavi v enem mesecu, dodatne informacije o javnih ter drugih posvetovanjih pa so na voljo na zahtevo. [Sprememba 21]

2a.     Organ ESMA na lastno pobudo, v skladu z merili iz člena 3 ter po javnem posvetu in posvetovanju z odborom ESRB ter po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav določi razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere bi morala veljati obveznost kliringa, za katere pa še nobena CCP ni prejela dovoljenja, ter o tem obvesti Komisijo.

Po določitvi takšnega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih organ ESMA objavi razpis za izdelavo predlogov za kliring tega razreda pogodb.

3.   Organ ESMA svojo odločitev utemelji po naslednjih merilih:

(a)	zmanjšanje sistemskega tveganja za finančni sistem , vključno z morebitnim neuspehom medsebojno zelo povezanih nasprotnih strank, da bi poravnale svoje plačilne obveznosti, ter pomanjkanje preglednosti glede pozicij;

(b)	likvidnost pogodb;

(c)	razpoložljivost pravičnih, zanesljivih in splošno sprejetih virov za oblikovanje cen .

▐

Pri uporabi zgornjih meril organ ESMA upošteva tudi mednarodni dogovor.

Pred odločitvijo organ ESMA opravi javno posvetovanje in se po potrebi posvetuje s pristojnimi organi tretjih držav.

4.   Organ ESMA vse odločitve iz odstavka 2 takoj objavi v registru. Register vsebuje primerne razrede izvedenih finančnih instrumentov in CCP z dovoljenjem za njihov kliring. Organ ESMA register redno posodablja.

Organ ESMA redno pregleduje svoje odločitve in jih po potrebi spreminja.

5.   Organ ESMA na lastno pobudo in po posvetovanju z odborom ESRB določi razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je treba vključiti v javni register in ki so primerne za obveznost kliringa, a za katere še nobena CCP ni prejela dovoljenja, ter o tem obvesti Komisijo. Po tem, ko ta razred opredeli kot razred izvedenih finančnih instrumentov, organ ESMA objavi razpis za razvojne predloge CCP za njihov kliring ter objavi seznam, za katerega je pripravil ta razpis.

5a.     Ustreznost razreda izvedenih finančnih instrumentov za obveznost kliringa se preneha, če ni več CCP, ki jo je organ ESMA pooblastil ali priznal kot pristojno za njihov kliring iz te uredbe, ali če nobena CPP ne želi opraviti kliringa tega razreda izvedenih finančnih instrumentov.

6.    Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

(a)	podrobnosti, ki se vključijo v obvestilo iz odstavka 1;

(b)	merila iz odstavka 3;

(c)	podrobnosti, ki se vključijo v register iz odstavka 4.

Podrobnosti v odstavku 4 morajo vsaj pravilno in nedvoumno opredeliti razred izvedenih finančnih instrumentov, za katerega velja obveznost kliringa.

Organ ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji .

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Organ ESMA pred odločitvijo po odstavku 1 izvede javno posvetovanje z udeleženci na trgu . [Sprememba 20]

Člen 4a

Za spodbujanje učinkovite in dosledne svetovne ureditve pogodb o izvedenih finančnih instrumentih lahko Komisija pripravi predloge Svetu za ustrezen pogajalski mandat, da bi se dosegel sporazum o učinkoviti enakovredni zakonodaji za transakcije, opravljene v tretji državi s finančnimi in nefinančnimi nasprotnimi strankami iz člena 7.

Člen 4b

Javni register

1.     Organ ESMA oblikuje in vodi javni register za obveznosti kliringa. Register je javno dostopen na spletnem mestu organa ESMA.

2.     Ta register odraža vsaj:

(a)	razrede izvedenih finančnih instrumentov, ki so predmet obveznosti kliringa v skladu s členom 3;

(b)	tiste CCP, ki se lahko uporabijo za obveznost kliringa;

(c)	datume, od katerih obveznosti kliringa veljajo, tudi pri postopnem izvajanju;

(d)	razrede izvedenih finančnih instrumentov, ki jih je organ ESMA izbral v skladu s členom 4(5).

3.     Če pristojni organ ali ustrezni pristojni organ tretje države umakne pooblastilo za kliring določenega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, organ ESMA nemudoma umakne to CCP iz registra v zvezi s tem razredom izvedenih finančnih instrumentov.

4.     Organ ESMA register redno posodablja.

5.     Da se zagotovi dosledna uporaba enotnih pogojev tega člena lahko organ ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da določi podrobnosti, ki jih je treba vnesti v javni register iz odstavka 1.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2012.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

Člen 5

Dostop do CCP

1.    CCP z dovoljenjem za kliring primernih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC na pregledni, pošteni in nediskriminatorni podlagi sprejme kliring takšnih pogodb ne glede na izvedbeno mesto , in na podlagi mednarodnih standardov odprte industrije, če to ne vpliva negativno na zmanjševanje tveganja . Da bi se izognili diskriminatorni praksi, morajo CCP sprejeti kliring transakcij, ki se izvajajo na različnih mestih trgovanja, če so ta mesta v skladu z operativnimi, tehničnimi in pravnimi zahtevami, ki jih določi CCP ali veljajo zanjo, pa tudi z zahtevami v zvezi z dostopom in obvladovanjem tveganja, ne glede na pogodbeno dokumentacijo, na podlagi katere so pogodbene stranke sklenile zadevni posel z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

1a.     CCP v treh mesecih po obravnavanju prošnje za kliring pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC oblikuje jasen negativen ali pozitiven odgovor mestu trgovanja, ki prosi za dovoljenje za kliring pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

Kadar CCP zavrne kliring pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC z mesta trgovanja, mesto trgovanja prejme popolno in utemeljeno obrazložitev.

Po zavrnjeni prošnji lahko mesto trgovanja po najmanj trimesečnem čakalnem obdobju ponovno vloži prošnjo.

V primeru nesoglasij organ ESMA razreši spore med pristojnimi organi v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1b.     Za namene poročil Komisiji in Evropskemu parlamentu iz člena 68 organ ESMA spremlja dostop do CCP in učinek na konkurenčnost nekaterih praks, vključno z uporabo ekskluzivnih licenc.

Člen 6

Obveznost poročanja

1.    O vseh pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih se poroča repozitoriju sklenjenih poslov, registriranem v skladu s členom 51 . ▐ Nasprotne stranke poročajo o podrobnostih ▐ pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ▐, ki so jih sklenile, ter o vseh vsebinskih spremembah in prenehanju pogodbe . O podrobnostih se poroča najpozneje en delovni dan po sklenitvi, spremembi, novaciji ali prenehanju pogodbe , razen če so te podrobnosti zapisane v aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 5 . Dogovorjeno prenehanje pogodbe ali pretek transakcije – v primerjavi s predčasnim prenehanjem – ne šteje za spremembo. Informacije o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti se sporočajo najpozneje en delovni dan po izvedbi transakcije ali naknadni spremembi pogodbe. "Delovni dan" za te namene pomeni dan, ki je delovni dan za obe pogodbeni stranki, v primeru pogodb, za katere za katere velja obveznost kliringa prek CCP, pa tudi za CCP. Vse podatke, ki so potrebni za poročanje, hranijo petih let.

Poročanje iz pododstavka 1 lahko v imenu prvotnih nasprotnih strank izvajajo tudi nasprotne stranke, če se zagotovi, da se o podrobnostih pogodbe ne poroča dvakrat.

Ko CCP opravi kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere veljajo obveznosti kliringa, lahko izpolni obveznosti poročanja iz pododstavka 1. Kadar se za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentov uporablja postopek združevanja naročil, obveznosti poročanja iz pododstavka 1 izpolni operater, ki opravlja zgoščevanje trgovanja.

Organ ESMA je pooblaščen, da preuči, ali se lahko uvede obveznost naknadnega poročanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če so zadevne informacije pomembne za nadzorne organe. Pri odločanju o tem upošteva naslednji merili:

(a)	tehnične zahteve za vlaganje poročil (zlasti, če so bile transakcije elektronsko zabeležene),

(b)	čas do zapadlosti neporavnanih transakcij.

Organ ESMA pred odločitvijo izvede javno posvetovanje z udeleženci na trgu. [Spremembi 14 in 15]

2.    Vse poročanje se po možnosti izvaja v skladu z mednarodnimi odprtimi standardi v tej panogi.

3.   Nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa, lahko za poročanje o podrobnostih pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC pooblasti drugo nasprotno stranko ali tretjo stranko .

Za nasprotno stranko, ki v imenu druge nasprotne stranke poroča v repozitorij sklenjenih poslov o vseh podrobnostih pogodbe, velja, da ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, uvedene z zadevno pogodbo ali z zakonom ali drugim predpisom.

Podjetje, ki poroča, ali njegovi direktorji ali zaposleni ali druge osebe, ki delujejo v njegovem imenu, ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

4.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA v sodelovanju z organom EBA, Evropskim sistemom centralnih bank in Evropskim odborom za sistemska tveganja oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določijo podrobnosti in vrste poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede , skupine ali kategorije izvedenih finančnih instrumentov in za vse retroaktivne učinke, vključno z ureditvijo koncentracije obveznosti na koncu obdobja in poročanjem o elektronsko zabeleženih transakcijah za vse izvedene instrumente ter merili in pogoji za naknadno poročanje o neporavnanih pogodbah o izvedenih instrumentih, ki so začele veljati pred to uredbo.

Navedena poročila vsebujejo vsaj:

(a)	ustrezno opredeljene stranke pogodbe in, če ne gre za isto osebo, upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

(b)	glavne značilnosti pogodbe, vključno z vrsto, podlago, zapadlostjo , izvedbo, datumom zapadlosti, podatki o ceni in hipotetično vrednostjo ▐ ;

(ba)	za izvedene finančne instrumente, ki ne ustrezajo standardni obliki, obstaja dopolnilna oblika, ki pristojnim organom omogoča, da odkrijejo obstoj sklepanja poslov in sprejmejo potrebne regulativne ukrepe;

(bb)	enotni identifikator pogodb.

Organ ESMA ob usklajevanju z organoma EBA in EIOPA ter Evropskim odborom za sistemska tveganja pripravi in Komisiji do 30. junija 2012 predloži te osnutke.

ESMA se posvetuje z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), če osnutek regulativnih tehničnih standardov zadeva energetske proizvode v prodaji na debelo v smislu Uredbe (EU) št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o celovitosti in preglednosti energetskega trga] (24)  (25).

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

4a.     Organ ESMA pri oblikovanju regulativnih tehničnih standardov med drugim upošteva seznam zahtevanih podatkov, ki jih je treba sporočiti, v tabeli I priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES.

5.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 organ ESMA ob usklajevanju z organoma EBA in EIOPA ter Evropskim odborom za sistemska tveganja oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov za ugotavljanje oblike in pogostosti poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2012.

Če osnutek regulativnih tehničnih standardov zadeva energetske proizvode v prodaji na debelo v smislu Uredbe (EU) št. …/2011 [o celovitosti in preglednosti energetskega trga] (26) se organ ESMA posvetuje z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7

Nefinančne nasprotne stranke

1.   Za ▐ nefinančno nasprotno stranko velja obveznost poročanja, določena v členu 6(1).

2.   Kadar nefinančna nasprotna stranka zavzame pozicijo v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki v povprečju več kot 50 dni presega prag kliringa, ki bo določen v skladu z odstavkom 3(b), zanjo velja ▐ obveznost kliringa, določena v členu 3.

Obveznost kliringa velja toliko časa, kolikor neto pozicije in izpostavljenosti v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC nefinančne nasprotne stranke presegajo prag kliringa, preneha pa veljati, ko te neto pozicije in izpostavljenosti za določeno obdobje padejo pod prag kliringa.

Izpolnjevanje obveznosti po prvem pododstavku zagotovi pristojni organ, imenovan v skladu s členom 48 Direktive 2004/39/ES.

Obveznost kliringa iz prvega pododstavka se opravi v šestih mesecih.

2a.     Pri izračunu pozicij iz odstavka 2 se ne upoštevajo pogodbe o izvedenih instrumentih OTC, ki jih sklenejo nefinančne nasprotne stranke in ki so objektivno merljivo neposredno povezane z varovanjem njene komercialne ali zakladne finančne dejavnosti.

3.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena organ ESMA po posvetovanju z EBA, Evropskim odborom za sistemska tveganja in drugimi zadevnimi organi oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

▐

(b)	prag kliringa,

(ba)	merila za ugotavljanje, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC so objektivno merljivo povezane s komercialno ali zakladno finančno dejavnostjo.

Oboje se določi ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov.

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA, Evropskim odborom za sistemska tveganja in drugimi zadevnimi organi Komisiji predloži osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

▐

Pri določanju praga kliringa in meril za ugotavljanje, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC so objektivno merljivo povezane s komercialno ali zakladno finančno dejavnostjo, organ ESMA izvede javno posvetovanje in nefinančnim nasprotnim strankam omogoči, da izrazijo svoja stališča.

▐

5.   Komisija po posvetovanju z evropskimi nadzornimi organi, ESRB in drugimi pristojnimi organi redno pregleduje in po potrebi spreminja prage iz odstavka 3.

Člen 8

Tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih brez kliringa prek CCP

1.   Finančne ali nefinančne nasprotne stranke iz člena 7(2), ki sklenejo pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu OTC brez kliringa prek CCP, s potrebno skrbnostjo zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki varnega in skrbnega poslovanja ter ureditve za merjenje, spremljanje in zmanjševanje operativnega , tržnega in kreditnega tveganja, ki vključujejo vsaj:

(a)	ustrezne elektronske načine zagotavljanja pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC;

(b)	standardizirane postopke , ki so zanesljivi, odporni in preverljivi, za uskladitev portfeljev, upravljanje povezanega tveganja ter hitro prepoznavanje in reševanje sporov med strankami ter spremljanje vrednosti odprtih pogodb.

Za namene točke (b) je vrednost odprtih pogodb dnevna tržna vrednost, postopki upravljanja tveganja pa zahtevajo pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem ali sorazmernim deležem kapitala glede na tveganje v skladu z veljavnimi regulativnimi kapitalskimi zahtevami za finančne nasprotne stranke .

Finančne in nefinančne nasprotne stranke iz člena 7(2) morajo že na začetku pogodbe ponuditi nasprotnim strankam možnost ločitve začetnega kritja .

Organ SMA redno nadzira dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se ne izvaja kliring, da bi prepoznal možnosti, kjer bi utegnil kak razred pogodb predstavljati sistemsko tveganje. Organ ESMA po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja ukrepa za preprečitev nadaljnjega kopičenja pogodb v tem razredu.

Pristojni organ in organ ESMA zagotovita, da so vzpostavljeni ustrezni postopki varnega in skrbnega poslovanja ter ureditve za preprečevanje regulativne arbitraže med transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti z opravljenim kliringom in brez njega in upoštevanje prenosov tveganja zaradi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.

Organ ESMA in pristojni organi pregledajo merila za kritje, da se v skladu s členom 37 prepreči regulativna arbitraža.

1b.     Za naložbe pokojninskih shem po Direktivi 2003/41/ES ali sheme, ki jo zakonodaja države članice priznava kot pokojninsko načrtovanje, lahko trdno dvostransko zavarovanje izvedenih finančnih instrumentov s premoženjem, uporabljeno za zmanjšanje tveganja, upošteva boniteto nasprotne stranke. Kapitalske zahteve v predpisih za varno in skrbno poslovanje so v skladu z zahtevami za pogodbe, za katere je predviden centralni kliring.

2.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo smernice za ustrezne postopke varnega in skrbnega poslovanja ter ureditve in merila za kritje iz odstavka 1 ter največji časovni zamik med sklenitvijo pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC in potrditvijo iz odstavka 1(a).

Organ ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

3.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, evropski nadzorni organi pripravijo skupni osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ureditve in ravni zavarovanja s premoženjem ter kapitala, ki sta potrebna za skladnost z odstavkom 1(b) in drugim pododstavkom odstavka 1.

Evropski nadzorni organi ta skupni osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 skupaj predložijo Komisiji.

Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se Komisiji podeli pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, št. 1094/2010 in 1095/2010. [Sprememba 19]

▐

Člen 9

Kazni

1.   Države članice – upoštevaje sporočilo Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev in po posvetovanju z organom ESMA – določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve pravil v okviru tega naslova, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Navedene kazni vključujejo vsaj upravne denarne kazni. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi, odgovorni za nadzor finančnih in po potrebi nefinančnih nasprotnih strank, javno razkrijejo vsako izrečeno kazen za kršitve členov 3 do 8, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo udeleženim strankam. Države članice v rednih intervalih objavljajo ocenjevalna poročila o učinkovitosti veljavnih pravil o kaznih.

Države članice najpozneje do 30. junija 2012 obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1. Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

3.   Komisija s pomočjo organa ESMA preverja učinkovitost in doslednost uporabe upravnih kazni iz odstavka 1 ter pragov iz člena 7(1) in (2).

3a.     Kršitev pravil iz tega naslova ne vpliva na veljavnost pogodbe o izvedenem instrumentu OTC ali na možnost, da pogodbeni stranki izvršita določila tovrstne pogodbe. Stranke pogodbe o izvedenem instrumentu OTC niso upravičene do nadomestila zaradi kršitev pravil iz tega naslova.

Naslov III

Izdaja dovoljenja CCP in nadzor nad CCP

Poglavje 1

Pogoji za pridobitev dovoljenja in postopki za izdajo dovoljenja CCP

Člen 10

Izdaja dovoljenja CCP

1.   Če CCP, ki je pravna oseba s sedežem v Uniji in ima dostop do ustrezne likvidnosti, namerava izvajati svoje storitve in dejavnosti, zaprosi pristojni organ države članice, kjer ima sedež, za dovoljenje.

Takšna likvidnost lahko izhaja iz dostopa do likvidnosti centralne banke ali posojilno sposobne in zanesljive poslovne banke ali kombinacije obojega. Dostop do likvidnosti lahko izhaja iz dovoljenja, podeljenega v skladu s členom 6 Direktive 2006/48/ES, ali drugih ustreznih ureditev.

2.   Dovoljenje velja za celotno ozemlje Unije.

3.    Dovoljenje se CCP podeli samo za dejavnosti, povezane s kliringom, in določa storitve ali dejavnosti, ki jih CCP lahko zagotavlja ali opravlja, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih zajema dovoljenje.

4.   CCP ves čas izpolnjuje pogoje, ki jih je morala izpolnjevati za začetno dovoljenje.

CCP takoj obvesti pristojni organ o vseh pomembnih spremembah glede pogojev za začetno dovoljenje.

5.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA po posvetovanju z organom EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila za ustrezno likvidnost iz odstavka 1.

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena z a sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

▐

Člen 11

Širitev dejavnosti in storitev

1.   CCP, ki želi razširiti svoje poslovanje na dodatne storitve ali dejavnosti, ki niso zajete v začetnem dovoljenju, vloži prošnjo za razširitev. Zagotavljanje storitev kliringa v drugi valuti ali finančnih instrumentih, ki se po svojih tveganjih bistveno razlikujejo od tistih, za katere je CCP dobila dovoljenje, se šteje za razširitev dovoljenja.

Za razširitev dovoljenja se uporabi postopek iz člena 13.

2.   Če želi CCP razširiti poslovanje v državo članico, kjer nima sedeža, pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, takoj obvesti pristojni organ druge države članice.

Člen 12

Kapitalske zahteve

1.   Za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 10 ima CCP stalen in razpoložljiv začetni kapital vsaj v višini 10 milijonov EUR .

2.   Kapital, skupaj z zadržanim dobičkom in rezervami CCP, je sorazmeren glede na velikost in tveganje, povezano s tržnimi operacijami CCP. Vedno je zadosten, da se zagotovita urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti v ustreznem časovnem obdobju in primerna zaščita CCP pred operativnimi in ostalimi tveganji.

3.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in po posvetovanju z EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo kapital, zadržani dobiček in rezerve CCP iz odstavka 2 , vključno s pogostostjo ali obdobji, ko jih je treba posodobiti .

Organ ESMA v tesnem posvetovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in po posvetovanju z EBA predloži osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

Člen 13

Postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja

1.   Pristojni organ izda dovoljenje le, če je popolnoma prepričan, da CCP vlagateljica izpolnjuje vse zahteve, določene v tej uredbi, zahteve, sprejete v skladu z Direktivo 98/26/ES z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (27) ter pod pogojem, da je organ ESMA izdal pozitivno mnenje iz člena 15.

2.    Za pridobitev začetnega dovoljenja CCP vlagateljica zagotovi vse podatke, ki jih pristojni organ potrebuje, da se prepriča, da ima CCP vlagateljica v času začetnega dovoljenja vse potrebne ureditve za izpolnjevanje obveznosti, določenih s to uredbo. Pristojni organ vse informacije, ki jih je prejel od CCP vlagateljice, nemudoma posreduje organu ESMA in kolegiju iz člena 14(1).

3.    Pri začetnem dovoljenju pristojni organi v štirih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka pisno obvestijo CCP vlagateljico, ali se ji dovoljenje izda ali zavrne.

Pri dovoljenju za razširitev dejavnosti in storitev pristojni organi v dveh mesecih po vložitvi popolnega zahtevka pisno obvestijo CCP vlagateljico, ali se ji dovoljenje izda ali zavrne.

Člen 14

Sodelovanje

1.   Za lažje izvajanje nalog iz členov 10, 11, 46 in 48 pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, v sodelovanju z organom ESMA ustanovi kolegij in mu predseduje.

Kolegiju predseduje organ ESMA in ga sestavlja največ sedem članov, vključno pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, in pristojni organ, odgovoren za nadzor CCP in centralnih bank, ki izdajajo najpomembnejše valute finančnih instrumentov, za katere se izvaja kliring , pa tudi pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CCP s sedežem v treh državah članicah, ki na skupni osnovi največ prispevajo v jamstveni sklad CCP iz člena 40;

2.   Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov po tej uredbi zagotavlja:

(a)	pripravo ▐ mnenja iz člena 15;

(b)	izmenjavo informacij, vključno z zahtevami za informacije, po členu 21; ▐

(d)	usklajevanje programov nadzorstvenih pregledov na podlagi ocene tveganja CCP;

(e)	povečanje učinkovitosti nadzora z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzornih zahtev;

(f)	doslednost pri uporabi nadzornih praks;

(g)	določitev postopkov in kriznih načrtov v primeru izrednih razmer v skladu s členom 22.

3.   Ustanovitev in delovanje kolegija temelji na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Navedeni dogovor določa zlasti praktično ureditev sodelovanja med pristojnim organom in organom ESMA in lahko določa naloge, ki jih organ ESMA poveri pristojnemu organu države članice, kjer ima CCP sedež ▐.

Če večina članov kolegija meni, da pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, svojih pristojnosti ne izvaja ustrezno in da to ogroža finančno stabilnost, organ ESMA izda sklep o tem, ali je nadzor tega pristojnega organa primeren in ali ogroža finančno stabilnost.

Če organ ESMA meni, da je nadzor neustrezen, lahko pristojnim organom v skladu z uredbo (EU) št. 1095/2010 naloži popravne ukrepe.

3a.     Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in po posvetovanju z EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo oceno tveganja iz členov 14(2) in 15(1).

Organ ESMA v tesnem posvetovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in po posvetovanju z EBA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19 ]

Člen 15

Mnenje kolegija

1.    Za namene začetnega dovoljenja pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, opravi oceno tveganja CCP in poročilo o tem predloži organu ESMA v štirih mesecih po tem, ko CCP vloži popolno vlogo .

1a.     Za namene odobritve razširitve dejavnosti in storitev pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, opravi oceno tveganja tovrstne razširitve za CCP in v mesecu dni kolegiju posreduje poročilo o tem.

Kolegij v mesecu dni po prejetju tega poročila in na njegovi podlagi oblikuje mnenje o tem, ali ocenjena stopnja tveganja omogoča varno delovanje CCP.

2.    Za pozitivno ali negativno mnenje kolegija je potrebno soglasje navadne večine članov, tudi pristojnega organa države, kjer ima CCP sedež, z oceno pristojnega organa te države članice. V primeru zamude ali nesoglasja organ ESMA olajša sprejetje ▐ mnenja v skladu s svojim pooblastilom za reševanje nesoglasij po členu 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 in svojo splošno usklajevalno funkcijo iz člena 21 iste uredbe. ▐

Člen 16

Odvzem dovoljenja

1.   Pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, odvzame dovoljenje v naslednjih primerih:

(a)	če CCP ni uporabila dovoljenja v 12 mesecih, če se mu je izrecno odrekla ali če v predhodnih šestih mesecih ni opravila nobene storitve ali izvedla nobene dejavnosti;

(b)	če je CCP pridobila dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kak drug nezakonit način;

(c)	če CCP ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano;

(d)	če je resno in večkrat kršila zahteve, določene v tej uredbi.

1a.     Za postopek odločanja o odvzemu dovoljenja je potrebno pozitivno mnenje kolegija, ki je naveden v izvirnem dovoljenju, in pozitivno mnenje organa ESMA.

2.   Organ ESMA lahko kadarkoli zahteva, da pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, preveri, ali CCP še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano.

3.   Pristojni organ lahko odvzem dovoljenja omeji na določeno storitev, dejavnost ali finančni instrument. Odločitev o odvzemu dovoljenja velja za vse območje Unije.

Člen 17

Pregled in ocena

Pristojni organi vsaj enkrat letno pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvaja CCP za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter ocenijo tržna, operativna in likvidnostna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila CCP izpostavljena.

Pri pregledu in oceni se upoštevajo velikost, sistemski pomen, narava, obseg in zapletenost dejavnosti CCP ter merila iz člena 4(3) .

Pristojni organ pozove CCP, ki ne ravna v skladu z zahtevami iz te uredbe, naj ustrezno ukrepa.

Organ ESMA v tej CCP izvede inšpekcijski pregled na kraju samem.

Poglavje 2

Nadzor in pregled nad delovanjem CCP

Člen 18

Pristojni organi

1.   Vsaka država članica določi pristojni organ, odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, glede izdaje dovoljenja CCP ter nadzora in pregleda nad delovanjem CCP s sedežem na njenem ozemlju, ter o tem obvesti Komisijo in organ ESMA.

▐

2.   Vsaka država članica zagotovi, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje njihovih funkcij.

3.   Vsaka država članica zagotovi, da se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo sprejmejo ali uvedejo ustrezni upravni ukrepi proti fizičnim ali pravnim osebam, odgovornim za neizpolnjevanje določb iz te uredbe.

Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračalni.

4.   Organ ESMA na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1.

Člen 18a

Poslovna skrivnost

1.     Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, določene v skladu s členom 18, organ ESMA ali revizorje in strokovnjake, ki so jih zadolžili pristojni organi ali organ ESMA. Poslovnih informacij, ki bi jih utegnili prejeti med opravljanjem svojih dolžnosti, ne smejo posredovati nikomur, razen kot povzetek ali v zbirni obliki, tako da ni prepoznavna posamezna CCP, repozitorij sklenjenih poslov ali druge osebe, ne glede na zadeve, za katere velja kazensko ali davčno pravo ali druge določbe te uredbe.

2.     Če je bil proti CCP uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko v civilnem ali gospodarskem postopku razkrijejo zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, če je to potrebno za izvedbo postopka.

3.     Ne glede na zadeve, za katere veljata kazenska in davčna zakonodaja, pristojni organi, organ ESMA in drugi organi ter fizične in pravne osebe, ki niso pristojni organ, lahko zaupne informacije uporabijo samo med opravljanjem svojih dolžnosti in za opravljanje svojih dolžnosti v okviru področja uporabe te uredbe, drugi organi ali fizične in pravne osebe pa samo za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane ali v okviru upravnega ali pravosodnega postopka, ki se izrecno nanaša na opravljanje njihovih dolžnosti, ali oboje. Če organ ESMA, pristojni organ ali drug organ ali oseba, ki te informacije sporoči, soglaša, jih lahko prejemnik uporabi v nekomercialne namene.

4.     Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poslovne skrivnosti, določeni v odstavkih 1, 2 in 3. Ti pogoji pa ne preprečujejo organu ESMA, pristojnim organom ali zadevnim centralnim bankam, da bi izmenjevali zaupne informacije v skladu s to uredbo in veljavno drugo zakonodajo za investicijska podjetja, kreditne ustanove, pokojninske sklade, družb za upravljanje KNPVP, upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalne in pozavarovalne posrednike, investicijsko podjetje, vzdrževalec trga, operater sistemov, regulirane trge ali upravljavce trga, ali v skladu s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

5.     Odstavki 1, 2 in 3 pristojnim organom ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

Poglavje 3

Sodelovanje

Člen 19

Sodelovanje med organi

1.   Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj in z organom ESMA , po potrebi pa tudi z Evropskim sistemom centralnih bank . Organu ESMA institucije EU namenijo zadostna sredstva za učinkovito izvajanje nalog, ki so mu naložene s to uredbo.

2.   Pristojni organi pri opravljanju svojih splošnih nalog na podlagi informacij, ki so na voljo v danem trenutku, ustrezno upoštevajo možne učinke svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah, še zlasti izredne razmere iz člena 22.

▐

Člen 21

Izmenjava informacij

1.   Pristojni organi med sabo in z organom ESMA izmenjujejo informacije, potrebne za opravljanje dolžnosti, ki jih imajo po tej uredbi.

2.   Pristojni organi in druga telesa ter fizične in pravne osebe uporabijo zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi te uredbe, samo pri opravljanju svojih dolžnosti in jih ne smejo objaviti ali drugače dajati na razpolago za druge namene, razen za namene, ki so izrecno navedeni v tej uredbi .

3.   Organ ESMA pristojnim organom, odgovornim za nadzor CCP, posreduje zaupne informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog. Pristojni organi in drugi zadevni organi organu ESMA in drugim pristojnim organom sporočijo informacije, ki jih ti potrebujejo za izvajanje svojih dolžnosti, določenih v tej uredbi.

4.   Pristojni organi sporočijo tovrstne informacije centralnim bankam ESCB, če so pomembne za izvajanje njihovih dolžnosti.

Člen 22

Izredne razmere

Pristojni organ ali kateri koli drugi organ takoj obvesti organ ESMA, kolegij in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CCP, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imeli negativen učinek na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CCP ali kateri izmed njenih klirinških članov.

Poglavje 4

Odnosi s tretjimi državami

Člen 23

Tretje države

1.   CCP s sedežem v tretji državi lahko opravlja klirinške storitve za subjekte s sedežem v Uniji samo, če jo je priznal organ ESMA.

Za izdajo, podaljšanje ali odvzem dovoljenja veljajo pogoji in postopki iz členov 10 do 16.

CCP iz tretje države se pregleda po podobno strogem postopku, kakršen velja za CCP v EU.

Komisija lahko izda sklep, s katerim dovoli popolno ali delno odstopanje od pogojev in postopkov za izdajo dovoljenja, če je zagotovljena vzajemnost in sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 3; ter

(b)	v zadevni tretji državi so CCP, ki imajo sedež v Uniji, zagotovljena enaka odstopanja.

2.   Organ ESMA v posvetovanju s pristojnimi organi v Uniji ter z organom EBA in članicami Evropskega sistema centralnih bank tveganja iz držav članic, v katerih CCP izvaja ali namerava izvajati klirinške storitve, ter članicami Evropskega sistema centralnih bank, ki so odgovorne za nadzor nad tistimi CCP, s katerimi je bila vzpostavljena ureditev medopravilnosti, prizna CCP iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	Komisija je sprejela delegirani akt v skladu z odstavkom 3; ali

(b)	CCP ima v tej tretji državi dovoljenje in je tam predmet učinkovitega nadzora;

(ba)

za tretjo državo velja sklep Komisije, ki določa, da so standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma skladni z zahtevami projektna skupina za finančno ukrepanje in imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (28);

(bb)

tretja država je z matično državo članico CCP, ki ima dovoljenje, podpisala sporazum, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, skupaj z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi;

(bc)	standarde CCP za obvladovanje tveganja je pregledal organ ESMA in jih ocenil kot skladne z naborom standardov v naslovu IV;

(bd)	obstaja dovolj argumentov za domnevo, da zakonodajni pravni okvir ni diskriminatoren do pravnih oseb iz EU;

(be)	tretja država uporablja pogoje vzajemnega dostopa za CCP iz EU, v tej tretji državi pa se uporablja tudi ureditev vzajemnega priznavanja;

(bf)	pogoji, ki jih morajo izpolnjevati CCP iz tretje države, zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za CCP iz EU in iz te tretje države;

3.   Komisija ▐ sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 67a in na podlagi skupnega stališča organov ESMA in EBA, Evropskega sistema centralnih bank in pristojnih organov za nadzor treh klirinških članov s sedežem v državah članicah z najvišjim prispevkom v jamstveni sklad CCP , zato da pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CCP, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe, ter da se za te CCP v tej tretji državi izvaja stalen učinkovit nadzor in izvrševanje zakonodaje.

4.   Organ ESMA , organ EBA, Evropski sistem centralnih bank in pristojni organi za nadzor treh klirinških članov s sedežem v državah članicah z najvišjim prispevkom v jamstveni sklad CCP sklenejo dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili v skladu z odstavkom 3 priznani kot enakovredni tej uredbi. Takšni dogovori določajo vsaj:

(a)	mehanizem za izmenjavo informacij med organom ESMA , pristojnimi organi iz odstavka 1 in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav;

(b)	postopke v zvezi s usklajevanjem nadzorniških dejavnosti;

(ba)	postopke, povezane z odvzemom dovoljenja, podeljenega CCP.

Naslov IV

Zahteve za CCP

Poglavje 1

Organizacijske zahteve

Člen 24

Splošne določbe

1.   CCP ima zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, in poročanje o njih ter primerne mehanizme za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2.   CCP sprejme politiko in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno z zagotovitvijo, da vodje in zaposleni upoštevajo vse določbe te uredbe.

3.   CCP ohranja in uporablja organizacijsko strukturo, ki zagotavlja stalno in urejeno delovanje v zvezi z opravljanjem njenih storitev in dejavnosti. V ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

4.   CCP ohranja jasno mejo med zahtevami poročanja v zvezi z upravljanjem tveganja in zahtevami poročanja v zvezi z drugimi postopki CCP.

5.   CCP sprejme, uvede in vzdržuje politiko prejemkov, ki spodbuja smotrno in učinkovito upravljanje tveganja, ne pa zmanjševanja standardov s tega področja.

6.   CCP vzdržuje sisteme informacijske tehnologije, ki ustrezajo zapletenosti, raznolikosti ter vrsti storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da se zagotovijo visoki standardi varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij.

6a.     CCP zagotovi, da se prejete informacije o sklenjenih poslih ali strankah, povezane s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere je bil izveden kliring v skladu z zahtevami iz te uredbe, uporabijo izključno za izpolnitev zahtev, ne pa za komercialno rabo ali izkoriščanje, razen s poprejšnjim pisnim soglasjem stranke, ki ji te informacije pripadajo.

7.   CCP brezplačno objavi svojo ureditev upravljanja in pravila, ki urejajo CCP , vključno z merili za klirinško članstvo .

8.   CCP se pogosto in neodvisno pregledujejo. Rezultati teh pregledov se sporočijo upravnemu odboru in so na voljo pristojnemu organu.

9.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena,organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine pravil in ureditev upravljanja iz odstavkov (1) do (8).

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

Člen 25

Višje vodstvo in upravni odbor

1.   Višje vodstvo ima zadosten ugled in izkušnje za zagotovitev zanesljivega in preudarnega upravljanja CCP.

2.   CCP ima upravni odbor, v katerem je vsaj ena tretjina članov, vendar ne manj kot dva, neodvisnih. V njem so zastopane tudi stranke klirinških članov. Prejemki neodvisnih in drugih neizvršnih članov upravnega odbora niso odvisni od poslovnih rezultatov CCP.

Člani upravnega odbora, vključno z neodvisnimi člani, imajo zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev.

3.   CCP jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora in da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu in revizorjem .

Člen 26

Odbor za tveganja

1.   CCP ustanovi odbor za tveganja, ki ga sestavljajo različne skupine predstavnikov, med drugim predstavniki klirinških članov in njihovih strank ter neodvisni strokovnjaki in predstavniki pristojnega organa CCP, pod pogojem, da predstavniki strank niso tudi predstavniki klirinških članov . Nobena od teh skupin v odboru za tveganja nima večine. Odbor za tveganja lahko povabi zaposlene pri CCP, da se udeležijo sej odbora za tveganja, vendar ti zaposleni nimajo pravice glasovanja. Nasveti odbora za tveganja so neodvisni od kakršnih koli neposrednih vplivov vodstva CCP.

2.   CCP jasno določi mandat, ureditev upravljanja za zagotovitev neodvisnosti, operativne postopke, merila za sprejem in mehanizem za izvolitev članov odbora za tveganja. Ureditev upravljanja je javno dostopna pristojnim organom in določa vsaj to, da odboru za tveganja predseduje neodvisni strokovnjak ter da odbor za tveganja poroča neposredno upravnemu odboru , v primeru dvojne strukture vodstva pa upravnemu odboru, in se redno srečuje.

3.   Odbor za tveganja svetuje upravnemu odboru ,v primeru dvojne strukture vodstva pa upravnemu odboru, o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CCP, kot so – vendar ne izključno – pomembna sprememba v modelu tveganja, postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti, merila za sprejem klirinških članov, kliring novih razredov instrumentov ali zunanje izvajanje nekaterih funkcij . Svetovanje odbora za tveganja pri dnevnih poslih CCP ni potrebno . V izrednih razmerah si je treba smiselno prizadevati za posvetovanje z odborom za tveganja .

4.   Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da so ustrezno obveščeni, člane odbora za tveganja zavezujejo pravila o zaupnosti. Kadar predsednik tega odbora presodi, da je kateri izmed članov pri kaki zadevi v dejanskem ali potencialnem navzkrižju interesov, se temu članu prepove glasovanje o tej zadevi.

5.   CCP takoj obvesti pristojni organ o vsakem sklepu upravnega odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja.

6.   CCP strankam klirinških članov dovoli, da so člani odbora za tveganja, oziroma vzpostavi ustrezne mehanizme posvetovanja za zagotovitev, da so primerno zastopani interesi strank klirinških članov.

Člen 27

Vodenje evidenc

1.   CCP vsaj pet let hrani vse evidence o storitvah in dejavnostih, ki jih je opravila, ter tako omogoči pristojnemu organu spremljanje izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

2.   CCP vsaj pet let od prenehanja pogodbe hrani vse informacije o vseh pogodbah, ki jih je obdelala. Navedene informacije omogočajo vsaj ugotovitev prvotnih pogojev transakcije pred kliringom s strani zadevne CCP.

3.   CCP na zahtevo pristojnega organa ali organa ESMA omogoči vpogled v evidence in informacije iz odstavka 1 in 2 ter v vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene.

4.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti v skladu z odstavkoma 1 in 2 , po potrebi pa tudi daljša obdobja hranjenja .

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

5.   Da bi se zagotovili enotni pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, organ ESMA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti. ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 .

▐

Člen 28

Delničarji in družbeniki s kvalificiranimi deleži

1.   Pristojni organ CCP ne izda dovoljenja, dokler ni obveščen o identiteti njenih delničarjev ali družbenikov, posrednih ali neposrednih, ter fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.

2.   Pristojni organ CCP ne izda dovoljenja, če meni, da delničarji ali družbeniki s kvalificiranimi deleži v CCP niso primerni, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zanesljivega in preudarnega upravljanja CCP.

3.   Če obstajajo tesne povezave med CCP in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organ izda dovoljenje samo v primeru, da te povezave pristojnemu organu ne preprečujejo izvajanja učinkovitega nadzora.

4.   V primeru, da bi osebe iz odstavka 1 izvajale vpliv, ki bi lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CCP, pristojni organ sprejme primerne ukrepe, da tak vpliv prepreči ali odvzame dovoljenje CCP .

5.   Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja v primeru, da bi zakoni in drugi predpisi tretje države, ki urejajo delovanje ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima CCP tesno povezavo, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov pristojnemu organu preprečevale izvajanje učinkovitega nadzora.

Člen 29

Obveščanje pristojnih organov

1.   CCP obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima sedež, o vseh spremembah v upravljanju in mu posreduje vse potrebne informacije, na podlagi katerih bo lahko presodil, ali imajo člani upravnega odbora zadosten ugled in izkušnje.

Če bi ravnanje člana upravnega odbora lahko škodovalo zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CCP, pristojni organ sprejme potrebne ukrepe, vključno z odstavitvijo tega člana iz upravnega odbora.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupaj nastopajoče fizične ali pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj), ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v CCP, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi CCP postala njihovo podrejeno podjetje (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), najprej pisno obvestijo pristojni organ CCP, v kateri skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in ustrezne informacije iz člena 30(4).

Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v CCP, najprej pisno uradno obvesti pristojni organ in pri tem navede velikost predvidenega deleža. O odločitvi, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi razmerje glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi CCP prenehala biti podrejeno podjetje navedene osebe, obvesti tudi pristojni organ.

Pristojni organ predlaganemu pridobitelju ali odsvojitelju takoj, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 2 in po prejemu informacij iz odstavka 3, pisno potrdi njihov prejem.

Pristojni organ ima na voljo največ 60 delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti uradnemu obvestilu na podlagi seznama iz člena 30(4) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje), da opravi oceno iz člena 30(1) (v nadaljnjem besedilu: ocena).

Pristojni organ ob potrditvi prejema obvesti predlaganega pridobitelja ali odsvojitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

3.   Pristojni organ lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar najpozneje 50. delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahteva dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Navedena zahteva se poda pisno, v njej pa se jasno navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni organ zahteva informacije, do datuma, ko prejme odgovor predlaganega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organ sme zahtevati dodatno dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar to ne sme prekiniti ocenjevalnega obdobja.

4.   Pristojni organ lahko podaljša obdobje prekinitve iz drugega pododstavka odstavka 3 do največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj ali odsvojitelj:

(a)	reguliran ali ima sedež zunaj Unije;

(b)

fizična ali pravna oseba, za katero ne velja nadzor po tej uredbi ali po Direktivi 73/239/EGS, Direktivi Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (29), Direktivi Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (30), ali po direktivah 2002/83/ES, 2003/41/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES, 2006/48/ES, 2009/65/ES ali 2011/61/EU.

5.   Če se pristojni organ po opravljeni oceni odloči, da bo predlagani pridobitvi nasprotoval, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvesti predlaganega pridobitelja in navede razloge za svojo odločitev. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko izjava o razlogih za odločitev na zahtevo predlaganega pridobitelja objavi. Države članice lahko pristojnemu organu dovolijo objavo navedene izjave tudi brez zahteve predlaganega pridobitelja.

6.   Če pristojni organ predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotuje, se šteje, da je odobrena.

7.   Pristojni organ lahko določi rok izvedbe predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljša.

8.   Države članice ne smejo predpisovati zahtev glede obveščanja pristojnih organov o posrednih ali neposrednih pridobitvah glasovalnih pravic ali kapitalskih deležev ter zahtev glede odobritve takih pridobitev s strani pristojnih organov, ki bi bile strožje od zahtev iz te uredbe.

Člen 30

Ocena

1.   Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 29(2) in informacij iz člena 29(3) pristojni organ zaradi zagotavljanja zanesljivega in preudarnega upravljanja CCP, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva predlaganega pridobitelja na CCP oceni ustreznost predlaganega pridobitelja in finančno stabilnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

(a)	ugled in finančna stabilnost predlaganega pridobitelja;

(b)	ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost CCP;

(c)	ali bo CCP lahko izpolnila in še naprej izpolnjevala določbe te uredbe;

(d)	ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega ali da predlagana pridobitev lahko poveča takšno tveganje.

Pristojni organ je pri ocenjevanju finančne stabilnosti predlaganega pridobitelja zlasti pozoren na vrsto poslov, ki jih pridobitelj opravlja in namerava opravljati v CCP, v kateri predlaga pridobitev.

Ob ocenjevanju zmožnosti upoštevanja določb te uredbe je pristojni organ zlasti pozoren na to, ali ima skupina, ki se ji bo CCP pridružila, urejeno strukturo, ki omogoča izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in določitev odgovornosti posameznih pristojnih organov.

2.   Pristojni organ lahko nasprotuje predlagani pridobitvi le, če obstajajo razlogi za utemeljeno nasprotovanje na podlagi meril, navedenih v odstavku 1, ali če informacije, ki jih je posredoval predlagani pridobitelj, niso popolne.

3.   Države članice ne smejo določati predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim pristojnim organom, da bi predlagane pridobitve preučevali v smislu gospodarskih potreb trga.

4.   Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti pristojnim organom sočasno z obvestilom iz člena 29(2). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti predlaganega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za oceno varnega in skrbnega poslovanja niso pomembne.

5.   Če je bil pristojni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranih deležev v isti CCP, ne glede na člen 29(2), (3) in (4) vse predlagane pridobitelje obravnava na nediskriminatoren način.

6.   Ustrezni pristojni organi se med seboj pri opravljanju ocenjevanja o vsem posvetujejo, če je predlagani pridobitelj:

(a)	druga CCP, kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje, vzdrževalec trga, operater sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družba za upravljanje KNPVP ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS) z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;

(b)

nadrejeno podjetje druge CCP, kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbe za upravljanje KNPVP ali upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS) z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;

(c)

fizična ali pravna oseba, ki obvladuje drugo CCP, kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbo za upravljanje KNPVP ali upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS) z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici.

7.   Pristojni organi brez neupravičenih zamud drug drugemu zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za oceno. V zvezi s tem drug drugemu sporočijo vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene pa na lastno pobudo. V odločitvi pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje CCP, v kateri naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se navedejo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil pristojni organ, odgovoren za predlaganega pridobitelja.

Člen 31

Navzkrižje interesov

1.   CCP vzdržuje in uporablja učinkovito, pisno določeno organizacijsko in upravno ureditev, s pomočjo katere lahko ugotavlja in obvladuje vsa morebitna navzkrižja interesov med sabo, vključno s svojimi vodji, zaposlenimi ali drugimi osebami, posredno ali neposredno povezanimi s CCP prek obvladovanja ali tesnih povezav, in svojimi klirinškimi člani ali strankami klirinških članov ali med njimi. Vzdržuje in izvaja primerne postopke za odpravo vseh navzkrižij interesov ▐.

2.   Če organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme CCP za obvladovanje navzkrižij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti preprečili nevarnost škodovanja interesom klirinških članov ali strankam, CCP klirinškemu članu jasno razkrije splošno naravo ali vire navzkrižja interesov, preden od njega sprejme novo transakcijo. ▐

3.   Če je CCP nadrejeno ali podrejeno podjetje, morajo biti v pisni ureditvi upoštevane tudi vse okoliščine, ki so ali bi morale biti znane CCP in ki utegnejo povzročiti navzkrižje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih podjetij, ki so njena podrejena podjetja ali nadrejeno podjetje.

4.   Pisna ureditev, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:

(a)	okoliščine, ki pomenijo ali bi lahko pomenile navzkrižje interesov, kar bi lahko povzročilo resno tveganje za nastanek škode interesom enega ali več klirinških članov ali strank;

(b)	postopke, ki jih je treba upoštevati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje teh navzkrižij.

5.   CCP sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev vseh zlorab informacij iz svojih sistemov in prepreči uporabo teh informacij za potrebe drugih poslovnih dejavnosti. Občutljivih informacij, ki jih hrani CCP, ne sme nobena fizična ali pravna oseba, ki je podrejeno ali nadrejeno podjetje CCP, uporabiti v komercialne namene.

Člen 32

Neprekinjeno poslovanje

1.   CCP sprejme, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja, s katerima zagotovi ohranitev delovanja svojih funkcij, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnitev svojih obveznosti. Navedeni načrt mora ob motnji zagotoviti najmanj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, s čimer bo CCP omogočeno zanesljivo nadaljnje delovanje in dokončanje poravnave na predvideni datum.

1a.     CCP oblikuje, izvaja in vzdržuje ustrezen postopek za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ali prenosa sredstev stranke v primeru odvzema dovoljenja v skladu s sklepom iz člena 16.

2.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine načrta neprekinjenega poslovanja in najmanjši obseg storitev, ki naj jih zagotavlja načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

▐

Člen 32a

Avtomatska obdelava plačil

1.     CCP za spodbujanje avtomatske obdelave v celotnem postopku transakcije v svojih sistemih, povezanih z udeleženci ali tržnimi infrastrukturami, s katerimi sodelujejo, ter v postopkih za komuniciranje z udeleženci in tržnimi strukturami, s katerimi sodelujejo, uporabljajo in prilagodijo ustrezne mednarodne postopke in standarde komuniciranja za sporočanje in referenčne podatke, da bi omogočile učinkovit kliring in poravnave v vsem sistemu.

2.     Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo proces za opredelitev, kateri mednarodni postopki in standardi komuniciranja za sporočanje in referenčne podatke štejejo kot ustrezni za namene odstavka 1.

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

Člen 33

Zunanje izvajanje

1.   Če CCP odda operativne funkcije, storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje, ostaja polno odgovorna za izvedbo vseh obveznosti, ki ji jih nalaga ta uredba, in mora ves čas upoštevati naslednje pogoje:

(a)	zunanje izvajanje ne pomeni prenosa njenih obveznosti na drugega;

(b)	odnos in obveznosti CCP do njenih klirinških članov ali (če je to ustrezno) njihovih strank ostane nespremenjen;

(c)	pogoji za izdajo dovoljenja CCP se ne spremenijo;

(d)	zunanje izvajanje ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij in funkcij pregledovanja niti dostopa do ustreznih informacij ponudnika storitve na kraju samem ;

(e)	zunanje izvajanje CCP ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in kontrol za upravljanje tveganj, s katerim se sooči;

(ea)	ponudnik storitve izvaja zahteve o neprekinjenem poslovanju, ki so enakovredne tistim, ki bi jih izpolnjevala CCP v svojem domačem nadzornem okviru;

(f)

CCP ohrani potrebno strokovno znanje in sredstva za oceno kakovosti zagotovljenih storitev ter organizacijske in kapitalske ustreznosti ponudnika storitev, za učinkovit nadzor zunanje izvajanih funkcij in upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem, zato pa mora neprenehoma nadzorovati te funkcije in upravljati ta tveganja;

(g)	CCP ima neposreden dostop do pomembnih informacij o funkcijah, oddanih v zunanje izvajanje;

(h)	ponudnik storitev na zahtevo in brez poseganja v odgovornost CCP za spoštovanje zahtev te uredbe sodeluje s pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)	ponudnik storitev ščiti vse zaupne informacije v zvezi s CCP in njenimi klirinškimi člani ali strankami. Če ima ponudnik storitev sedež v tretji državi, so tamkajšnji standardi varstva podatkov enakovredni kot tovrstni standardi, veljavni v Uniji.

(ia)	za ponudnika storitve v njegovi državi velja enakovreden pravni režim kot za CCP v smislu neprekinjenega poslovanja in varstva podatkov;

(ib)	dejavnosti, povezane z upravljanjem tveganja, se ne izvajajo zunanje.

2.   Pristojni organ od CCP zahteva, da jasno določi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti ponudnika storitev v pisnem sporazumu.

3.   CCP pristojnemu organu na zahtevo predloži vse potrebne informacije, ki jih ta potrebuje za oceno upoštevanja zahtev te uredbe pri opravljanju dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Poglavje 2

Pravila vodenja poslov

Člen 34

Splošne določbe

1.   Pri opravljanju storitev za klirinške člane ali, če je to ustrezno, njihove stranke CCP ravna pošteno in strokovno ter v največjo korist klirinških članov ali strank in po načelih dobrega upravljanja tveganja.

2.   CCP mora imeti dostopna, pregledna in pravična pravila glede hitrega obravnavanja pritožb.

Člen 35

Zahteve za sodelovanje

1.   CCP določi kategorije sprejemljivih klirinških članov in merila za sprejem. Navedena merila ne smejo biti diskriminatorna, morajo biti pregledna in objektivna ter tako zagotoviti pošten in odprt dostop do CCP ter da bodo imeli klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivost, da bodo lahko izpolnjevali obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v CCP. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen obvladovanje tveganj CCP. Finančnim institucijam se ne sme na nekonkurenčen ali nerazumen način preprečevati, da postanejo klirinški člani.

2.   CCP zagotovi, da se merila iz odstavka 1 ves čas upoštevajo, in mora imeti pravočasen dostop do informacij, ki jih potrebuje za izdelavo ocene. CCP vsaj enkrat na leto temeljito preveri, ali njeni klirinški člani upoštevajo določbe tega člena.

3.   Klirinški člani, ki obdelujejo transakcije v imenu svojih strank, imajo na razpolago potrebna dodatna finančna sredstva in operativne zmogljivosti za izvajanje te dejavnosti. Pravila, ki jih ima CCP za klirinške člane, ji omogočijo, da zbere osnovne informacije za opredelitev, spremljanje in obvladovanje pomembnih koncentracij tveganja, povezanega z zagotavljanjem storitev strankam. Klirinški člani na zahtevo CCP obvestijo o merilih in ukrepih, ki jih sprejmejo, da svojim strankam omogočijo dostop do storitev CCP. Za nadzor in dolžnosti strank so odgovorni klirinški člani. Ta merila so nediskriminatorna.

4.   CCP sprejme objektivne in pregledne postopke za razrešitev in izstop klirinških članov, ki meril iz odstavka 1 ne izpolnjujejo več.

5.   CCP lahko zavrne dostop klirinškemu članu, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, le na podlagi pisne utemeljitve in celovite analize tveganja.

6.   CCP lahko klirinškim članom naloži posebne dodatne zahteve, kot na primer (vendar ne izključno) sodelovanje v dražbah za pozicijo klirinškega člana, ki ne izpolnjuje pogojev. Navedene dodatne zahteve morajo biti sorazmerne s tveganjem, ki ga prinese klirinški član, in ne smejo omejiti sodelovanja na določene kategorije klirinških članov.

Člen 36

Preglednost

1.   CCP javno razkrije cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja. Cene in pristojbine razkrije za vsako ▐ storitev in funkcijo posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do teh znižanj. Klirinškim članom in njihovim strankam omogoči ločen dostop do posameznih storitev.

2.   CCP razkrije klirinškim članom in strankam ekonomska tveganja, povezana s storitvami, ki jih ponuja.

3.   CCP svojim klirinškim članom in pristojnemu organu razkrije informacije o cenah, potrebne za izračun njene izpostavljenosti do klirinških članov ob koncu dneva .

CCP na zbirni osnovi javno razkrije količino obračunanih transakcij za vsak razred instrumentov , za katere je opravila kliring .

3a.     CCP javno razkrije operativne in tehnične zahteve, povezane s komunikacijskimi protokoli za formate vsebine in sporočil, ki jih uporablja za komuniciranje s tretjimi strankami, vključno s tistimi iz člena 5.

3b.     CCP javno razkrije vse kršitve meril iz člena 35(1) in (2), za katere so odgovorni klirinški člani, razen v primeru, ko pristojni organ po posvetovanju z organom ESMA meni, da bi takšno razkritje ogrozilo finančno stabilnost ali zaupanje v trg.

Člen 37

Ločevanje in prenosljivost

1.   CCP vodi evidence in račune, ki v vsakem trenutku in brez odlašanja omogočajo identifikacijo in ločevanje sredstev in pozicij enega klirinškega člana od sredstev in pozicij katerega koli drugega klirinškega člana ter od svojih sredstev. Če CCP premoženje in sredstva vloži pri tretji stranki, zagotovi, da so premoženje in sredstva klirinškega člana ločena od premoženja in sredstev v lasti CCP ali drugih klirinških članov ter od premoženja in sredstev v lasti te tretje stranke.

2.    Klirinški član pri ločenih računih s CCP loči pozicije klirinškega člana od pozicij svojih strank.

2a.     Klirinški člani pri ločenih računih s CCP ločujejo pozicije posameznih strank (popolno ločevanje). Klirinški člani strankam omogočijo, da njihove pozicije evidentirajo na zbirnih računih s CCP, kar morajo te pisno zahtevati.

3.     CCP in klirinški člani javno razkrijejo stopnje zaščite in stroške, povezane s posameznimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavljajo. V podrobnem opisu teh stopenj navedejo tudi njihove glavne pravne posledice, med drugim informacije o veljavni zakonodaji o nesolventnosti v zadevnih jurisdikcijah. CCP od klirinških članov zahteva, da o teh tveganjih in stroških obvestijo svoje stranke.

3a.     CCP vodi evidence, ki v vsakem trenutku in brez odlašanja omogočajo, da identificira sredstva, nakazana na posamezne račune, ki so vodeni v skladu s tem členom.

3b.     CCP svojo ureditev oblikuje tako, da lahko v primeru popolnega ločevanja omogoči prenos pozicij in zavarovanja strank člana, ki ne izpolnjuje obveznosti, na enega ali več drugih udeležencev.

4.   V primeru, da ima stranka popolno ločevanje , velja točka 6 dela 2 Priloge III k Direktivi 2006/48/ES.

5 .     Države članice zagotovijo, da njihova zakonodaja o nesolventnosti vključuje zadostna odstopanja, da bo CCP lahko izpolnila cilje in zahteve teh določb.

Zadevni odločilni dogodki zajemajo nesolventnost klirinškega člana in podobne dogodke ter neizpolnjevanje obveznosti.

Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek tehničnih standardov, ki te dogodke podrobneje opredeljujejo.

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

Poglavje 3

Bonitetne zahteve

Člen 38

Upravljanje izpostavljenosti

CCP čim bolj sproti meri in ocenjuje svojo likvidnost in kreditno izpostavljenost do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CCP, s katero ima sklenjen inteoperabilni dogovor. CCP ugotavlja, spremlja in obvladuje morebitna tveganja, ki izhajajo iz kliringa transakcij klirinških članov v imenu strank, kolikor je to izvedljivo . CCP ima pravočasen in nediskriminatoren dostop do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svoje izpostavljenosti. To se stori na podlagi razumnih stroškov in ob spoštovanju mednarodnih lastninskih pravic.

Člen 39

Zahteve po kritju

1.   CCP določi, terja in pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti, ki izhaja iz njenih klirinških članov in, kjer je to primerno, iz CCP, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti. Pristojne oblasti zagotovijo, da CCP spoštujejo minimalne standarde kritja, kot je določeno v odstavku 5. Ti minimalni standardi se določijo v skladu s stopnjo tveganja in se redno spreminjajo, da odražajo tržne razmere, zlasti v izrednih razmerah, ko se ocenjuje, da se bodo s tem ublažila sistemska tveganja. Takšna kritja zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CCP lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij. Kritja so dovolj velika, da se lahko z njimi pokrijejo izgube v najmanj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju, in zagotovijo, da ima CCP v celoti zavarovane svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti CCP, s katerimi imajo sklenjen dogovor o interoperabilnosti, vsaj na dnevni osnovi.

Organ ESMA lahko v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v izrednih razmerah prilagodi zahteve po kritju, da bi ublažil sistemska tveganja.

2.   CCP sprejme modele in parametre za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla. Modele in parametre potrdi pristojni organ ob upoštevanju ▐ mnenja v skladu s členom 15.

3.   CCP terja in pobira kritja čez dan, vsaj takrat, ko so kršeni vnaprej določeni pragi.

3a.     CCP za posebne finančne instrumente terja in pobira ustrezna kritja za kritje pozicij v posameznih računih, vodenih v skladu s členom 37. CCP lahko kritje v zvezi s portfteljem finančnih instrumentov izračuna le, če je korelacija cen med finančnimi instrumenti iz portfelja visoka in stabilna.

▐

5.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA po posvetovanju z organom EBA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ustrezni odstotek in časovno obdobje, kot je navedeno v odstavku 1, ki ju je treba upoštevati za različne razrede finančnih instrumentov in pogoje iz odstavka 3a .

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

▐

Člen 40

Jamstveni sklad

1.   CCP za dodatno omejitev svoje kreditne izpostavljenosti do klirinških članov vzdržuje jamstveni sklad za kritje izgub, ki presegajo izgube, krite z zahtevanimi kritji iz člena 39, in ki izhajajo iz neplačil, vključno z začetkom postopka zaradi nesolvetnosti enega ali več klirinških članov.

2.   CCP določi najnižji znesek prispevkov v jamstveni sklad in merila za izračun prispevkov za posameznega klirinškega člana. Prispevki so sorazmerni z izpostavljenostjo posameznega klirinškega člana, da se s prispevki v jamstveni sklad CCP omogoči vsaj to, da lahko ta vzdrži neplačila dveh klirinških članov , do katerih ima največjo izpostavljenost.

2a.     CCP pripravi scenarije takšnih skrajnih, vendar možnih tržnih pogojev. Ti scenariji vključujejo najbolj nestanovitna obdobja, ki so jih doživeli trgi, za katere CCP opravlja storitve, ter vrsto možnih scenarijev v prihodnosti. Upoštevajo nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti. Velikost jamstvenega sklada zajema izračunana kritja v skladu s členom 39 za pozicije, ki izhajajo iz predvidenih scenarijev.

CCP pri izračunu kreditne izpostavljenosti do svojih klirinških članov upošteva:

(a)	izpostavljenost vsakega posameznega klirinškega člana, zabeleženo v posameznih računih, vodenih v skladu s členom 37, in

(b)	ali je mogoče dobiček od lastniških pozicij uporabiti za kritje izgub na pozicijah strank.

3.   CCP lahko ustanovi več jamstvenih skladov za različne razrede instrumentov, pri katerih izvaja kliring.

3a.     Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in po posvetovanju z organom EBA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobno opredeli jamstvene sklade iz odstavkov 1 in 3.

Organ ESMA v tesnem sodelovanju z odborom ESCB in po posvetovanju z organom EBA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 19]

Člen 41

Druge kontrole tveganja

1.   Poleg kapitala, zahtevanega v členu 12, CCP zagotovi, da ima dovolj razpoložljivih finančnih sredstev za kritje morebitnih izgub, ki presegajo izgube, ki se krijejo z zahtevanimi kritji in iz jamstvenega sklada. Ta sredstva lahko vključujejo katere koli druge klirinške sklade, ki jih zagotovijo klirinški člani ali druge stranke, dogovore o delitvi izgube, ureditev zavarovanja, lastna sredstva CCP, jamstva nadrejenega podjetja ali podobna kritja. Ta sredstva so CCP prosto na voljo in se ne smejo uporabiti za kritje izgub iz poslovanja.

2.   ▐ Jamstveni sklad iz člena 40 in druga finančna sredstva iz odstavka 1 morajo CCP kadar koli omogočiti, da prenesejo morebitne izgube v skrajnih, vendar možnih tržnih pogojih. CCP pripravi scenarije takšnih skrajnih, vendar možnih tržnih pogojev.

3.    CCP meri svoje morebitne likvidnostne potrebe ter ima vedno dostop do ustrezne likvidnosti za opravljanje svojih storitev in dejavnosti. V ta namen pridobi potrebne kreditne linije ali podobne možnosti za kritje svojih likvidnostnih potreb, če finančna sredstva, ki jih ima na voljo, niso takoj na razpolago. Posamezen klirinški član, nadrejeno ali podrejeno podjetje klirinškega člana ne sme zagotavljati več kot 25 % kreditnih linij, ki jih potrebuje CCP.

4.   CCP lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, zahteva zagotovitev dodatnih sredstev v primeru neplačila drugega klirinškega člana. Klirinški člani CCP imajo omejene izpostavljenosti do CCP.

5.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA po posvetovanju z organom EBA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo skrajne razmere iz odstavka 2, ki jih mora CCP vzdržati.

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek teh regulativnih tehničnih standardov.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

Člen 42

Kaskadni pristop k neplačilom

1.   CCP za pokritje izgub uporabi kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, preden uporabi druga finančna sredstva.

2.   Kadar kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, ne zadostujejo za pokritje izgub, ki bremenijo CCP, ta za pokritje teh izgub uporabi v jamstveni sklad vplačani prispevek člana, ki je v zaostanku s plačili.

3.   CCP uporabi prispevke iz jamstvenega sklada in druge prispevke klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, šele potem, ko izčrpa prispevke članov, ki so v zaostanku s plačili, in ▐ lastna sredstva iz člena 41(1).

4.   CCP ne sme uporabiti kritij, nakazanih s strani klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, za pokrivanje izgub, nastalih zaradi neplačila drugega klirinškega člana.

Člen 43

Zahteve glede zavarovanja s premoženjem

1.   CCP za kritje začetne in nadaljnje izpostavljenosti do svojih klirinških članov sprejme visoko likvidno zavarovanje , na primer denarna sredstva, zlato, državne in visoko kakovostne podjetniške obveznice, z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. CCP lahko za nefinančne nasprotne stranke sprejmejo bančne garancije, pri čemer upoštevajo garancije z izpostavljenostjo do banke, ki je klirinški član. Za vrednosti sredstev uporablja ustrezne odbitke, ki odražajo možnost, da se njihova vrednost zmanjša v obdobju med zadnjim prevrednotenjem in časom verjetne likvidacije. Pri določanju sprejemljivega zavarovanja in ustreznih odbitkov CCP upošteva likvidnostno tveganje zaradi neizpolnjevanja obveznosti udeleženca na trgu in tveganje koncentracije pri določenih sredstvih. Ti minimalni standardi se določijo v skladu s stopnjo tveganja in se redno spreminjajo, da odražajo tržne razmere, zlasti v izrednih razmerah, ko se ocenjuje, da se bodo s tem ublažilo sistemsko tveganje.

2.   CCP lahko, kadar je to primerno in dovolj preudarno, kot zavarovanje za pokritje zahtev po kritju sprejme osnovno finančno sredstvo izvedenega finančnega instrumenta ali finančni instrument, iz katerega izhaja izpostavljenost CCP.

3.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA po posvetovanju z organoma EBA in ESRB oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto zavarovanja, ki se lahko šteje za visoko likvidno, in odbitke iz odstavka 1.

Organ ESMA po posvetovanju z organoma EBA in ESCB osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

Člen 44

Naložbena politika

1.   CCP svoja finančna sredstva vlaga samo v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem , na primer v rezerve pri centralni banki EU . Naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

1a.     Kapital, dobiček in rezerve CCP, ki se ne vlagajo v skladu z odstavkom 1, se ne upoštevajo za namene člena 12(2).

2.   Finančni instrumenti, uporabljeni kot kritja, se deponirajo pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki CCP zagotavljajo nediskriminatoren dostop in popolno zaščito teh instrumentov. CCP ima na zahtevo takojšen dostop do finančnih instrumentov. CCP imajo močan nadzor nad ponovnim zajamčenjem zavarovanja klirinških članov, kar pregleda organ ESMA.

3.   CCP svojega kapitala ali zneskov, ki izhajajo iz zahtev, navedenih v členih 39, 40 in 41, ne vlaga v svoje vrednostne papirje ali vrednostne papirje svojega nadrejenega ali podrejenega podjetja.

4.   CCP pri svojih naložbenih odločitvah upošteva svojo celotno izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja do posameznih dolžnikov in zagotovi, da njena celotna izpostavljenost do posameznega dolžnika ostaja v sprejemljivih mejah koncentracije.

5.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA po posvetovanju z organom EBA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo visoko likvidne finančne instrumente iz odstavka 1 in omejitve koncentracije iz odstavka 4.

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

Člen 45

Postopki v primeru neplačil

1.   CCP ima vzpostavljene podrobne postopke za primer, ko klirinški član ne izpolnjuje zahtev iz člena 35 v roku in v skladu s postopki, ki jih je določila CCP. CCP podrobno opredeli postopke, ki jih je treba uporabiti, če ne ugotovi plačilne nesposobnosti klirinškega člana. Ti postopki se pregledujejo vsako leto.

2.   CCP takoj sprejme ukrepe za omejitev izgub in likvidnostnih pritiskov, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti, in zagotovi, da zaprtje katere koli pozicije klirinškega člana ne povzroči motenj v njenem delovanju ali ne izpostavi klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, izgubam, ki jih ti ne morejo predvideti ali nadzorovati.

3.   CCP nemudoma obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ nemudoma obvesti organ, odgovoren za nadzor klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, če CCP meni, da klirinški član ne bo mogel izpolniti svojih prihodnjih obveznosti, in ko CCP namerava prijaviti njegovo neizpolnjevanje obveznosti.

4.   CCP zagotovi, da so njeni postopki v primeru neplačil izvršljivi. Sprejeti mora vse primerne ukrepe, da si zagotovi zakonska pooblastila za likvidacijo lastniških pozicij klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in za prenos ali likvidacijo pozicij stranke klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

Člen 46

Pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj

1.   CCP redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izpostavlja strogemu in pogostemu testiranju v izjemnih situacijah, da oceni njihovo odpornost na izjemne, vendar verjetne tržne razmere, in izvaja testiranje za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CCP o rezultatih opravljenih testov obvesti pristojni organ in preden sprejme kakršne koli spremembe modelov in parametrov, pridobi njegovo potrditev.

2.   CCP redno testira ključne vidike svojih postopkov v primeru neplačil in sprejme vse primerne ukrepe, da postopke razumejo vsi klirinški člani in da ima vzpostavljene vse ustrezne mehanizme za odziv v primeru neplačila.

2a     Organ ESMA evropskim nadzornim organom zagotovi informacije o rezultatih testiranja izjemnih situacij iz odstavka 1, da bi lahko ocenili izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti CCP.

3.   CCP javno razkrije ključne informacije o modelu upravljanja tveganja in predpostavke, sprejete za izvajanje testiranj v izjemnih situacijah iz odstavka 1 , ter rezultate testiranja izjemnih situacij, razen v primeru, ko pristojni organ po posvetovanju z organom ESMA meni, da bi takšno razkritje ogrozilo finančno stabilnost .

4.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

(a)	vrsto testov, ki jih je treba izvesti za različne razrede finančnih instrumentov in portfeljev;

(b)	vključenost klirinških članov ali drugih strank v testiranje;

(c)	pogostnost testiranj;

(d)	časovna obdobja testiranj;

(e)	ključne informacije iz odstavka 3.

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

Člen 47

Poravnava

1.   CCP za poravnavo svojih transakcij uporabi denar centralne banke, kadar je to smotrno in mogoče. Kadar denar centralne banke ni uporabljen , se sprejmejo ukrepi za strogo omejitev ▐ tveganja denarne poravnave .

2.   CCP jasno navede svoje obveznosti v zvezi z izročitvijo finančnih instrumentov, vključno s tem, ali mora finančni instrument izročiti ali sprejeti oziroma ali udeležencem povrne izgube, ki nastanejo pri dobavi.

3.   Kadar mora CCP izročiti ali sprejeti finančne instrumente, z uporabo mehanizmov dostave proti plačilu v največji možni meri odpravi glavno tveganje.

Člen 48

Dogovori o interoperabilnosti

1.   CCP lahko sklene dogovor o interoperabilnosti z drugo CCP, kadar so izpolnjene zahteve iz členov 49 in 50.

1a     Da CCP ne bi izpostavili dodatnim tveganjem, se dogovori o interoperabilnosti omejijo na prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, kot so opredeljeni v točkah 18(a) in (b) ter točki 19 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES za namene te uredbe. Vendar organ ESMA do 30. septembra 2014 Komisiji predloži poročilo o tem, ali bi bilo primerno razširiti področje uporabe na druge finančne instrumente.

2.   Pri sklepanju dogovora o interoperabilnosti z drugo CCP za namen zagotavljanja storitev za določeno mesto trgovanja ima CCP nediskriminatoren dostop do podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij s tega mesta trgovanja, in do ustreznega sistema poravnave.

3.   Sklepanje dogovora o interoperabilnosti ali dostopanje do vira podatkov ali sistema poravnave iz odstavkov 1 in 2 je lahko posredno ali neposredno omejeno samo za namen nadzora tveganja, ki izhaja iz tega dogovora ali dostopa.

Člen 48a

Dostop CCP do podatkov o trgovanju

1.     CCP ima pravico do nediskriminatornega dostopa do podatkov vsakega mesta trgovanja in dostopa do vira podatkov vseh ustreznih sistemov poravnave, ki jih potrebuje za izvajanje svojih dolžnosti.

2.     Za namene poročil Komisiji in Evropskemu parlamentu iz člena 68 organ ESMA spremlja dostop do CCP in učinek na konkurenčnost nekaterih praks, vključno z uporabo ekskluzivnih licenc.

Člen 49

Upravljanje tveganja

1.   CCP, ki sklenejo dogovor o interoperabilnosti:

(a)	vzpostavijo ustrezne politike, postopke in sisteme za učinkovito ugotavljanje, spremljanje in upravljanje dodatnih tveganj, ki izhajajo iz dogovora, da lahko pravočasno izpolnijo svoje obveznosti;

(b)	se sporazumejo glede svojih pravic in obveznosti, vključno z veljavno zakonodajo, ki ureja njihove odnose;

(c)	ugotavljajo, spremljajo in učinkovito upravljajo kreditna in likvidnostna tveganja, tako da neizpolnjevanje obveznosti klirinškega člana ene CCP ne vpliva na interoperabilno CCP;

(d)	ugotavljajo, spremljajo in obravnavajo morebitne medsebojne odvisnosti in korelacije, ki izhajajo iz dogovora o interoperabilnosti ter lahko vplivajo na kreditna in likvidnostna tveganja, povezana s koncentracijami klirinških članov in združenimi finančnimi sredstvi.

CCP za namene točke (b) uporabljajo enaka pravila o trenutku vstopa nalogov za prenos v njihove sisteme in trenutku nepreklicnosti, kot je določeno v Direktivi 98/26/ES, kjer je to ustrezno.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se v pogojih dogovora opredeli postopek za upravljanje posledic neizpolnjevanja obveznosti, kadar ena od CCP, s katero je sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ne izpolni svojih obveznosti.

Za namene točke (d) prvega pododstavka imajo CCP močan nadzor nad ponovnim zajamčenjem zavarovanja klirinških članov v okviru dogovora, če to dovoljujejo njihovi pristojni organi. Dogovor navaja, kako se obravnavajo ta tveganja ob upoštevanju zadostnega kritja in potrebe po omejitvi negativnih vplivov.

2.   Kadar se modeli upravljanja tveganja, ki jih CCP uporabljajo za kritje svoje izpostavljenosti do svojih klirinških članov in svojih medsebojnih izpostavljenosti, razlikujejo, CCP te razlike opredelijo, ocenijo tveganja, ki bi lahko iz tega izvirala, in sprejmejo ukrepe, vključno z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev, ki omejijo njihov vpliv na dogovor o interoperabilnosti in njihove morebitne posledice v smislu tveganj negativnih vplivov, ter zagotovijo, da te razlike ne vplivajo na zmožnost posamezne CCP za obvladovanje posledic neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana.

Člen 49a

Zagotavljanje kritja med CCP

1.     CCP ločuje zavarovanje, ki ga prejme od CCP, s katerimi je sklenila dogovor o interoperabilnosti.

2.     Zavarovanje, prejeto v obliki denarnih sredstev, se hrani na ločenih računih.

3.     Zavarovanje, prejeto v obliki finančnih instrumentov, se hrani na ločenih računih pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki se obvestijo v skladu z Direktivo 98/26/ES.

4.     Zavarovanje, ločeno po odstavkih 1, 2 in 3, je na razpolago prejemni CCP samo, če CCP, ki je zagotovila zavarovanje v okviru dogovora o interoperabilnosti, ne izpolnjuje obveznosti.

5.     V primeru, da CCP, ki je prejela zavarovanje v okviru dogovora o interoperabilnosti, ne izpolnjuje obveznosti, se zavarovanje, ki se hrani ločeno v skladu z odstavki 1, 2 in 3, nemudoma vrne CCP, ki ga je zagotovila.

Člen 50

Odobritev dogovorov o interoperabilnosti

1.   Dogovor o interoperabilnosti morajo predhodno odobriti pristojni organi vključenih CCP. Uporablja se postopek iz člena 13.

2.   Pristojni organi odobrijo dogovor o interoperabilnosti le, če so sodelujoče CCP dobile dovoljenje za kliring po postopku iz člena 13 ter na podlagi tega dovoljenja stalno opravljajo svojo vlogo pri kliringu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v skladu z zahtevami o nadzoru v obdobju najmanj treh let, če so zahteve iz člena 49 izpolnjene, če tehnični pogoji za kliring transakcij v skladu s pogoji dogovora omogočajo nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov in če dogovor ne zmanjša učinkovitosti nadzora.

3.   Kadar pristojni organ meni, da zahteve iz odstavka 2 niso izpolnjene, drugim pristojnim organom in zadevnim CCP posreduje pisno razlago s tveganji povezanih pomislekov. Obvesti tudi organ ESMA, ki izda mnenje o dejanski veljavnosti s tveganjem povezanih pomislekov kot razlogih za zavrnitev dogovora o interoperabilnosti. Mnenje organa ESMA se da na voljo vsem zadevnim CCP. Kadar se ocena organa ESMA razlikuje od ocene zadevnega pristojnega organa, slednji ob upoštevanju mnenja organa ESMA ponovno preuči svoje stališče.

4.   Organ ESMA do 30. junija 2012 izda smernice ali priporočila za vzpostavitev doslednega, učinkovitega in uspešnega ocenjevanja dogovorov o interoperabilnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 8 Uredbe (EU) št. 1095/2010 .

Naslov VI

Registracija in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov

Poglavje 1

Pogoji in postopki za registracijo repozitorija sklenjenih poslov

Člen 51

Registracija repozitorija sklenjenih poslov

1.   Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri organu ESMA za namene člena 6.

2.   Da se lahko registrira po tem členu, mora biti repozitorij sklenjenih poslov pravna oseba s sedežem v Uniji in izpolnjevati zahteve iz naslova VII.

3.   Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

4.   Registrirani repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje začetne pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja organu ESMA sporoči vse pomembne spremembe pogojev za registracijo.

Člen 52

Vloga za registracijo

1.   Repozitorij sklenjenih poslov predloži svojo vlogo za registracijo organu ESMA.

2.   Organ ESMA v desetih delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Če vloga ni popolna, organ ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

Ko organ ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

3.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo pri organu ESMA iz odstavka 1.

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

4.   Za zagotovitev enotne uporabe odstavka 1 organ ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo pri njem .

Organ ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2012.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 .

▐

Člen 53

Preučitev vloge

1.   Organ ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz tretjega pododstavka člena 52(2) preuči vlogo za registracijo na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov z zahtevami iz členov 64 do 67 in sprejme izčrpno obrazloženo odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije.

2.   Odločitev, ki jo organ ESMA izda v skladu s členom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Člen 54

Uradno obvestilo o odločitvi

1.   Ko organ ESMA sprejme odločitev o registraciji, zavrnitvi registracije ali razveljavitvi registracije, o tem v petih delovnih dneh obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo odločitve.

2.   Organ ESMA vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 1, sporoči Komisiji.

3.   Organ ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve iz odstavka 1.

Člen 55

Denarne kazni

1.    Organ ESMA lahko ▐ s sklepom repozitoriju sklenjenih poslov naloži denarno kazen, kadar ta namerno ali iz malomarnosti krši člen 63(1), člen 64, člen 65, člen 66 ter odstavka 1 in 2 člena 67 te uredbe.

2.   Naložene denarne kazni iz odstavka 1 so odvračilne in sorazmerne z naravo in resnostjo kršitve, trajanjem kršitve in ekonomsko močjo zadevnega repozitorija sklenjenih poslov. ▐

3.   Če si repozitorij sklenjenih poslov s kršitvijo posredno ali neposredno pridobi izmerljivo finančno korist, mora biti višina naložene denarne kazni ne glede na odstavek 2 najmanj enaka tej koristi.

4.    Da se zagotovi dosledno izvajanje tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki zadevajo:

(a)	podrobna merila za določanje višine denarne kazni;

(b)	postopke za poizvedbe, povezane ukrepe in poročanje ter pravila postopkov za odločanje, vključno z določbami o pravicah do obrambe, dostopu do spisa, pravnem zastopstvu in zaupnosti, začasnimi določbami ter določanjem višine denarnih kazni in njenega pobiranja.

Organ ESMA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 6]

▐

Člen 56

Periodične denarne kazni

1.    Odbor nadzornikov organa ESMA ▐ s sklepom naloži periodične denarne kazni ▐, da bi:

(a)	repozitorij sklenjenih poslov odpravil kršitev;

(b)	osebe, ki sodelujejo v repozitorijih sklenjenih poslov, ali z njimi povezane tretje stranke predložile popolne in točne zahtevane podatke ;

(c)	osebe, ki sodelujejo v repozitorijih sklenjenih poslov, ali z njimi povezane tretje stranke privolile v preiskavo in zlasti predložile popolne evidence , podatke , postopke ali drug potreben material ter dopolnile in popravile druge informacije , predložene v okviru preiskave ▐;

(d)	osebe, ki sodelujejo v repozitorijih sklenjenih poslov, ali z njimi povezane tretje stranke privolile v inšpekcijski pregled na kraju samem ▐.

2.    Periodične denarne kazni, kot so določene, morajo biti učinkovite in sorazmerne. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude. ▐

2a.     Ne glede na odstavek 2 periodična denarna kazen znaša 3 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Znesek se izračuna od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

2b.     Periodične denarne kazni se naložijo za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi organa ESMA. Po koncu tega šestmesečnega obdobja organ ESMA pretehta ukrepe. [Sprememba 7]

Člen 57

Zaslišanje zadevnih oseb

1.   Pred sprejetjem sklepa o naložitvi denarne kazni ali periodične denarne kazni, kot je določeno v členih 55 in 56, da organ ESMA zadevnim osebam možnost obrazložitve zadev, ki jim Komisija ugovarja.

Sklepi organa ESMA temeljijo samo na ugovorih, na katere so osebe imele možnost podati pojasnila.

2.   Pravica zadevnih oseb do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje.

Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis organa ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije in notranje dokumente organa ESMA . [Sprememba 8]

Člen 58

Skupne določbe za denarne kazni in periodične denarne kazni

1.    Organ ESMA javnosti razkrije vse denarne kazni in periodične denarne kazni, ki jih je naložila v skladu s členoma 55 in 56.

2.   Denarne kazni in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 55 in 56, so upravne narave.

2a.     Če organ ESMA odloči, da ne bo naložil denarne kazni, o tem ustrezno obvesti Komisijo, pristojne organe držav članic, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za svojo odločitev. [Sprememba 9 Rev]

Člen 59

Preverjanje s strani Sodišča

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je organ ESMA naložil plačilo denarne kazni ali periodične denarne kazni. Sodišče lahko naloženo denarno kazen ali periodično denarno kazen razveljavi, zniža ali zviša. [Sprememba 10]

Člen 60

Razveljavitev registracije

1.   Organ ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov v vseh naslednjih okoliščinah:

(a)	če se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)	če je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)	če repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bil registriran;

(d)	če je repozitorij sklenjenih poslov resno ali večkrat kršil določbe te uredbe.

2.   Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij sklenjenih poslov izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od organa ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za odvzem registracije izpolnjeni. Če se organ ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora odločitev v celoti utemeljiti.

2a.     Organ ESMA sprejme vse ukrepe, potrebne za pravilno zamenjavo repozitorija sklenjenih poslov, ki mu je bila odvzeta registracija, vključno s prenosom podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov ter s preusmeritvijo toka poročanja vanje.

Člen 61

Nadzor repozitorijev sklenjenih poslov

1.   Organ ESMA nadzoruje uporabo členov 64 do 67.

2.   Za izvedbo nalog iz členov 51 do 60, 62 in 63 ima organ ESMA naslednje pristojnosti:

(a)	dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihovo kopijo;

(b)	od katere koli osebe zahteva informacije ter jo po potrebi prikliče in zasliši, da pridobi informacije;

(c)	opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(d)	zahteva evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

Poglavje 2

Odnosi s tretjimi državami

Člen 62

Mednarodni sporazumi

Kjer je to primerno, Komisija Svetu predloži predloge za pogajanja o mednarodnih sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede medsebojnega dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter izmenjave informacij o teh pogodbah, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v tretjih državah, kadar so te informacije pomembne za opravljanje dolžnosti pristojnih organov v skladu s to uredbo.

Člen 63

Enakovrednost in priznavanje

1.   Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi lahko svoje storitve in dejavnosti izvaja za subjekte s sedežem v Uniji za namene člena 6 le, če ima v Uniji samostojno poslovno enoto, ki jo je priznal organ ESMA.

2.   Organ ESMA prizna repozitorij sklenjenih poslov iz tretje države samo , če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	repozitorij sklenjenih poslov ima v tej tretji državi dovoljenje in je tam predmet učinkovitega nadzora;

(b)	Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 3;

(c)	Unija je sklenila mednarodni sporazum s to tretjo državo, kot je navedeno v členu 62;

(d)	v skladu z odstavkom 4 so bili sprejeti dogovori o sodelovanju, da se organom Unije zagotovi neposreden in stalen dostop do vseh potrebnih informacij.

(da)	za tretjo državo velja odločitev Komisije, v kateri je navedeno, da standardi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izpolnjujejo zahteve projektne skupine za finančno ukrepanje ter imajo enak učinek kot zahteve iz Direktive 2005/60/ES;

(db)

tretja država je z matično državo članico CCP, ki imajo dovoljenje, podpisala sporazum, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, skupaj z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi;

(dc)

ustrezni organi tretje države, ki je sklenila mednarodni sporazum z Unijo, kot je navedeno v členu 62, se strinjajo, da bodo repozitoriju sklenjenih poslov in organom EU poravnali vse stroške, ki nastanejo zaradi sodnega spora v zvezi z informacijami, ki jih je zagotovil repozitorij sklenjenih poslov;

(dd)	tretja država uporablja vzajemne pogoje za dostop repozitorijev sklenjenih poslov iz EU, v tej državi pa je v uporabi tudi ureditev vzajemnega priznavanja.

3.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom -68, ki določa , da pravne in nadzorne ureditve v tretji državi zagotavljajo, da repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje ali so v njej registrirani, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe, in da so ti repozitoriji sklenjenih poslov predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

4.   Organ ESMA sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri se štejejo za enakovredne tej uredbi v skladu z odstavkom 3. Takšni dogovori zagotavljajo, da imajo organi Unije neposreden in stalen dostop do vseh informacij, potrebnih za opravljanje svojih nalog , ter neposreden dostop do repozitorijev sklenjenih poslov v pristojnosti tretjih držav . Ti dogovori določajo vsaj:

(a)

mehanizem za izmenjavo informacij med organom ESMA, drugimi organi Unije, ki izvajajo naloge v skladu s to uredbo, ter pristojnimi organi zadevnih tretjih držav in repozitoriji sklenjenih poslov zadevnih tretjih držav; ta mehanizem vključuje inšpekcijske preglede organa ESMA v repozitorijih sklenjenih poslov tretjih držav ;

(b)	postopke v zvezi s usklajevanjem nadzorniških dejavnosti.

Naslov VII

Zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

Člen 64

Splošne zahteve

1.   Repozitorij sklenjenih poslov ima zanesljive ureditve upravljanja, ki vključujejo jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi in ustreznimi mehanizmi notranjega nadzora, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo kakršno koli razkritje zaupnih informacij.

2.   Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi ustrezne politike in postopke, ki bodo dovolj učinkoviti za zagotovitev svoje skladnosti z vsemi določbami te uredbe ter njihovega izpolnjevanja s strani vodij in zaposlenih.

3.   Repozitorij sklenjenih poslov vzdržuje in vodi ustrezno organizacijsko strukturo za zagotovitev svojega neprekinjenega in pravilnega delovanja pri opravljanju svojih storitev in dejavnosti. V ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

4.   Višje vodstvo in člani upravnega odbora repozitorija sklenjenih poslov morajo imeti zadostne ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija sklenjenih poslov.

5.   Repozitorij sklenjenih poslov ima objektivne, nediskriminatorne in javno razkrite zahteve za dostop in udeležbo. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen nadzorovati tveganje za podatke, ki jih vsebuje repozitorij sklenjenih poslov.

6.   Repozitorij sklenjenih poslov javno razkrije cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja. Cene in pristojbine se javno razkrijejo za vsako posamezno storitev in funkcijo posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do teh znižanj. Repozitorij omogoča poročevalcem ločen dostop do specifičnih storitev. Cene in pristojbine, ki jih repozitorij sklenjenih poslov zaračuna, niso višje od stroškov, ki jih ima sam .

Člen 65

Operativna zanesljivost

1.   Repozitorij sklenjenih poslov ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov. Taki sistemi morajo biti zanesljivi in varni ter imeti ustrezne zmogljivosti za obdelavo prejetih podatkov.

2.   Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija sklenjenih poslov. Takšen načrt mora zajemati vsaj vzpostavitev rezervnih zmogljivosti.

Člen 66

Varovanje in evidentiranje

1.   Repozitorij sklenjenih poslov zagotovi zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih na podlagi člena 6. Brez soglasja obeh strank pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se informacije ne smejo uporabljati za komercialne namene.

2.   Repozitorij sklenjenih poslov takoj evidentira informacije, prejete v skladu s členom 6, in jih hrani vsaj deset let po prenehanju ustreznih pogodb. Za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov uporabi pravočasne in učinkovite postopke evidentiranja.

3.   Repozitorij sklenjenih poslov izračuna pozicije po razredu izvedenih finančnih instrumentov in po poročevalcu na podlagi podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so mu sporočene v skladu s členom 6.

4.   Repozitorij sklenjenih poslov pogodbenim strankam vedno dovoli dostop do podatkov o tej pogodbi in njihovo popravljanje.

5.   Repozitorij sklenjenih poslov sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev zlorabe informacij v svojih sistemih in preprečuje uporabo teh informacij za namene drugih poslovnih dejavnosti.

Zaupnih informacij, evidentiranih v enem repozitoriju sklenjenih poslov, nobena druga fizična ali pravna oseba, ki je nadrejeno ali podrejeno podjetje repozitorija sklenjenih poslov, ne uporablja v komercialne namene.

Člen 67

Preglednost in razpoložljivost podatkov

1.   Repozitorij sklenjenih poslov ▐ v zvezi s pogodbami, ki so mu bile sporočene, redno in na lahko dostopen način objavlja skupne pozicije po razredu izvedenih finančnih instrumentov , pri tem poročanju pa uporabi mednarodne standarde odprte industrije, kadar je to mogoče .

Repozitoriji sklenjenih poslov zagotovijo, da imajo vsi pristojni organi neposreden in brezpogojen dostop do vseh podatkov o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih potrebujejo pri izvajanju svojih nalog.

2.   Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom pod pogojem, da je dostop do teh informacij nujno potreben za izpolnitev njihovih odgovornosti in mandatov :

(a)	organu ESMA;

(aa)

ESCB;

(b)	pristojnim organom, ki nadzorujejo podjetja, za katere velja obveznost poročanja v skladu s členom 6;

(c)	pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CCP do repozitorija sklenjenih poslov;

(ca)	pristojnemu organu, ki nadzira izvedbena mesta pogodb, ki so mu bile sporočene;

(d)	ustreznim centralnim bankam odbora ESCB ;

(da)	javnosti v obliki povzetka vsak teden v smiselni obliki, da se neudeležencem ustrezno sporočijo konkretni podatki o obsegu, pozicijah, cenah in vrednosti, pa tudi trendi in tveganja ter druge pomembne informacije, ki povečujejo preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC.

Organ ESMA je pooblaščen za določitev in pregled meril glede objave ter za odločitev, ali je bolje, da objavo izvedejo ustrezni nacionalni organi ali organi Unije.

3.   Organ ESMA deli informacije, potrebne za opravljanje nalog, z drugimi ustreznimi pristojnimi organi.

4.    Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o informacijah iz odstavkov 1 in 2 , pa tudi operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji ter po potrebi za zagotovitev dostopa do teh informacij organom iz odstavka 2 . Namen osnutka regulativnih tehničnih standardov je zagotoviti, da iz informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati stranke nobene pogodbe.

Organ ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. junija 2012 predloži Komisiji.

Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ▐ v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 . [Sprememba 19]

▐

Člen 67a

Da bodo lahko repozitoriji sklenjenih poslov izpolnili svojo nalogo, morajo biti ustrezno organizirani, da bodo lahko organu ESMA ter ustreznim pristojnim organom dali neposreden in takojšen dostop do podatkov iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot je navedeno v členu 6.

Naslov VIII

Prehodne in končne določbe

Člen -68

Delegirani akti

1.     Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.     Pristojnosti iz členov 23 in 63 se na Komisijo prenesejo za nedoločen čas.

3.     Pred sprejetjem delegiranega akta si Komisija prizadeva za posvetovanje z organom ESMA.

4.     Pooblastilo iz členov 23 in 63 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev o preklicu začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na kasnejši datum, ki je v njej naveden. Na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo, ne vpliva.

5.     Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.     Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23 ali členom 67, začne veljati samo, če niti Evropski parlament niti Svet ni izrazil nasprotovanja v obdobju treh mesecev od prejetja uradnega obvestila o njem ali če sta Evropski parlament in Svet pred pretekom tega obdobja obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 68

Poročila in pregled

1.   Komisija do 31. decembra 2013 pregleda institucionalne in nadzorne ureditve v skladu z naslovom III, zlasti vlogo in odgovornosti organa ESMA, ter poroča o njih. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Komisija v sodelovanju z organom ESMA in zadevnimi sektorskimi organi do istega datuma oceni sistemski pomen transakcij nefinančnih podjetij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

2.   Organ ESMA Komisiji predloži poročila o uporabi obveznosti kliringa iz naslova II in o morebitni prihodnji ureditvi interoperabilnosti ▐.

Ta poročila se posredujejo Komisiji najpozneje do 30. septembra 2014.

3.   Komisija v sodelovanju z državami članicami in organom ESMA ter po tem, ko zahteva oceno od ESCB, pripravi letno poročilo, v katerem oceni morebitno sistemsko tveganje in stroškovne posledice dogovorov o interoperabilnosti.

V poročilu se osredotoči vsaj na število in zapletenost takšnih dogovorov ter ustreznost sistemov in modelov za upravljanje tveganja. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

ESCB Komisiji predloži svojo oceno o morebitnem sistemskem tveganju in stroškovnih posledicah dogovorov o interoperabilnosti.

3a.     Komisija v sodelovanju z organom ESMA do … (31) pripravi prvo splošno poročilo in prvo poročilo o specifičnih elementih izvajanja te uredbe.

Komisija v sodelovanju z organom ESMA zlasti oceni razvoj politik CCP o zavarovalnem kritju in zagotavljanju zahtev ter njihovo prilagoditev posebnim dejavnostim in profilom tveganja njihovih uporabnikov.

Člen 68a

Organ ESMA prejme ustrezna dodatna sredstva za učinkovito izvajanje regulativnih in nadzornih nalog, opredeljenih v tej uredbi.

Člen 69

Postopki odbora

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (32). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (33).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ob upoštevanju določb člena 8 Uredbe.

▐

Člen 70

Sprememba Direktive 98/26/ES

V členu 9(1) Direktive 98/26/ES se doda naslednji pododstavek:

Člen 70a

Vzdrževanje spletnega mesta organa ESMA

1.     Organ ESMA vzdržuje spletno mesto, ki zagotavlja naslednje informacije:

(a)	pogodbe, za katere velja obveznost kliringa iz člena 4;

(b)	kazni, predpisane za kršitve členov od 3 do 8;

(c)	CCP, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev ali dejavnosti v Uniji in so pravna oseba, ki ima sedež v Uniji, ter storitev in dejavnosti, za zagotavljanje ali izvajanje katerih imajo dovoljenje, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih pokriva njihovo dovoljenje;

(d)	kazni, predpisane za kršitve iz naslovov IV in IV;

(e)	CCP, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev ali dejavnosti v Uniji, ustanovljene v tretji državi, ter storitev in dejavnosti, za zagotavljanje ali izvajanje katerih imajo dovoljenje, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih pokriva njihovo dovoljenje;

(f)	repozitoriji sklenjenih poslov, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev in dejavnosti v Uniji;

(g)	kazni in denarne kazni, ki so naložene v skladu s členoma 55 in 56;

(h)	javni register iz člena 4b.

2.     Za namene točk (b), (c) in (d) odstavka 1 pristojni organi držav članic vzdržujejo spletna mesta, ki so povezana s spletnim mestom organa ESMA.

3.     Vsa spletna mesta iz tega člena so javno dostopna in so redno posodobljena ter zagotavljajo informacije v jasni obliki.

Člen 71

Prehodne določbe

1.   CCP, ki je v svoji državi članici, v kateri ima sedež, dobila dovoljenje za opravljanje storitev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, ali CCP iz tretje države, ki je dobila dovoljenje za opravljanje storitev v državi članici v skladu z nacionalnimi določbami te države, zaprosi za dovoljenje iz člena 10 ali priznanje iz člena 23 za namene te uredbe najpozneje do …  (34).

1a.     Repozitorij sklenjenih poslov, ki pred začetkom veljavnosti te uredbe pridobi dovoljenje v svoji državi članici za zbiranje in hranjenje podatkov o izvedenih finančnih instrumentih, ali repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi, ki lahko pred začetkom veljavnosti te uredbe zbira in hrani podatke o izvedenih finančnih instrumentih, izvršenih v državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo te države članice, zaprosi za registracijo iz člena 51 ali priznanje iz člena 63 do … (35).

2.   O pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so bile sklenjene pred datumom uporabe te uredbe, se poroča v repozitorij sklenjenih poslov v 120 dneh od datuma, ko je organ ESMA registriral repozitorij sklenjenih poslov za zadevno vrsto pogodbe.

2a.     Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s plačilno sposobnostjo za naložbe iz pokojninske sheme iz Direktive 2003/41/ES ali sheme, ki so po pravu države članice priznane kot pokojninsko načrtovanje, so izključene iz obveznosti kliringa iz člena 3 za obdobje treh let po začetku veljavnosti te uredbe, če knjiženje likvidnega zavarovanja ne povzroči neupravičenega bremena za vlagatelje zaradi zahtev za pretvorbo premoženja. Če iz poročila, navedenega v členu 68, izhaja, da je za takšne nasprotne stranke to neupravičeno breme še naprej nesorazmerno, je Komisija pooblaščena, da odstopanje razširi in tako zagotovi rešitev preostalih vprašanj.

To odstopanje ne zadeva obveznosti poročanja iz člena 6 ali obveznosti glede tehnik za zmanjševanje tveganja iz člena 8(1b).

2b.     Obveznosti nasprotnih strank iz členov 3, 6 in 8 začnejo veljati šest mesecev po objavi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov ter z njimi povezanih smernic, ki jih pripravi organ ESMA in sprejme Komisija.

Člen 71a

Osebje in sredstva organa ESMA

Organ ESMA do 15. septembra 2011 oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz sprejetja njenih pooblastil in nalog v skladu s to uredbo, ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Člen 72

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 54, 19.2.2011, str. 44.

(2)  UL C 57, 23.2.2011, str. 1.

(3)  UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(4)  UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(5)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(6)  UL L 145, 30.4.2004, str 1.

(7)   UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(8)   UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(9)   UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(10)   UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(11)  UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

(12)  UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

(13)  UL L 323, 9.12.2005, str. 1.

(14)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(15)  UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(16)   UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

(17)  UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(18)  http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/docs/code/code_en.pdf.

(19)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(20)   UL L 55, 28.02.2011, str. 13.

(21)   UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(22)  UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

(23)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(24)  

+	Številka, datum in naslov uredbe (KOM(2010)0726).

(25)   UL L …

(26)  

+	Številka uredbe (KOM(2010)0726).

(27)  UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(28)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(29)  UL L 375, 31.12.1985, str. 3.

(30)  UL L 228, 11.8.1992, str. 1.

(31)  

+	Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(32)  UL L 191, 13.7.2001, str. 45.

(33)   UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(34)  

+	Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

(35)  

++	Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.