(1)

Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, je Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki Unije leta 1963 začela s financiranjem zunaj Evropske unije. Tako so lahko proračunska sredstva EU, ki so na voljo zunanjim regijam, dopolnjena s finančno močjo EIB v korist držav prejemnic . S takim financiranjem EIB prispeva k splošnim vodilnim načelom in političnim ciljem Unije, vključno z razvojem tretjih držav in blaginjo Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu. Dejavnosti EIB v podporo zunanjim politikam Unije se morajo še naprej izvajati v skladu z načeli dobre bančne prakse.

(2)

Člen 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v povezavi s členom 208 PDEU določa, da mora EIB v skladu z določbami svojega statuta prispevati k izvajanju ukrepov, potrebnih za spodbujanje ciljev politike razvojnega sodelovanja Unije.

(3)

Z namenom podpore zunanjih ukrepov Unije in za omogočanje EIB, da financira naložbe zunaj Unije brez vpliva na boniteto EIB, je za večino njenih financiranj v zunanjih regijah zagotovljeno proračunsko jamstvo EU, ki ga upravlja Komisija.

(4)

Nazadnje je bilo jamstvo EU vzpostavljeno za obdobje 2007–2011 s Sklepom št. 633/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti (2).

(5)

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe („jamstveni sklad“), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009, ki vzpostavlja jamstveni sklad za zunanje ukrepe (kodificirana različica) (3), zagotavlja likvidnostno rezervo za proračun EU za izgube pri financiranju EIB in drugem zunanjem ukrepanju EU.

(6)

V skladu s Sklepom št. 633/2009/ES sta Komisija in EIB pripravili vmesni pregled zunanjega financiranja EIB na podlagi neodvisnega zunanjega ocenjevanja, ki ga nadzira upravljalni „odbor modrecev“, pregleda zunanjega svetovalnega organa in določenih ocenjevanj, ki jih izvede EIB. 12 februarja 2010 je upravljalni odbor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in EIB predložil poročilo s sklepi in priporočili.

(7)

V poročilu upravljalnega odbora je bilo ugotovljeno, da je jamstvo EU za EIB učinkovit in močan instrument politike z velikim finančnim in političnim vplivom ter da ga je treba ohraniti, da se pokrijejo politična ali državna tveganja. Predlagane so bile določene spremembe Sklepa št. 633/2009/ES, da bi se zagotovila najvišja dodana vrednost in učinkovitost pri zunanjem financiranju EIB.

(8)

Ob pripravi novega večletnega finančnega okvira je treba znatno povečati zneske v okviru jamstva EU, da bi povečali učinkovitost in prepoznavnost delovanja EU zunaj njenih meja v skladu z Lizbonsko pogodbo. [Sprememba 2]

(9)

Seznam držav upravičenk ali možnih držav upravičenk do financiranja EIB v sklopu jamstva EU je v Prilogi II tega sklepa in je bil v primerjavi s prejšnjim seznamom iz Priloge I sklepa št. 633/2009/ES razširjen.

(10)

Zneski, kriti z jamstvom EU, morajo v vsaki regiji še naprej biti zgornje meje za financiranje EIB v sklopu jamstva EU in ne cilji, ki jih mora doseči EIB.

(11)

Razširitev zunanjega mandata EIB na nove države, ne da bi se revidirale zgornje meje financiranja EIB iz jamstva EU, bi dejansko znižala razpoložljivi znesek posojila EIB na državo v okviru njenega zunanjega mandata. Da ne bi prišlo do zmanjšanja ukrepov EIB v državah, kjer EIB posreduje, je treba te zgornje meje primerno prilagoditi.

(12)

Poleg regionalnih zgornjih mej je treba sprožiti neobvezni mandat („mandat za podnebne spremembe“) v višini 2 000 000 000 EUR in ga nameniti kot podporno pomoč financiranju EIB na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v regijah, ki jih zajema mandat. EIB lahko v tesnem sodelovanju s Komisijo s svojim znanjem in sredstvi podpira državne organe ter zasebni sektor pri spopadanju z izzivom podnebnih sprememb in omogoča čim boljši izkoristek financiranja, ki je na razpolago. Za projekte blažitve in prilagajanja morajo biti sredstva EIB, kolikor je mogoče, dopolnjena s koncesivnimi sredstvi, ki so na voljo iz proračuna EU, z učinkovitim in doslednim kombiniranjem nepovratnih sredstev in posojil za financiranje v zvezi s podnebnimi spremembami v okviru zunanje pomoči EU. V zvezi s tem bi bilo primerno, da bi letno poročilo Komisije za Evropski parlament in Svet vsebovalo podrobno poročilo o finančnih instrumentih, uporabljenih za financiranje teh projektov, z opredelitvijo zneskov financiranja EIB v skladu z neobveznim mandatom in ustreznih zneskov nepovratnih sredstev.

(13)

Upravičenost za prejem sredstev EIB, namenjenih blaženju podnebnih sprememb v sklopu jamstva EU, bi lahko bila omejena za države, o katerih Svet meni, da niso zavezane izpolnitvi ustreznih ciljev, povezanih s podnebnimi spremembami. Svet lahko določi te omejitve, preden EIB v okviru mandata za podnebne spremembe zagotovi sredstva za ustrezno državo. Svet se mora pred sprejetjem odločitve o določitvi omejitev posvetovati z Evropsko službo za zunanje delovanje (EZSD) in Komisijo.

(14)

EIB se mora pripraviti, da bo od leta 2014 naprej morda financirala mikrokredite, s katerimi bi izboljšali dostop najrevnejših do bančnega financiranja in tako razvili mikroprojekte za ustvarjanje bogastva in zmanjševanje revščine; [Sprememba 3]

(15)

EIB mora imeti možnost ponovne naložbe vračil tveganega kapitala in posebnih posojil iz prejšnjih dejavnosti, s soglasjem Komisije, za financiranje novih dejavnosti podobne narave v korist držav partnerk, kot predlaga Komisija v predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1638/2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (4).

(16)

V okviru mandata za podnebne spremembe bi bilo treba pri dodeljevanju sredstev po regijah zagotoviti določeno prožnost, da bi bilo koriščenje razpoložljivih finančnih sredstev v triletnem obdobju 2011–2013 čim hitrejše in čim bolj učinkovito , pri čemer bi si bilo treba prizadevati, da se zagotovi uravnotežena razdelitev po ▐ regijah v tem obdobju , in sicer na podlagi prednostnih nalog, ki so bile določene za zunanjo pomoč v okviru splošnega mandata.

(17)

▐ V oceni je bilo ugotovljeno, da je treba okrepiti povezavo med cilji politike EU in njihovim izvajanjem prek EIB in jo narediti bolj nedvoumno ter strukturirano, čeprav so bila financiranja EIB, izvedena v obdobju, ki ga pokriva ocena (2000–2009), na splošno v skladu z zunanjo politiko EU.

(18)

Ta sklep mora določiti horizontalne cilje na visoki ravni v mandatu za financiranje EIB v vseh državah upravičenkah na podlagi primerjalnih prednosti EIB na področjih, kjer je dosegla dobre rezultate, da se bolje uskladi mandat, okrepi osredotočenost zunanjega financiranja EIB na podporo politike EU in da se poveča korist upravičencev. Zato mora EIB v vseh regijah, vključenih v ta sklep, financirati projekte na področjih blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, socialne in gospodarske infrastrukture (zlasti pri prometu, energiji, vključno z obnovljivo energijo, raziskavah in razvoju (R&R) novih virov energije , energetski varnosti, energetski infrastrukturi , okoljski infrastrukturi, vključno z vodo in sanitarijami ter informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT)) ter razvoja lokalnega zasebnega sektorja, zlasti podpiranja malih in srednje velikih podjetij (MSP). Treba je opozoriti, da ima lahko izboljšanje dostopa MSP do financiranja bistveno vlogo pri spodbujanju gospodarskega razvoja in boja proti brezposelnosti. Na teh področjih mora biti regionalno povezovanje med partnerskimi državami, vključno z gospodarskim povezovanjem med predpristopnimi državami, sosednjimi državami in Unijo, temeljni cilj financiranja EIB. EIB lahko podpre prisotnost EU v partnerskih državah z neposrednimi tujimi naložbami, ki prispevajo k spodbujanju prenosa tehnologije in znanja, tako z garancijo EU za naložbe v prej omenjena področja kot tudi na lastno odgovornost.

(19)

Da bi učinkovito dosegla MSP, bi morala EIB sodelovati z lokalnimi institucijami za finančno posredovanje v državah upravičenkah, s čimer bi predvsem zagotovila, da se del finančnih koristi prenese na stranke, preveri usklajenost projektov strank z razvojnimi cilji EU in zagotovi dodana vrednost v primerjavi s financiranjem na trgu. Dejavnosti finančnih posrednikov v podporo MSP bi morale biti popolnoma pregledne, o njih pa bi bilo treba redno poročati EIB. ▐

(20)

Medtem ko je prednost EIB še vedno v tem, da je investicijska banka, pa bi EIB morala v skladu s tem sklepom opredeliti vpliv svojih zunanjih dejavnosti na razvoj v tesnem sodelovanju s Komisijo in pod demokratičnim nadzorom Evropskega parlamenta ob upoštevanju načela evropskega soglasja o razvoju ter tistih iz člena 208 PDEU in načel učinkovitosti pomoči iz pariške deklaracije iz leta 2005 in agende za ukrepanje iz Akre iz leta 2008 . To je treba izvesti s številnimi konkretnimi ukrepi, zlasti s povečanjem kapacitete, da se oceni okoljski , socialni in razvojni vidik projektov, vključno s tveganji, povezanimi s človekovimi pravicami in konflikti, in s spodbujanjem lokalnega posvetovanja z javnimi oblastmi in civilno družbo . Pri izvajanju projekta s potrebno skrbnostjo mora EIB nosilca projekta obvezati k izvedbi lokalnih posvetovanj in k javnemu razkritju dobljenih rezultatov. Poleg tega mora povečati osredotočenost na sektorje, kjer ima ustrezna znanja iz financiranja projektov v Uniji in s katerimi se bodo zadevne države nadalje razvijale, med drugim dostop do finančnih storitev za MSP in mikro podjetja , kot na primer okoljska infrastruktura, vključno z vodo in sanitarijami, trajnostni promet in blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje, zlasti na področju obnovljive energije. Financiranje bi lahko zajemalo tudi projekte za pomoč zdravstvu in izobraževanju, zlasti na področju infrastrukture, kjer obstaja jasna dodana vrednost. EIB mora postopoma povečevati tudi svojo dejavnost na področju podpore ▐ prilagoditve podnebnim spremembam, pri čemer je potrebno ustrezno delo in sodelovanje z ▐ mednarodnimi finančnimi institucijami (IFI) in evropskimi dvostranskimi finančnimi institucijami (EBFI). To zahteva dostop do koncesijskih sredstev in postopno povečanje v razumnem roku strokovno usposobljenih človeških virov, ki se ukvarjajo z zunanjimi dejavnostmi EIB. Dejavnost EIB mora biti tudi skladna s cilji in prednostnimi nalogami EU v zvezi z vzpostavljanjem institucij in reformami sektorjev. Nazadnje mora EIB tudi opredeliti kazalnike učinkovitosti, ki so povezani z razvojnimi in okoljskimi vidiki projektov in njihovimi rezultati.

(21)

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bila ustvarjena funkcija visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednika Komisije (Visoki predstavnik), z namenom povečanja vpliva in skladnosti zunanjih odnosov Unije ▐.

(22)

V zadnjih letih se zunanja politika Unije tudi širi in krepi. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, strategijo Unije za Srednjo Azijo, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in jugovzhodno Azijo ter strateška partnerstva Unije z Rusijo, Kitajsko in Indijo. Poleg tega velja to tudi za razvojne politike Unije, ki so se sedaj razširile na vse države v razvoju. Od leta 2007 naprej so zunanje odnose Unije podprli tudi novi finančni instrumenti, in sicer instrument za predpristopno pomoč (IPA), evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), instrument razvojnega sodelovanja (DCI), evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ter instrument za stabilnost.

(23)

V luči vzpostavitve ESZD in po začetku veljavnosti tega sklepa morata Komisija in EIB spremeniti memorandum o soglasju glede sodelovanja in usklajevanja v območjih iz Sklepa Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti (5), in v posameznih primerih ter, če je to primerno, z odobritvijo visokega predstavnika razširiti novi memorandum o soglasju na ESZD, zlasti kar zadeva redni in sistematični dialog med EIB in Komisijo na strateški ravni, ki bi moral vključevati tudi ESZD, ter druge vidike, ki spadajo pod pristojnost ESZD.

(24)

Dejavnost EIB v predpristopnih državah se izvaja v okviru, vzpostavljenem v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, ki določajo prednostne naloge za vsako državo in za Kosovo (6) ▐ z namenom približevanja Unije in ki predstavljajo okvir za pomoč Unije. Stabilizacijsko-pridružitveni proces (SAP) je okvir politike EU za Zahodni Balkan. Temelji na progresivnem partnerstvu, v katerem Unija s Stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi (SAA) ponuja trgovinske koncesije, gospodarsko in finančno pomoč ter pogodbena razmerja. Z instrumentom IPA predpristopna finančna pomoč pomaga kandidatkam in potencialnim kandidatkam pri pripravi na obveznosti in izzive članstva v Uniji. Ta pomoč podpira proces reform, vključno s pripravami na morebitno članstvo. Osredotoča se na vzpostavitev institucij, uskladitev s pravnim redom Unije, pripravo na politike in instrumente EU ter spodbujanje ukrepov za uresničitev ekonomske konvergence .

(25)

Pri izpolnjevanju zahtev člena 209(3) PDEU si mora EIB prizadevati za posredno podporo izpolnitve razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 v vseh regijah, kjer je dejavna.

(26)

Dejavnost EIB v sosednjih državah je treba izvajati v okviru evropske sosedske politike, s čimer želi Unija razviti posebne odnose s sosednjimi državami z namenom, da se ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije, kot so demokracija, pravna država, dobro vodenje in spoštovanje človekovih pravic , in ki ga zaznamujejo tesni in mirni odnosi na podlagi sodelovanja. Za dosego teh ciljev morajo Unija in njene partnerice izvesti skupno dogovorjene dvostranske akcijske načrte, v katerih so določene prednostne naloge, vključno glede političnih in varnostnih vprašanj, trgovinskih in gospodarskih zadev, varstva okolja, socialnih vprašanj ter integracije prometnih in energetskih omrežij, kot so projekt plinovoda Nabucco in drugi projekti plinovodov, ki so za Unijo zelo pomembni . Unija za Sredozemlje, strategija EU za regijo Baltskega morja , vzhodno partnerstvo in sinergija Črnega morja so večstranske regionalne pobude, ki dopolnjujejo evropsko sosedsko politiko ter spodbujajo sodelovanje med Evropsko unijo in ustrezno skupino sosednjih partnerskih držav, ki se soočajo s skupnimi izzivi in/ali delijo skupno geografsko področje. Unija za Sredozemlje je namenjena ponovni sprožitvi evro-sredozemskega procesa povezovanja s podporo skupnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja na obeh straneh Sredozemlja ter podpira izboljšan socialno-gospodarski razvoj, solidarnost, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj in pridobivanje znanja ter poudarja potrebo po povečanju finančnega sodelovanja v podporo regionalnim in mednacionalnim projektom. Unija za Sredozemlje še zlasti podpira vzpostavitev pomorskih in kopenskih avtocest, sanacijo okolja v Sredozemlju, načrt za sončno energijo v Sredozemlju, sredozemsko pobudo za razvoj podjetništva, pobude za civilno zaščito in evro-sredozemsko univerzo. Strategija EU za regijo Baltskega morja podpira trajnostno okolje in optimalen gospodarski ter socialni razvoj. Vzhodno partnerstvo želi ustvariti potrebne pogoje za pospešitev političnega povezovanja ter nadaljnjega gospodarskega povezovanja med Unijo in državami vzhodnega partnerstva, česar pa ni mogoče doseči, dokler ne bodo vse države iz tega partnerstva upoštevale načel demokracije in pravne države ter spoštovale človekovih pravic . Ruska federacija in Unija imata široko strateško partnerstvo, ki se razlikuje od evropske sosedske politike in se izraža s skupnimi prostori in načrti. Ti se na večstranski ravni dopolnjujejo s severno dimenzijo, ki predstavlja okvir za sodelovanje med EU, Rusijo, Norveško in Islandijo.

(27)

Dejavnost EIB v Latinski Ameriki je treba izvajati v okviru strateških partnerstev med Unijo, Latinsko Ameriko in Karibi. Kot je poudarila Komisija septembra 2009 v sporočilu „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“ (7), so prednostne naloge EU na področju sodelovanja z Latinsko Ameriko spodbujanje regionalnega sodelovanja in izkoreninjenje revščine ter družbene neenakosti za spodbujanje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja. Te cilje politike je treba pospeševati z upoštevanjem različnih ravni razvoja v državah Latinske Amerike. Na področjih skupnih interesov za Unijo in Latinsko Ameriko, vključno z okoljem, podnebnimi spremembami, zmanjšanjem nevarnosti nesreč in energijo, znanostjo, raziskovanjem, visokošolskim izobraževanjem, tehnologijo in inovacijami, je treba vzpostaviti dvostranski dialog.

(28)

EIB mora biti v Aziji aktivna tako v dinamičnih gospodarstvih v vzponu kot tudi v manj uspešnih državah. V tej raznoliki regiji Unija poglablja strateški partnerstvi s Kitajsko in Indijo, napredujejo pa tudi pogajanja za novo partnerstvo in sporazume o prosti trgovini z državami Jugovzhodne Azije. Istočasno pa ostaja pri načrtu Unije za Azijo razvojno sodelovanje visoko na seznamu; razvojna strategija EU za azijsko regijo želi izkoreniniti revščino s podpiranjem široke trajnostne gospodarske rasti, spodbujanjem ugodnega okolja in pogojev za trgovino ter povezovanjem znotraj regije, izboljšanjem upravljanja, povečanjem politične in družbene trdnosti in podpiranjem doseganja razvojnih ciljev novega tisočletja 2015. Skupaj se izvajajo politike, ki se osredotočajo na skupne izzive, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj, varnost in stabilnost, upravljanje in človekove pravice ter preprečevanje in odziv na naravne in humanitarne katastrofe.

(29)

Strategija EU za novo partnerstvo z Srednjo Azijo, ki jo je sprejel Evropski svet junija 2007 je okrepila regionalni in dvostranski dialog ter sodelovanje Unije z državami Srednje Azije glede pomembnih vprašanj, s katerimi se soočajo, kot na primer zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj in stabilnost. Izvajanje strategije je dobro napredovalo na področjih človekovih pravic, vladavine prava, dobrega upravljanja in demokracije, izobraževanja, gospodarskega razvoja, trgovine in naložb, energije in prometa ter okoljskih politik.

(30)

Dejavnost EIB v Južni Afriki je treba izvajati v okviru državnega strateškega dokumenta med EU in Južno Afriko. Osrednja področja, opredeljena v strateškem dokumentu, so ustvarjanje delovnih mest, razvoj zmogljivosti za zagotavljanje storitev in socialna kohezija. Dejavnosti EIB v Južni Afriki so se izvajale kot dopolnilo k programu Komisije za razvojno sodelovanje, in sicer z osredotočanjem EIB na podporo zasebnemu sektorju ter na naložbe v širjenje infrastrukture in socialnih storitev (nastanitev, elektrika, projekti za čiščenje pitne vode in komunalna infrastruktura). Na podlagi vmesnega pregleda državnega strateškega dokumenta za Južno Afriko se predlaga okrepitev delovanja na področju podnebnih sprememb, in sicer z dejavnostmi, ki podpirajo ustvarjanje zelenih delovnih mest.

(31)

Da bi povečali skladnost celotne podpore EU v zadevnih regijah, bi bilo treba po potrebi najti ustrezne možnosti za združitev financiranja EIB s proračunskimi viri EU na primer v obliki jamstva, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer, naložbenega sofinanciranja, skupaj s tehnično pomočjo za pripravo projektov in njihovo izvajanje z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost, instrumentoma EIDHR in DCI. V primeru takega združevanja financiranja EIB z drugimi proračunskimi viri EU morajo vsi finančni sklepi jasno opredeliti vire, ki bodo uporabljeni. Letno poročilo Komisije za Evropski parlament in Svet o financiranju EIB, ki se izvaja na podlagi tega sklepa, bi moralo vsebovati podrobno razčlenitev proračunskih virov in finančnih instrumentov, uporabljenih skupaj s financiranjem EIB. V prihodnjem večletnem finančnem okviru bi bilo treba vzpostaviti večjo sinergijo med temi finančnimi instrumenti EU in zunanjim mandatom EIB.

(32)

Zunanje financiranje EIB mora biti na vseh ravneh, od strateškega načrtovanja do razvoja projekta, v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati ter biti v skladu s cilji na visoki ravni, zastavljenimi v tem sklepu. Z namenom povečanja skladnosti zunanjih ukrepov EU je treba dodatno okrepiti politični in strateški dialog med Komisijo, ESZD in EIB. Z istim namenom je treba povečati sodelovanje in zgodnjo medsebojno izmenjavo informacij med EIB in Komisijo ter ESZD na operativni ravni. Pisarne EIB zunaj EU morajo biti, kadar je to primerno, nameščene v delegacijah Unije, da bi spodbudili to sodelovanje in hkrati delili stroške delovanja. Zelo pomembno je, da obstaja ustrezna zgodnja izmenjava stališč med EIB, Komisijo in ESZD pri postopku priprave programskih dokumentov za povečanje sinergije med dejavnostmi teh treh organov EU .

(33)

Praktični ukrepi za povezovanje splošnih ciljev mandata in njihovega izvajanja morajo biti določeni v regionalnih operativnih smernicah ▐. Za razvoj teh smernic, ki so namenjene splošni uporabi in dopolnjujejo ta sklep, mora imeti Komisija pooblastilo, da v tesnem sodelovanju z EIB in, za zadeve, ki sodijo v njeno pristojnost, ESZD sprejema delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Te smernice naj bi na podlagi širšega okvira politike EU za vsako regijo odražale državne strategije EU in skušale zagotoviti, da financiranje EIB dopolnjuje ustrezne politike, programe in instrumente pomoči EU v različnih regijah. Smernice je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru letnih poročil Komisije o zunanjem mandatu EIB.

(34)

EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni program za načrtovani obseg podpisanih financiranj EIB, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev jamstvenega sklada in skladnost načrtovanega financiranja EIB z najvišjimi zneski, določenimi v tem sklepu . Komisija mora ta načrt upoštevati pri svojem rednem proračunskem načrtovanju, ki ga predloži proračunskemu organu.

(35)

Komisija mora do sredine leta 2012 na podlagi sedanjih pozitivnih izkušenj predlagati uvedbo „programa EU za sodelovanje in razvoj“ z namenom optimiranja in racionalizacije delovanja mehanizmov za okrepljeno kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil v zunanjih regijah. Takšen sklep mora temeljiti na oceni učinka, s katero se opredelijo stroški in prednosti tega programa. V svojih obravnavah se mora Komisija posvetovati z EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter z drugimi evropskimi večstranskimi in dvostranskimi finančnimi institucijami. Komisija v ta namen oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov držav članic, Evropskega parlamenta, EIB in drugih institucij, dejavnih na področju sodelovanja in razvoja EU, če je to potrebno. Takšen program mora pod vodstvom Evropske komisije spodbujati sinergije, izmenjavo informacij o novih projektih, sporazume vzajemnega zaupanja, ki temeljijo na primerjalni prednosti različnih institucij, obenem pa spoštoval vlogo in pristojnosti institucij EU pri izvajanju proračuna EU in posojil finančnih institucij . Takšen program bo predvsem uporaben pri financiranju projektov za razvoj ali projektov za boj proti podnebnim spremembam.

(36)

EIB bi bilo treba spodbujati k izvedbi analize stroškov in koristi, da postopoma vse svoje zunanje dejavnosti razdeli na geografski osnovi, da bi se lahko bolje prilagajala posebnostim na vsakem območju in spodbujala sodelovanje in skupno odgovornost partnerskih držav pri dejanskem upravljanju sredstev in finančnem spremljanju zadevnih projektov. Glede na rezultat zgoraj navedene analize mora EIB že ob začetku tega postopka predvideti razdelitev svojih sredozemskih dejavnosti, ki so bile doslej zajete v Skladu za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), in ustanovitev evro-sredozemske finančne institucije za skupni razvoj, v kateri bi bila EIB še naprej večinski delničar. V posebnem primeru Sredozemlja bi to institucionalno preoblikovanje EIB izboljšalo učinkovitost njenih ukrepov v sredozemskih državah, povečalo njeno prepoznavnost in omogočilo večjo finančno podporo prednostnim pobudam Unije za Sredozemlje. EIB bi morala podpirati tudi program „Invest in Med“, ki omogoča uspešno povezovanje v mreže s podjetji in akterji civilne družbe v partnerskih državah.

(37)

EIB je treba spodbujati pri širjenju financiranj in razpršitvi njenih finančnih instrumentov zunaj Unije brez uveljavljanja jamstva EU, da bi se jamstvo uporabljalo zgolj za države in projekte, ki imajo slab dostop do trga, jamstvo pa bi zaradi tega imelo večjo dodano vrednost . EIB mora zato in vedno z namenom podpore zunanjepolitičnim ciljem EU povečati zneske, ki jih posoja na lastno tveganje , in to zlasti v predpristopnih in sosednjih državah ter v državah z dolgoročno bonitetno oceno v drugih regijah, poleg tega pa tudi v državah z nizko bonitetno oceno, kadar ima EIB ustrezna jamstva pri tretjih strankah. V soglasju s Komisijo mora EIB razviti politiko za odločanje med dodeljevanjem projektov bodisi mandatu v sklopu jamstva EU ali financiranju EIB na lastno tveganje. Takšna politika bi upoštevala zlasti kreditno sposobnost zadevnih držav in projektov. Ob podaljšanju zunanjega mandata za obdobje po letu 2013 bi bilo treba revidirati to politiko, nato pa ponovno pregledati seznam držav, ki so upravičene do jamstva, ob upoštevanju posledic oblikovanja rezervacij Jamstvenega sklada.

(38)

EIB je treba spodbujati pri širjenju financiranj, namenjenih decentraliziranim javnim subjektom v državah financiranja, kadar razpolaga z ustreznimi jamstvi.

(39)

EIB bi morala razširiti razpon ponujenih novih in inovativnih finančnih instrumentov, vključno z večjim osredotočanjem na razvoj jamstvenih instrumentov. Poleg tega je treba spodbujati EIB k izdajanju posojil v lokalnih valutah in izdajanju obveznic na lokalnih trgih, pod pogojem, da so partnerske države izvedle potrebne strukturne reforme, zlasti v finančnem sektorju, ter druge ukrepe, ki omogočajo dejavnost EIB.

(40)

Zunanjim aktivnostim EIB je treba v razumnem časovnem obdobju posvetiti dovolj človeških virov in finančnih sredstev, da bo EIB izpolnjevala zahteve mandata v regijah in podregijah. To vključuje zlasti zadostne zmogljivosti za podporo razvojnih ciljev sodelovanja EU za povečano osredotočenost na predhodno oceno okoljskih, socialnih in razvojnih vidikov njenih dejavnosti ter za učinkovito nadzorovanje projektov med izvajanjem. Treba je ohraniti priložnosti za dodatno izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ter aktivno izvajati sinergije.

(41)

Pri financiranju zunaj Unije, ki sodi na področje uporabe tega sklepa, si mora EIB prizadevati za nadaljnje izboljšanje usklajevanja in krepitev sodelovanja z IFI in EBFI, tudi vključno z ustreznim sodelovanjem na področju pogojev za sektorje in vzajemnim zaupanjem pri postopkih, uporabo skupnega sofinanciranja in udeležbo v globalnih pobudah, kot je pospeševanje usklajevanja in učinkovitosti pomoči. Takšno usklajevanje in sodelovanje mora omogočiti preprečitev prekrivanja projektov in nezaželene konkurence, povezane s projekti, ki jih financira EU. Ta prizadevanja morajo temeljiti na vzajemnosti ▐. Financiranje EIB, ki se izvaja s sporazumi o sodelovanju z drugimi mednarodnimi in bilateralnimi finančnimi institucijami, mora spoštovati načela, določena v tem sklepu.

(42)

EIB mora zlasti v državah skupnega delovanja zunaj Unije izboljšati sodelovanje z drugimi evropskimi finančnimi institucijami. Komisija, EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj so sklenile tristranski memorandum o soglasju, ki zajema vse države skupnega delovanja zunaj Unije. Pričakuje se, da bo ta memorandum preprečil konkurenco med EIB in Evropsko banko za obnovo in razvoj ter jima omogočil delovanje, pri katerem bi se dopolnjevali in v čim večji meri izkoristili svoje primerjalne prednosti. Memorandum naj bi poskrbel tudi za približevanje njunih postopkov v razumnem roku. Potreben bi bil razmislek o postopni vzpostavitvi tesnejših vezi med tema dvema bankama s pretežno evropskim kapitalom, da bi optimizirali evropske instrumente za financiranje zunanjih ukrepov.

(43)

Okrepiti je treba poročanje in prenos informacij EIB Komisiji, da lahko Komisija izboljša letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo predvsem oceniti skladnost financiranja EIB s tem sklepom ob upoštevanju operativnih smernic in vsebovati dele o dodani vrednosti EIB, na primer podpori zunanje politike EU in mandatnih zahtev, kakovosti financiranih operacij ter prenos finančnih koristi strankam , ter dele o sodelovanju s Komisijo, Evropsko banko za obnovo in razvoj, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem. Poročilo mora oceniti tudi, kako je EIB pri zasnovi in spremljanju financiranih projektov upoštevala gospodarsko, finančno, okoljsko in socialno vzdržnost. Zajemati bi moralo tudi poseben oddelek, posvečen podrobni oceni ukrepov EIB za izpolnjevanje veljavnega mandata, kot je določeno s Sklepom št. 633/2009/ES , pri čemer se posebna pozornost posveti poslom EIB, pri katerih se uporabljajo finančni nosilci s sedežem v off-shore finančnih centrih. EIB bi morala pri svojem financiranju zagotoviti, da se njene politike do pomanjkljivo reguliranih jurisdikcij ali nekooperativnih jurisdikcij ustrezno izvajajo, da bi prispevali k mednarodnemu boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Poročilo bi moralo zajemati oceno socialnih in razvojnih vidikov projektov. Poročilo bi moralo biti objavljeno, s čimer bi civilni družbi in državam prejemnicam omogočili, da izrazijo svoja mnenja. Po potrebi mora poročilo vsebovati podatke o večjih spremembah in okoliščinah, ki bi upravičile dodatne spremembe mandata pred koncem obdobja. To poročilo bi moralo predvsem vključevati podrobno razčlenitev financiranja EIB v skladu s tem sklepom skupaj z vsemi finančnimi viri EU in drugimi donatorji, s čimer bi pridobili podroben pregled finančne izpostavljenosti financiranja.

(44)

Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi ter ukrepi za preprečevanje utaje davkov in ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) –

(a)

splošni mandat v višini 27 567 000 000 EUR ;

(b)

mandat za podnebne spremembe v višini 2 000 000 000 EUR.

(a)

razvoj lokalnega zasebnega sektorja, zlasti podpora malim in srednje velikim podjetjem;

(b)

razvoj socialne in gospodarske infrastrukture, vključno s prometom, energijo, okoljsko infrastrukturo ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT);

(c)

blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kot je opredeljeno v členu 2(4).

(a)

strateških dokumentih, ki jih ustrezno pripravi Komisija in/ali ESZD, kot so nacionalni in regionalni strateški dokumenti, usmeritveni programi, akcijski načrti in predpristopni dokumenti;

(b)

dokumentih EIB za strateško načrtovanje in uvedbi novih projektov;

(c)

drugih političnih in operativnih vidikih.

(a)

nekonvertibilnost valute;

(b)

razlastitev;

(c)

vojna ali državljanski nemiri;

(d)

odklonitev pravnega varstva pri kršitvi pogodbe.

A.

Predpristopne države: 9 166 000 000 EUR ;

B.

Sosednje in partnerske države: 13 664 000 000 EUR ;

razdeljeno na naslednje okvirne podomejitve:

C.

Azija in Latinska Amerika : 3 837 000 000 EUR ;

razdeljeno na naslednje okvirne podomejitve:

D.

Republika Južna Afrika: 900 000 000 EUR.