23.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/124

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da sta evropska skupna kmetijska politika in njeno dobro upravljanje pomembna za celotno verigo preskrbe s hrano in za kmete. Kmete zelo pogosto bremenijo zapleteni in okorni upravni postopki SKP. Če bosta predlagani reforma in poenostavitev SKP izboljšali upravno učinkovitost in povečali število možnosti za ukrepanje oblasti, sta upravičeni.

1.2

EESO posebej opozarja na dejstvo, da utegnejo nekatera nova pooblastila državam članicam prinesti višje upravne stroške za dejavnosti plačilnih agencij in certifikacijskih organov. Tej težavi bi se bilo treba pri izvajanju predloga izogniti.

1.3

EESO je prepričan, da je treba zagotoviti dodatna pojasnila glede obsega pooblastil, podeljenih za sprejemanje delegiranih aktov. Ustrezne določbe morajo biti formulirane jasneje in natančneje od besedila sedanje različice predloga Komisije.

1.4

Po prepričanju EESO je pomembno, da osnovna uredba vključuje vsa ključna pravila, ki temeljnim načelom kmetijske politike dajejo konkretno obliko. Pristojnosti glede drugih vidikov se lahko prenesejo na Komisijo. Obseg izvedbenih pooblastil v kmetijski politiki mora biti precej širok, da se zagotovi učinkovito upravljanje.

1.5

Po mnenju EESO je bistveno, da Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov poskrbi za obsežno posvetovanje s strokovnjaki držav članic. Z odprtim in obsežnim procesom posvetovanja se lahko zmanjšata negotovost in zmeda, ki sta se pojavila med pripravljanjem reforme. Države članice morajo imeti dovolj priložnosti za sooblikovanje konkretnih določb.

1.6

EESO pričakuje, da bodo predlagane spremembe prinesle racionalizacijo financiranja in upravljanja kmetijske politike EU, pa tudi poenostavitev in zmanjšanje upravnih postopkov. Obžalovanja vredno je, da je finančna pravila zelo težko razumeti in razlagati brez strokovne pomoči. Zato je treba proces poenostavljanja nadaljevati in okrepiti.

2.1

Člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da se „v zakonodajnem aktu lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta“.

2.2

V skladu s členom 291 PDEU se v primeru, da so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, v zakonodajnem aktu na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov.

2.3

Namen predloga Komisije je na podlagi zakonodajnega akta na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov (člen 290 PDEU) ali izvedbenih določb (člen 291 PDEU) na določenih področjih. Kar se tiče prenesenih pooblastil, pristojnosti Komisije pri posameznih zadevah opredeljuje osnovna zakonodajna uredba. Komisija se pri sprejemanju delegiranih aktov posvetuje s strokovnjaki držav članic, postopek komitologije pa se pri teh zadevah ne uporablja. Vendar Komisija uporablja postopek komitologije pri sprejemanju izvedbenih aktov in tedaj imajo strokovnjaki držav članic priložnost za izražanje stališč o predlagani zakonodaji in uradno glasovanje.

2.4

Namen predloga je tudi poenostavitev postopka z razveljavitvijo dveh uredb Sveta. Njune določbe bi se prenesle v predlog uredbe. S tem predlogom želi Komisija tudi zmanjšati upravno breme držav članic s poenostavitvijo postopka izterjave.

3.1

Komisija ima glede kmetijske politike že od nekdaj široka pooblastila. Zdaj predlaga, da se določbe o nadzoru, upravljanju in posebnih obveznostih sprejemajo kot delegirani akti. V preteklosti je občasno že prihajalo do težav pri razlaganju in nacionalnem izvajanju sistemov plačevanja, računovodstva in nadzora sedanje kmetijske pomoči. Primerno se je vprašati, ali bodo delegirani akti zagotovili boljše pogoje za finančno upravljanje. Obstaja tudi nevarnost, da bo uvedba delegiranih aktov za države članice pomenila višje stroške glede upravljanja in nadzora pomoči.

3.2

Predlog Komisije prinaša več kot dvanajst točk, ki podeljujejo pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov. Med drugim gre za pooblastila, ki se nanašajo na obveznosti plačilnih agencij in postopke za sprejemanje, pa tudi imenovanje certifikacijskih organov, učinkovito upravljanje sredstev in objavo podatkov o subvencijah. Natančna narava prenesenih pooblastil in obseg pristojnosti, podeljenih Komisiji, odpirata vrsto vprašanj. Predlagana pooblastila se zdijo preširoka in presplošna.

3.3

Potrebna je zlasti natančnejša formulacija obveznosti certifikacijskih organov, saj se s predlogom ne smejo razširiti njihove pristojnosti.

3.4

Predlog vsebuje tudi nove točke o pooblastilih za sprejemanje izvedbenih aktov. Ta se nanašajo na spoštovanje fiskalne discipline, pravil o posredovanju dokumentov Komisiji in potrditvi obračunov. Namen teh pooblastil se zdi bolje opredeljen kot namen delegiranih aktov.