12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/41

A.

ker je Komisija v svojem sporočilu „Pregled inovacijske politike Skupnosti v spreminjajočem se svetu“ napovedala spremenjeno inovacijsko strategijo v obliki akcijskega načrta,

B.

ker mora biti prihodnja inovacijska strategija tesno povezana s strategijo EU 2020,

C.

ker je Komisija v svojem sporočilu „Nova obzorja IKT – strategija za raziskovanja na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij v Evropi“ napovedala novo strategijo za raziskovanje prihodnjih in nastajajočih tehnologij z uvedbo vodilnih pobud,

D.

ker je treba pri razvoju evropske inovacijske politike upoštevati vse tri strani trikotnika znanja, namreč raziskave, inovacije in izobraževanje,

E.

ker so inovacijske zmožnosti podjetij v veliki meri odvisne od dostopa do zadostnih finančnih sredstev in ker kreditni krč, ki je posledica sedanje gospodarske krize, grozi, da bo bistveno omejil inovacijske zmožnosti podjetij, še posebej malih in srednjih,

F.

ker so inovacije osrednji instrument za uspešno reševanje sedanjih velikih družbenih in okoljskih izzivov ter uresničevanje strateških političnih ciljev EU glede konkurenčnosti, podnebnih sprememba, zaposlovanja, demografskih sprememb in vključujoče družbe,

G.

ker Evropska unija ne bo izpolnila svojih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2020, še posebej cilja, da za 20 % zmanjša emisije toplogrednih plinov, za 20 % poveča energetsko učinkovitost in doseže vsaj 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov, če ne bo pospeševala razvoja in čim širše uporabe čistih, trajnostnih in energetsko učinkovitih tehnologij; ker mora prihodnja inovacijska strategija v celoti zajeti to razsežnost,

H.

ker so raziskave na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (kot so kvantne tehnologije, informacijske in komunikacijske tehnologije, ki izhajajo iz biologije in nanotehnologije) s svojim vplivom na dolgoročno konkurenčnost odskočna deska za inovacije, saj ustvarjajo popolnoma nova področja gospodarskih dejavnosti, hkrati pa spodbujajo nove panoge in visokotehnološka mala in srednja podjetja,

I.

ker spodbujanje in razvoj trajnostnih tehnologij nista nujna samo za uresničevanje podnebnih in energetskih ciljev EU, temveč lahko Unija to tudi dobro izkoristi za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast,

J.

ker lahko neenakomerna porazdelitev omejenih sredstev ovira inovacije; ker bi morala politika EU glede surovin obravnavati osrednje izzive tako, da bi zagotovili pravičen dostop,

K.

ker bo spodbujanje trajnostnih in energetsko učinkovitih tehnologij v obdobju vedno večjega pomanjkanja virov povečalo zanesljivost oskrbe z energijo v EU,

L.

ker so demografske spremembe eden od osrednjih izzivov prihodnosti, ki terja tudi nove tehnološke rešitve,

M.

ker mora EU v industrijskih panogah, kjer je njen konkurenčni položaj zaenkrat še dober, združiti moči in okrepiti svoje prednosti ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni,

1.

verjame, da v Evropi obstajajo možnosti za tesnejšo povezavo med raziskavami in inovacijami; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celovit pristop do znanosti in inovacij;

2.

opozarja Komisijo EU, da je treba prihodnjo politiko EU na področju inovacij zastaviti bolj široko in da mora v svojem bistvu zajeti vse oblike inovacij, ne samo tehnoloških (inovacije pri proizvodih in postopkih), temveč tudi upravne, organizacijske, socialne in z delom povezane inovacije, vključno z novimi inovativnimi poslovnimi modeli ter inovacijami na področju storitev, ob tem pa je treba upoštevati tudi drugi stranici trikotnika znanja (raziskave in izobraževanje);

3.

poudarja, da so inovativnost v prvi vrsti novosti, ki se odzivajo na potrebe potrošnikov in trga; zato poziva Komisijo, naj zagotovi večje priznanje povpraševanju potrošnikov kot najpomembnejši gonilni sila inovacij; opozarja, da bi morali inovacije v prihodnje meriti ne zgolj z vidika okoljskega in ekonomskega prispevka, temveč upoštevati tudi njihovo socialno dodano vrednost, če želimo preprečiti nastajanje novih socialnih razlik;

4.

poudarja, da je krepitev podjetnikov kot nosilcev inovacij v Evropi nujni pogoj za učinkovito delovanje konkurenčnega notranjega trga, ki temelji na odpravi trgovinskih ovir ter visoki ravni varstva potrošnikov in socialne kohezije;

5.

poziva Komisijo, naj za inovacije postavi ambiciozna merila, osredotočena na velike družbene izzive, in naj odpravi sedanjo razdrobljenost različnih evropskih pobud;

6.

močno podpira ugotovitev Evropske komisije, da so ključne spodbujevalne tehnologije in raziskave na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij nujen predpogoj za trajnostno povečevanje splošne konkurenčnosti EU; se pridružuje zahtevi, ki jo je Komisija naslovila na države članice, naj se sporazumejo o pomenu uporabe ključnih spodbujevalnih tehnologij v EU; v zvezi s tem poudarja, da lahko (i) ključne tehnologije kot so mikro- in nanoelektronika, fotonika, bio- in nanotehnologija, (ii) novi materiali in (iii) nove prihodnje tehnologije odprejo številne nove možnosti za inovacije ter prispevajo k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo znanja;

7.

poudarja, da morajo biti inovacije osredotočene na posameznika, in pozdravlja prizadevanja za okrepitev dialoga med univerzami in podjetji, ki znatno prispeva k spodbujanju raziskav in inovacij, pa tudi k učinkovitejši uporabi znanja, ki ga zasebni sektor pridobi z univerz, ter pri bogatenju akademskega izobraževalnega gradiva v skladu sodobnimi družbenimi in poslovnimi zahtevami;

8.

opozarja, da je treba ključne spodbujevalne tehnologije ter nove prihodnje tehnologije poiskati v sodelovanju s podjetji na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, tudi malimi in srednjimi, pri čemer je treba upoštevati tudi regionalne gospodarsko-politične cilje; poziva EU, naj zagotovi, da bo upoštevan prispevek predlagane skupine strokovnjakov na visoki ravni k opredelitvi, ratifikaciji in izvajanju konkretnih kratko-, srednje- in dolgoročnih ukrepov v podporo tem tehnologijam;

9.

pozdravlja ukrepe na področju inovacij kot dopolnilo nacionalnim industrijskim strategijam na ravni Skupnosti in z medsektorskega vidika ter poziva Komisijo, naj še naprej uporablja ta pristop;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj združijo širjenje digitalnih omrežij prihodnje generacije in inteligentnih omrežij z inovacijskimi dejavnostmi, da bi v celoti izkoristili njihove prednosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev, tudi iz strukturnih skladov;

11.

poudarja, da so investicije na področju visokohitrostnih internetnih omrežij in širitve širokopasovnih povezav osnovni pogoj za večjo in učinkovitejšo širitev inovativnih dosežkov ter za zmanjševanje razlik med regijami EU na področju inovacij;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo konvergenčne politike na področju inovacij in s tem zmanjšajo razlike med državami članicami;

13.

podpira dejstvo, da Komisija pripravlja evropski akt o inovativnosti za skladnejšo inovacijsko strategijo;

14.

poudarja, kako pomembne so ekološke inovacije in zelena podjetja, ki imajo lahko pomembno vlogo pri povezovanju inovacijske politike s sektorji, ki so ključnega pomena za EU, kar bi lahko privedlo do pomembnih primerljivih prednosti za evropsko gospodarstvo;

15.

poudarja pomembno vlogo ekoloških inovacij, zlasti v zvezi z večjo učinkovitostjo virov;

16.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo inovacijski grozdi za prihodnjo politiko EU na področju inovacij, in zlasti opozarja na potencial grozdov znanja; pozdravlja vzpostavitev posebnih inovacijskih in poslovnih pasov okoli univerz, raziskovalnih inštitutov ter znanstvenih in tehnoloških parkov; poziva, naj se preuči možnost ustanovitve enotnega in poenostavljenega okvira za financiranje in delovanje novih inovacijskih pasov;

17.

poudarja, da je treba obstoječe grozde – tudi tiste, ki so na nekaterih področjih vodilni v svetu, – še naprej razvijati, in sicer z usklajenimi ukrepi EU, držav članic in regij, da bi ti grozdi ohranili in izboljšali svojo vlogo;

18.

v zvezi s tem poudarja, da je treba pri vseh ukrepih na področju grozdov upoštevati potrebe podjetij, tudi malih in srednjih podjetij, zlasti tistih, ki inovirajo, saj imajo inovacije odločilno vlogo pri spodbujanju podjetništva;

19.

poziva ustrezne organe na ravni držav članic in Skupnosti, naj izboljšajo okvirne razmere za čezmejno sodelovanje grozdov;

20.

poudarja, da imajo mala in srednja podjetja kot partnerji v vrednostni verigi in kot samostojni ponudniki inovativnih proizvodov osrednjo vlogo;

21.

poziva k okrepljenemu evropskemu pristopu do financiranja inovacij in do preprečevanja sedanje razdrobljenosti in kratkoročne usmerjenosti; meni, da je oskrba z zadostnimi finančnimi sredstvi bistvena za razvoja inovacij, zato je treba proračun EU za inovacije znatno povečati; poziva, naj se to upošteva tako pri reviziji zdajšnjega finančnega okvira kot pri načrtovanju za finančno perspektivo 2014–2020; ob tem opozarja, da je treba obenem pregledati pravila za upravičenost predindustrijskih oziroma poskusnih raziskav in razvoja do namenskih sredstev; poziva države članice, naj povečajo svoja sredstva za financiranje raziskav in razvoja, da bi dosegle cilj, določen v Barceloni leta 2002, po katerem naj bi do leta 2010 v ta namen uporabile 3 % BDP; poudarja, kako pomembno je financiranja raziskav in inovacij v času gospodarske krize, saj bo na dolgi rok povečalo ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da je treba nameniti večji delež raziskovalnih in razvojnih programov za inovacije;

22.

meni, da morajo biti izdatki EU za raziskave in inovacije osredinjeni na cilje, na primer zagotavljanje spodbud za komercialno uporabo raziskovalnih dognanj, pa tudi na izčrpnejše informiranje o virih in možnostih financiranja; poudarja, da je pomembno ohraniti preglednost in enake možnosti za dostop do sredstev za predloge raziskav na podlagi javnih razpisov; poziva Komisijo in države članice, naj sredstva iz strukturnih skladov uporabijo za spodbuditev inovacij v večjem obsegu; poudarja, da je treba razviti sheme za financiranje socialnih inovacij z večjo osredinjenostjo na družbeni donos;

23.

poudarja, da je poleg povečanja sredstev odločilno tudi doseči kritično maso; priporoča, da se v ta namen uporabijo javni razpisi in še posebej poudarja, da je treba sredstva usmeriti tja, kjer je lahko učinek vzvoda največji, na primer pri ključnih spodbujevalnih tehnologijah in vodilnih pobudah za prihodnje tehnologije, da se bo ustvarjala dodana vrednost za Evropo; v zvezi s tem poudarja, da je nujno izkoristiti sinergijske učinke med okvirnimi programi za raziskave in inovacije ter strukturnimi skladi; poudarja, da se morajo različni organi, ki upravljajo sedmi okvirni program, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ter strukturne sklade, zavedati možnosti, ki jih ponujajo ti instrumenti; obžaluje, da priložnosti za financiranje v okviru sedanjih sinergij še vedno niso dovolj poznane; poziva regije in države članice, naj povečajo prizadevanja za boljše obveščanje o tem;

24.

pozdravlja ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ustanovljenega za spodbujanje in ustvarjanje vodilnih inovacij na svetovni ravni z zbliževanjem visokega šolstva, raziskav in podjetij ob skupnemu cilju; poudarja, da lahko Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo močno prispeva k zagotavljanju pobud za inovacijske programe, in v zvezi s tem opozarja na njegovo pomembno vlogo; poziva Komisijo, naj proračun Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo pripravi tako, da bodo dodeljena sredstva skupaj z drugimi viri omogočila kritično maso, ki je potrebna za obravnavanje in celovito raziskovanje najpomembnejših izzivov, s katerimi se srečuje evropska družba;

25.

poudarja, da je treba določiti smernice, ki bodo zagotovile konkurenčno dodeljevanje in hitro uporabo sredstev, in uvesti sistem nagrajevanja projektov z znatnimi in takojšnjimi ekonomskimi učinki;

26.

poudarja, da bi morala biti Evropa vodilna na področju razvoja spletnih tehnologij in nizkoogljičnih aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije; predlaga, naj se v naslednji finančni perspektivi proračun EU za informacijske in komunikacijske tehnologije podvoji;

27.

poudarja, da je treba inovacijsko politiko uskladiti z drugimi politikami EU in nacionalnimi politikami (vključno z industrijsko, okoljsko in potrošniško politiko) ob upoštevanju, da morajo biti opredeljeni pristopi dovolj prožni, da jih bo mogoče prilagajati različnim nacionalnim in regionalnim okoliščinam;

28.

obžaluje, da prizadevanja za poenostavitev instrumentov EU na področju raziskav in inovacij niso bila uspešna ter da so postopki še vedno preveč zapleteni in zamudni, kar ovira zlasti sodelovanje malih in srednjih podjetij v teh programih;

29.

meni, da je treba zaradi uporabniške prijaznosti in preglednosti preprečiti prekrivanje in podvajanje programov pomoči, do česar pride zaradi pomanjkljivega usklajevanja različnih ravni delovanja; poziva Komisijo, naj preveri, ali bi bilo v prihodnosti mogoče združiti instrumente EU za spodbujanje malih in srednjih podjetij v pristojnost enega generalnega direktorata, na primer generalnega direktorata za podjetništvo; meni, da bilo tako načrtovanje lažje, morebitnim uporabnikom pa bi bilo omogočeno opraviti vse na enem mestu;

30.

Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da bo regulativni okvir EU podpiral inovacije, ne pa oviral spremembe, in da bodo ustrezne notranje službe in generalni direktorati sodelovali ob pomoči struktur, kakršna je predvidena delovna skupina, tako da bodo vprašanja inovacij celovito in izčrpno preučili; vztraja, da bi to moralo privesti do manj razdrobljenih instrumentov EU na področju inovacijske politike;

31.

poziva tudi države članice, naj učinkovito uskladijo pobude pristojnih državnih organov;

32.

ugotavlja, da bi morala biti skupna prizadevanja akterjev na ravni EU usmerjena v odpravo razkoraka med raziskavami in inovacijami ter tržljivostjo in trženjem proizvodov; poudarja, da so potrebni vmesniki med okvirnimi programi oziroma da je potrebna povezljivost med ukrepi za raziskave in inovacije;

33.

poziva Komisijo, naj razvije nove inovacijske kazalnike, ki bodo bolje ustrezali vse bolj na znanju temelječim gospodarstvom, in naj prilagodi sedanje kazalnike, tako da evropski pregled na področju inovacij ne bo zgolj primerjalno analiziral zmogljivosti držav članic za inovacije, pač pa tudi pokazal močne plati in dosežke ter pomanjkljivosti inovacijskih ukrepov EU;

34.

poudarja, da bi bile pomembne izdatnejše informacije o ustreznih možnostih in virih financiranja ter zanesljivi podatki glede alternativnih oblik financiranja, na primer o licenčnih sporazumih, da bi podjetja spodbudili k večjemu vlaganju;

35.

poudarja, da je treba poleg javnega financiranja bolj spodbuditi zasebno financiranje;

36.

poudarja, da je pomembno bolje uskladiti dostop do sredstev EU za vse udeležence, da bi mala in srednja podjetja bolj sodelovala v upravnih strukturah in pri dejavnostih skupnih tehnoloških pobud;

37.

poziva Komisijo, naj predstavi praktične ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za inovativna podjetja v akcijskem načrtu za inovacije; v zvezi s tem poudarja, da je treba nujno upoštevati različne potrebe glede financiranja in inovacijsko intenzivnost podjetij v različnih fazah ustanovitve in rasti;

38.

poudarja, da je treba ustvariti razmere za boljšo razpoložljivost tveganega kapitala, tudi ob upoštevanju potreb malih in srednjih podjetij, in razširiti instrumente financiranja Evropske investicijske banke na osnovi delitve tveganja; poziva Komisijo, naj preveri, kateri ukrepi se lahko sprejmejo, da se doseže delitev tveganja, ki bi bila sprejemljiva za vse udeležence, s čimer bi spodbudili zasebne naložbe na področju inovacij;

39.

poziva ustrezne organe držav članic in EU, naj razvijejo dokazano uspešna orodja za financiranje malih in srednjih podjetij, na primer mikrokredite, tvegani kapital za ljudi, ki želijo vlagati v inovativna podjetja, „poslovne angele“ za sponzoriranje poslovnih projektov mladih raziskovalcev, posojila in jamstva, ter naj oblikujejo davčne, finančne, poslovne in upravne spodbude za naložbe, saj bi tako zmanjšali tveganje za selitev podjetij zaradi neugodnih okvirnih pogojev za državno pomoč ter spodbudili podjetja k zaposlovanju kadrov za raziskave in inovacije, s tem pa bi spodbodli razvoj novih izdelkov in storitev;

40.

poudarja, da je treba v javnih razpisih, objavljenih v okviru pobud za raziskave in inovacije, zagotoviti minimalna sredstva za mala in srednja podjetja, ki ustrezajo obveznostim iz sedmega okvirnega programa (15 % sredstev programa sodelovanja);

41.

poziva Komisijo, naj v skladu z načeli notranjega trga prilagodi veljavne predpise EU za državno pomoč tako, da bi podprli naložbe v nujno potrebne nove tehnologije ter zagotovili dolgoročno konkurenčnost Unije in enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni; še posebej poziva Svet in Komisijo, naj ob reviziji evropskih pravil o državni pomoči razmislita o pobudi o ključnih spodbujevalnih tehnologijah ter omogočita državam članicam, da vzpostavijo nacionalne sisteme spodbud za uveljavitev ključnih spodbujevalnih tehnologij;

42.

poudarja, kako pomembne so skupne tehnološke pobude, da bi izpolnili nekatera merila glede velikosti in upravnih struktur, in izvesti občasno oceno učinka glede prispevka sprejetih skupnih tehnoloških pobud h konkurenčnosti evropske industrije;

43.

v zvezi s tem pozdravlja, da bo v letu 2010 pregledan okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije;

44.

meni, da je treba za boljše spodbujanje inovacij odpraviti odvečno birokracijo za prosilce; poziva Komisijo, naj s preoblikovanjem postopkov okvirnega programa in vzpostavitvijo odbora uporabnikov odpravi birokracijo;

45.

poziva zadevne akterje EU, naj ravno zaradi malih in srednjih podjetij izboljšajo okvirne pogoje varstva intelektualnih pravic, predvsem patente, saj so njihovi stroški in kakovost osrednji dejavnik pri inovacijah;

46.

v zvezi s tem obžaluje, da v EU ni resničnega notranjega trga za inovacije, Komisijo in države članice pa poziva, naj usklajujejo svoja prizadevanja na tem področju, zlasti kar zadeva čimprejšnji dogovor o patentu Skupnosti in enotnem sistemu patentnih sodišč, ter poudarja, da je za razvoj inovativnih izdelkov pomembna standardizacija;

47.

priporoča spodbujanje sodobnih politik na področju intelektualne lastnine, ki pospešujejo inovacije, kot so združevanje patentov, skupne patentne platforme in licence za vse pravice;

48.

ob tem poudarja pomen razvijanja patenta Skupnosti za evropsko gospodarstvo, ki bi bil prijazen do malih in srednjih podjetij in bi bil skladen s politikami Unije o inovacijah;

49.

ugotavlja, da postaja uporaba patenta kot zavarovanja za bančno financiranje čedalje pomembnejša, vendar banke zaradi pomanjkljivega tehnološkega znanja ne morejo oceniti vrednosti patentov; poziva Komisijo, naj preuči, ali naj EU nudi podporo pri razvoju standardov vrednotenja;

50.

poudarja pomen programov za spodbujanje malih in srednjih podjetij k uporabi tehnologije in raziskovalnega osebja;

51.

poudarja, da je treba trikotnik znanja (raziskave, inovacije in izobraževanje) obravnavati kot celoto; zato zahteva, da se ne smejo zmanjšati naložbe v izobraževanje in spopolnjevanje kvalificiranih delavcev, saj so izjemno pomembne glede na vpliv, ki ga imajo zmogljivosti za inovacije na konkurenčnost EU: poudarja, da je treba ustvariti čim privlačnejše razmere za raziskovalce in domače strokovnjake, tudi glede njihove mobilnosti, da bi EU ohranila konkurenčnost v svetovnem merilu; poudarja, da to sovpada z izboljšanjem delovnih razmer za raziskovalke;

52.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.