15.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 81/74

A.

ker so Združeni narodi leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti in tako pozvali svet, naj sprejme ukrepe za zaščito raznovrstnosti življenja na zemlji,

B.

ker je cianid zelo strupena kemikalija, ki se uporablja pri dejavnostih pridobivanja zlata, ker je v Prilogi VIII k okvirni direktivi o vodah uvrščen med glavna onesnaževala in ker ima lahko katastrofalne in nepopravljive posledice za zdravje ljudi in okolje ter s tem tudi za biotsko raznovrstnost,

C.

ker so okoljski ministri višegrajske skupine (Češke republike, Madžarske, Poljske in Slovaške) v skupnem stališču o trajnostnem rudarstvu, predstavljenem na njihovem 14. srečanju 25. maja 2007 v Pragi (Češka republika), izrazili zaskrbljenost zaradi nevarnih tehnologij, ki se uporabljajo ali so predvidene za uporabo v rudarskih dejavnostih na različnih krajih v tej regiji, kar povzroča precejšnje tveganje za okolje z možnimi čezmejnimi posledicami,

D.

ker so se pogodbenice sofijske konvencije o sodelovanju pri zagotavljanju varstva in trajnostne rabe reke Donave sporazumele, da se cianid poleg prednostne nevarne snovi na podlagi okvirne direktive o vodah opredeli tudi kot pomembna nevarna snov,

E.

ker je bilo v zadnjih 25 letih na svetu več kot 30 večjih nesreč zaradi razlitja cianida, med katerimi je bila najhujša pred desetimi leti, ko se je v porečje Tise in Donave iz zbiralnika rudnika zlata izlilo več kot 100 000 kubičnih metrov s cianidom onesnažene vode, kar je bila tedaj največja ekološka nesreča v srednji Evropi, in ker ni pravega zagotovila, da se takšne nesreče ne bodo ponovile, zlasti če upoštevamo, da je vse več primerov izjemnih vremenskih razmer, med drugim močne in pogoste padavine, kot jih napoveduje četrto ocenjevalno poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah,

F.

ker v nekaterih državah članicah EU še vedno preučujejo nove, obsežne projekte dnevnega kopa zlata s tehnologijami, pri katerih bi se v gosto naseljenih območjih uporabljal cianid, kar dodatno potencialno ogroža zdravje ljudi in okolje,

G.

ker okvirna direktiva o vodah določa, da morajo države članice doseči in ohraniti „dobro stanje“ vodnih virov ter preprečevati njihovo onesnaževanje z nevarnimi snovmi; ker pa je lahko to dobro stanje odvisno tudi od kakovosti vode v porečjih v sosednjih državah, ki uporabljajo tehnologije rudarjenja s cianidom,

H.

ker je zaradi čezmejnih učinkov nesreč s cianidom, zlasti v zvezi z onesnaženjem velikih porečij in zalog podtalnice, toliko bolj nujno, da se resna ogroženost okolja zaradi uporabe cianida v rudarstvu obravnava na ravni EU,

I.

ker še vedno ni bonitetnih pravil ter ustreznih finančnih jamstev in ker je izvajanje obstoječe zakonodaje o uporabi cianida v rudarstvu odvisno tudi od sposobnosti izvršilnih oblasti v posameznih državah članicah, tako da je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do nove nesreče zaradi človeške malomarnosti,

J.

ker se direktiva o odpadkih iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti v nekaterih državah članicah ne izvaja v popolnosti,

K.

ker rudarjenje s cianidom zagotavlja le malo delovnih mest in še to zgolj za osem do šestnajst let, hkrati pa obstaja nevarnost za izjemno čezmejno okoljsko škodo, katerih stroškov praviloma ne povrnejo odgovorne družbe, ki to rudarjenje izvajajo, saj ponavadi izginejo ali gredo v stečaj, temveč država, torej davkoplačevalci,

L.

ker družbe, ki izvajajo te dejavnosti, nimajo dolgoročnih zavarovanj, ki bi krila stroške zaradi prihodnjih nesreč ali nepravilnega delovanja,

M.

ker je treba za proizvodnjo dveh gramov zlata ekstrahirati tono rude z nizko vsebnostjo, zaradi česar ostanejo v rudnikih velike količine rudarskih odpadkov, 25–50 % zlata pa ostane v jalovini; ker se poleg navedenega pri velikih projektih rudarjenja s cianidom vsako leto porabi več milijonov kilogramov natrijevega cianida, ki bi lahko že sam po sebi povzročil katastrofalne posledice, če bi prišlo pri prevozu ali skladiščenju do napake,

N.

ker obstajajo poleg rudarjenja s cianidom druge možnosti, ki bi lahko nadomestile tehnologije na osnovi te snovi,

O.

ker v Evropi prihaja do ostrih protestov proti projektom rudarjenja s cianidom, v katerih niso zastopani le posamezni državljani, lokalne skupnosti in nevladne organizacije, ampak tudi državne organizacije, vlade in politiki,

1.

meni, da se lahko skladnost s cilji EU iz okvirne direktive o vodah, in sicer doseganje dobrega kemijskega stanja vodnih virov ter njihova zaščita in varstvo biotske raznovrstnosti, doseže zgolj s prepovedjo tehnologije rudarjenja s cianidom;

2.

poziva Komisijo, naj še pred koncem leta 2011 predlaga popolno prepoved uporabe tehnologij rudarjenja s cianidom v Evropski uniji, saj bomo le tako zanesljivo zaščitili svoje vodne vire in ekosisteme pred onesnaženjem s to snovjo iz rudarskih dejavnosti, ter naj hkrati izvede redno oceno učinka;

3.

je seznanjen z ustreznimi pobudami v EU in sistemih OZN ter močno spodbuja razvoj in uporabo drugačnih, varnejših oblik rudarjenja, zlasti takih, pri katerih se ne uporablja cianid;

4.

poziva Komisijo in države članice, naj do splošne prepovedi v EU niti neposredno niti posredno ne podpirajo projektov rudarjenja s tehnologijo, pri kateri se uporablja cianid, in naj tudi ne podpirajo takih projektov v tretjih državah;

5.

poziva Komisijo, naj s primerno finančno podporo za drugačno, zeleno industrijo, obnovljivo energijo in turizem spodbuja preusmeritev industrije na področjih, kjer je bilo rudarjenje s cianidom prepovedano;

6.

poziva Komisijo, naj predlaga spremembo obstoječe zakonodaje o ravnanju z odpadki iz ekstraktivnih dejavnosti, ki bo od vseh družb, ki jih izvajajo, zahtevala, da imajo sklenjeno zavarovanje za povračilo škode in kritje stroškov sanacije za povrnitev prvotnega okoljskega in kemičnega stanja v primeru nesreče ali nepravilnega delovanja;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.