15.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 81/16

A.

ker je v digitalnem okolju ključno, da se zagotovi in poenostavi splošni dostop do evropske kulturne dediščine ter zajamčita njeno spodbujanje in ohranitev za prihodnje rodove, tako v Evropi kot zunaj nje,

B.

ker je pri digitalizaciji virov evropske kulturne dediščine evropska politika na področju kulture ključna, saj pomeni močno javno zavzetost Evropske unije in njenih držav članic za ohranitev, spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti,

C.

ker bi bilo treba čim bolj razširjati bogastvo in raznolikost skupne evropske kulturne dediščine, tudi zunaj Evrope, ter zagotoviti njeno dostopnost in ker je vloga držav članic in kulturnih ustanov, zlasti knjižnic, v teh prizadevanjih ključna tako na nacionalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni,

D.

ker je evropska kulturna dediščina sestavljena predvsem iz del, katerih uporaba je prosta, in ker bi moral biti v digitalnem svetu v čim večji meri omogočen dostop do teh del v visoko kakovostnih formatih,

E.

ker mora biti dostop do kulturnih in izobraževalnih informacij prednostna naloga, da bi se izboljšali standardi izobraževanja in življenjski standard,

F.

ker je treba oblikovati skupna merila za digitalizacijo evropske kulturne dediščine in ker števila digitalizirana dela, ki jih zdaj hranijo razne knjižnice, niso na voljo javnosti zaradi nezdružljivosti digitalnih formatov,

G.

ker so knjižnice zaradi svojega osebja ustanove, ki so najbolj usposobljene za nadzor in upravljanje procesa digitalizacije del,

H.

ker evropska digitalna knjižnica ne sme biti zgolj digitalizirana zbirka z orodji za upravljanje informacij, ampak mora vključevati tudi razvoj cele vrste virov in tehničnih zmogljivosti za ustvarjanje, iskanje in uporabo informacij,

I.

ker je treba upoštevati nagel razvoj novih tehnologij in spremembe, ki jih ta prinaša v kulturnih navadah, pa tudi obstoječe projekte digitalizacije zunaj Evrope,

J.

ker je zato nujno, da države članice okrepijo svoja prizadevanja, združijo svoje moči in si priskrbijo potrebna sredstva za ohranitev in spodbujanje svojega prispevka k Europeani, ter s tem povečajo prepoznavnost Evrope v svetu,

K.

ker je bil doslej digitaliziran le majhen del evropske kulturne dediščine, ker države članice pri tem različno hitro napredujejo in ker javna sredstva, namenjena za množično digitalizacijo, ne zadostujejo; ker bi morale države članice okrepiti prizadevanja za pospešitev postopka digitalizacije javnih in zasebnih del,

L.

ker bo digitalizacija evropske kulturne dediščine in znanstvenega gradiva koristila zlasti drugim sektorjem, kot so izobraževanje, znanost, raziskave, turizem, podjetništvo, inovacije in mediji,

M.

ker je digitalna tehnologija tudi izjemen pripomoček za vzpostavljanje dostopa do evropske kulturne dediščine za tiste, ki se pri dostopu do kulture srečujejo z ovirami, vključno z invalidi,

N.

ker se avtorsko pravo med državami članicami EU močno razlikuje in ker je status avtorskih pravic pri številnih delih nejasen,

O.

ker so potrebna nujna prizadevanja za razrešitev vprašanja „digitalne črne luknje“ glede vsebin iz 20. in 21. stoletja, ko so dela velike kulturne vrednosti pozabljena in neizrabljena; ker mora vsaka rešitev ustrezno upoštevati interese vseh udeleženih strani,

P.

ker je treba kot delo, za katerega imetniki pravic niso znani, opredeliti vsako zaščiteno in razširjeno delo, za katerega kljub dokumentiranemu in resnemu iskanju ni mogoče določiti ali najti imetnika(-kov) avtorskih ali sorodnih pravic,

Q.

ker potrebujemo več informacij o napredku Fundacije za evropsko digitalno knjižnico pri njenem delu,

R.

ker bi morale biti dejavnosti Evropske unije bolj pregledne,

1.

pozdravlja otvoritev in razvoj evropske digitalne knjižnice, muzeja in arhiva za visoko kakovostno vsebino z imenom Europeana, kot enotne, neposredne in večjezične dostopne točke do in portala evropske kulturne dediščine;

2.

poudarja, da mora biti vloga digitalne knjižnice Europeana zaščita evropske kulturne dediščine, da se prihodnjim generacijam omogoči razvoj evropskega kolektivnega spomina ter zaščiti najobčutljivejše dokumente pred propadanjem zaradi neprestane uporabe;

3.

poudarja, da je evropska digitalna knjižnica s tem, ko je na daljavo dostopna vsakomur, pripomoček za demokratizacijo kulture, saj se tako širokemu občinstvu omogoča dostop do redkih ali starih dokumentov evropske kulturne dediščine, ki bi bil sicer zaradi konzervacije teh dokumentov bistveno težji;

4.

poudarja, kako pomembno je, da se Europeana razvije v popolnoma delujočo storitev z večjezičnim vmesnikom in značilnostmi semantičnega spleta, ki bodo ohranjale visoko kakovost del in podatkov, dostopnih povsod po svetu;

5.

poziva, naj Europeana do leta 2015 vsebuje najmanj 15 milijonov različnih digitaliziranih predmetov;

6.

globoko obžaluje, da države članice ne prispevajo enakega deleža k vsebini Europeane, ter te države, pa tudi kulturne ustanove, močno spodbuja, naj tesno sodelujejo pri digitalizaciji del in si še naprej prizadevajo za oblikovanje načrtov digitalizacije na vseh ravneh, s čimer bi se izognili podvajanju prizadevanj, ter pospešijo stopnjo digitalizacije kulturnih vsebin, da bi dosegli predvidene cilje (10 milijonov dokumentov v letu 2010);

7.

poudarja, da je treba razmisliti, kako spodbuditi kulturne institucije, da na podlagi načrta za digitalizacijo z imetniki avtorskih pravic sklenejo sporazume o dostopnosti del za več ozemelj, in kako s sodelovanjem spletnih knjigotržcev podpirati razvoj konkurenčnega okolja, da se omogoči širjenje evropske kulturne dediščine po vsej celini;

8.

ugotavlja, da je doslej Francija dala na voljo 47 % vseh digitaliziranih predmetov na Europeani, zato je treba vse države članice bistveno bolj dejavno spodbujati, naj dajo na voljo prispevke iz svojih nacionalnih knjižnic in kulturnih ustanov, da bodo imeli vsi Evropejci in Evropejke neomejen dostop do svoje kulturne dediščine;

9.

spodbuja Komisijo, naj pomaga poiskati možnosti in sredstva, s katerimi bi se države članice opozorile na dejstvo, da uporabniki Europeane iščejo pomembna dela, ki so v njihovih nacionalnih zbirkah, vendar niso na voljo prek Europeane;

10.

poudarja potencialne gospodarske koristi digitalizacije, saj imajo digitalizirane kulturne vsebine tudi pomemben gospodarski vpliv, zlasti na panoge, ki se navezujejo na kulturo in krepijo gospodarstvo znanja, ob upoštevanju, da kulturne dobrine niso navadne gospodarske dobrine in jih je treba zaščititi pred pretirano komercializacijo;

11.

poudarja, da bi morala Europeana postati ena izmed glavnih referenčnih točk za namene izobraževanja in raziskav; meni, da bi ob dosledni umestitvi v izobraževalne sisteme evropski mladini približala njihovo kulturno, literarno in znanstveno dediščino ter vsebine; postala bi območje zbliževanja in prispevala k medkulturni koheziji v EU;

12.

poudarja, da mora biti prijaznost za uporabnika, zlasti preglednost in preprosto iskanje vsebine, odločilno merilo pri oblikovanju portala;

13.

poudarja, da je treba zaradi koristi, ki jih bodo imeli vsi državljani EU od dostopa do Europeane, čim prej zagotoviti njeno razpoložljivost v vseh uradnih jezikih;

14.

poudarja, da bi moral portal upoštevati tudi potrebe invalidov, ki bi morali dobiti popoln dostop do kolektivnega evropskega znanja; zato založnike spodbuja, naj zagotovijo več del v formatih, dostopnih invalidom; priporoča Komisiji, naj za čim več digitalnih vsebin zagotovi posebne digitalne različice za invalide, kot so avdio vsebine;

15.

poudarja, da je enak dostop do skupne evropske kulturne dediščine izjemno pomemben, zato poziva države članice, naj znotraj EU odstranijo ovire za dostop do nekaterih delov vsebine Europeane;

16.

poudarja, da morata biti dostop do portala Europeana in ogled dokumentov brez prenosa brezplačna za posameznike in javne ustanove; poudarja, da bi moral imeti portal Europeana možnost zaračunavanja nalaganja in tiskanja vseh materialov, zaščitenih z avtorsko pravico, ti stroški pa bi morali biti sprejemljivi s socialnega vidika;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi se izognili vrzeli v znanju med Evropo in državami zunaj EU ter Evropejcem zagotovili popoln dostop do lastne kulturne dediščine v vsej njeni raznolikosti in olajšali dostop do nje vsemu svetu;

18.

poziva Komisijo, naj nadaljuje delo, ki ga je začela skupina strokovnjakov na visoki ravni, saj s tem prispeva k skupni viziji evropskih digitalnih knjižnic in podpira praktične rešitve za ključna vprašanja pri spletni dostopnosti kulturnih dobrin;

19.

poudarja, da bi morala Europeana narediti vse potrebno, na spletu in drugače, za svojo promocijo pri evropskih državljanih, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi v zasebnem, javnem in izobraževalnem sektorju;

20.

spodbuja tiste, ki zagotavljajo vsebine, da povečajo raznolikost vrst vsebin na Europeani, zlasti avdio in video vsebin, ter namenijo posebno pozornost tistim oblikam izražanja, ki pripadajo ustnemu izročilu, in delom, ki hitreje propadajo, ob hkratnem spoštovanju pravic intelektualne lastnine, zlasti pravic avtorjev in izvajalcev; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno spoštovati moralne pravice, da se zaščiti neokrnjenost dela in se izogne morebitnim spremembam (cenzura, sprememba dela itd.);

21.

meni, da sta svobodno in umetniško izražanje temeljni vrednoti; meni, da kulturne ustanove ali povezovalci ne smejo biti izpostavljeni pregledovanju ali cenzuriranju v zvezi z evropskimi kulturnimi, literarnimi ali znanstvenimi vsebinami, ki jih prispevajo Europeani;

22.

je prepričan, da morajo prosto dostopne vsebine v analognem svetu ostati proste tudi v digitalnem okolju po spremembi formata;

23.

poudarja, da mora biti glavni cilj evropske politike digitalizacije zaščita evropske kulturne dediščine in da je treba pri tem zagotoviti, da pravice do digitalizacije ne bodo izključne, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do pojava „novih pravic“, ki bi izhajale iz postopka digitalizacije, kot na primer obvezno plačilo za ponovno uporabo javno dostopnih del;

24.

poudarja, da morajo pretekli sporazumi o javno-zasebnih partnerstvih z drugimi knjižnicami veljati tudi za Europeano in da morajo te knjižnice prejeti fizične kopije že digitaliziranega gradiva;

25.

poudarja, da morajo fizične kopije javno dostopnega gradiva, ki je bilo digitalizirano v okviru javno-zasebnih partnerstev, ostati v lasti partnerske javne ustanove, če pa to ni mogoče in če so morale kulturne ustanove iz držav članic, ki sodelujejo v javno-zasebnih partnerstvih, skleniti sporazume o digitalizaciji del iz svoje nacionalne dediščine, ki vsebujejo določbe o izključnih pravicah, je treba pred objavo na portalu Europeana zagotoviti, da bo gradivo po preteku teh določb postalo last omenjenih ustanov;

26.

poudarja, da se ne sme spremeniti prvotnega namena digitalne knjižnice ter prepustiti širjenja znanja prek interneta zasebnim in tržnim podjetjem, da digitalizacija del ne bi privedla do prisvojitve javne evropske dediščine in nove privatizacije javne domene;

27.

priporoča Komisiji, naj ponudnike digitalnih vsebin spodbudi k certificiranju spletnih strani, ki so navedene v Europeani;

28.

poziva evropske kulturne ustanove, ki se ukvarjajo z digitalizacijo svojih prostih vsebin, naj omogočijo njihovo dostopnost prek Europeane in je ne omejujejo zgolj na ozemlje lastne države.

29.

poudarja, da je treba najti takšno rešitev, da bi Europeana poleg avtorsko zaščitenih del po sektorskem pristopu ponujala zlasti razprodana dela in dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ob hkratnem upoštevanju zakonov o intelektualni lastnini in ohranjanju legitimnih interesov imetnikov pravic; meni, da bi lahko spodbujali rešitve, kot so razširjeno kolektivno licenciranje ali druge prakse kolektivnega upravljanja;

30.

pozdravlja razpravo o avtorskem pravu EU, ki jo je začela Komisija z namenom, da bi uravnotežili pravice imetnikov avtorskih pravic in potrošnikov v globalno povezanem svetu glede na hitro spreminjanje spletne resničnosti z novimi tehnologijami ter družbenih in kulturnih praks;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru nadaljnjega razvoja pravnega varstva avtorskih pravic v Evropi sprejmejo kar najbolj enotne in celostne predpise, da bi preprečili nastanek avtorskih pravic sui generis zaradi same digitalizacije vsebin; meni, da je treba v okviru teh pogovorov odpreti tudi vprašanje, ali bi bilo treba uvesti pravne izjeme za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ki pa jih digitalizirajo javne ustanove;

32.

poudarja pomen del, ki so zaščitena z avtorskimi pravicami, vendar pa imetniki teh pravic niso znani, ker jih kljub vztrajnemu iskanju ni mogoče izslediti, ter da je treba za vsak posamezni sektor natančno določiti število in zvrst tovrstnih del, da bi lahko našli ustrezne rešitve;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj v skladu s svojim sporočilom o avtorskih pravicah v družbi znanja z dne 19. oktobra 2009 poda zakonodajni predlog o digitalizaciji, varstvu in širjenju del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, s katerim bi ob upoštevanju zahteve za vztrajno iskanje imetnikov pravic in njihovemu plačilu odpravili sedanjo pravno negotovost;

34.

podpira namero Komisije o vzpostavitvi preprostih in stroškovno učinkovitih sistemov za podeljevanje in plačevanje pravic za digitalizacijo objavljenih del in njihovo dostopnost na internetu, v tesnem sodelovanju z vsemi, ki jih to zadeva;

35.

zato pozdravlja in podpira pobude, kot je projekt ARROW (5), v katerem sodelujejo imetniki pravic in predstavniki knjižnic, zlasti zato, ker si prizadevajo opredeliti imetnike in njihove pravice ter razjasniti status pravic, ne glede na to, ali gre za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ali razprodana dela;

36.

poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi evropsko bazo podatkov o delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani ali jih kljub dokumentiranemu in resnemu iskanju ni mogoče najti, ki bo omogočala izmenjavo informacij o lastništvu teh pravic in zmanjšala stroške pri podrobnem iskanju imetnikov;

37.

podpira uravnoteženo vseevropsko rešitev za digitalizacijo in širjenje del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, sprva z njihovo opredelitvijo, oblikovanjem skupnih standardov (vključno s potrebno skrbnostjo pri iskanju njihovih avtorjev) in reševanjem vprašanja morebitnih kršitev avtorskih pravic pri uporabi takih del;

38.

poudarja, da je treba najti rešitev za dokumente zasebne narave (pisma, beležke, fotografije, filmi), ki jih hranijo kulturne institucije, vendar niso bili nikoli objavljeni ali dostopni javnosti in se pri njih pojavljajo težave zaradi varovanja zasebnosti in moralnih pravic;

39.

poudarja, da je treba razviti tehnologije za zagotovitev dolgoročne in trajne digitalne hrambe, interoperabilnosti sistemov dostopa do vsebin, večjezične navigacije in dostopnosti vsebine ter sklopa standardov za poenotenje; pozdravlja nadaljnjo uporabo odprtokodne programske opreme pri pripravi gradiv za Europeano;

40.

priporoča Komisiji, da se varnostne kopije digitaliziranega gradiva, ki ga dajo na razpolago nacionalne ustanove ali zasebni partnerji, shranjujejo na strojni opremi, ki je v lasti teh ustanov ali partnerjev;

41.

priporoča, naj Komisija in partnerske ustanove v zasebnem sektorju poiščejo informacijske rešitve, kot so formati samo za branje in taki, ki so zaščiteni pred kopiranjem, za digitalizirano gradivo na spletišču Europeane, za katerega veljajo avtorske pravice, in da bo na strani, kjer se datoteka pojavi, povezava na spletišče ponudnika vsebine, kjer bo mogoče naložiti dokument z interneta pod pogoji, ki jih bo določil ponudnik;

42.

priporoča Komisiji, naj vztraja pri standardnem elektronskem formatu digitaliziranih del, da zagotovi združljivost digitaliziranih dokumentov s spletnim vmesnikom in podatkovno bazo;

43.

poziva skupino strokovnjakov na visoki ravni, naj preuči možnost uporabe aplikacij Web 2.0 v ločenem spletnem prostoru;

44.

poudarja, da je vzpostavitev trajnostnega modela financiranja in upravljanja ključna za dolgoročni obstoj Europeane ter da je vloga neposrednih udeležencev pri postopku oblikovanja tovrstnega modela upravljanja bistvena;

45.

poudarja, da moramo, če želimo biti uspešni pri kritju visokih stroškov digitalizacije in premagovanju časovne stiske, razviti nove metode financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva, če ta upoštevajo pravila intelektualne lastnine in konkurence ter hkrati lajšajo dostop do del prek kulturnih ustanov, s čimer knjižnicam zagotovijo prosto in časovno neomejeno uporabo digitaliziranega gradiva;

46.

poudarja pomen enotnega pristopa na evropski ravni k pogojem za partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem; meni, da je treba natančno preučiti partnerske sporazume z zasebniki o načrtih za digitalizacijo, zlasti glede trajanja klavzul o izključnih pravicah, indeksiranja in poizvedovanja po referencah prek iskalnikov knjižnic z digitalnimi kartotekami za lastno uporabo, stalnega dostopa do ponujene storitve, nezaupnosti takih sporazumov in kakovosti digitalizacije;

47.

poudarja, da je digitalizacija del iz nacionalnih knjižnic plod finančnih naložb davkoplačevalcev in njihovih davčnih prispevkov; zato poudarja, da morajo sporazumi o javno-zasebnih partnerstvih vključevati določbo, da mora biti kopija dela, ki ga za knjižnico digitalizira zasebni partner, na voljo na vseh iskalnikih, s čimer se omogoči pregled tega gradiva tudi na spletni strani knjižnice in ne samo na strani partnerskega zasebnega podjetja;

48.

poudarja, da vključevanje zasebnih partnerjev v postopek digitalizacije ne sme pripeljati do nastanka zasebnih monopolov, ki bi ogrozili kulturno raznolikost in pluralizem, in da je spoštovanje konkurenčnih pravil osnovni pogoj za vključitev zasebnih podjetij;

49.

poudarja, da je mecenstvo zanimiva možnost za Europeano, če omogoča hkratno financiranje digitalizacije in kritje stroškov avtorskih pravic pri delih, ki se ne tiskajo več, delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, in zaščitenih delih, ter tudi kritje stroškov objavljanja teh vsebin na spletu;

50.

poudarja, da bi bilo treba znaten delež financiranja zagotoviti iz javnih sredstev, kot so prispevki EU, držav članic in kulturnih organizacij ter predlaga, naj se proces digitalizacije v okviru Europeane upošteva kot del lizbonske strategije ter naj se za ta proces nameni ločena proračunska postavka v naslednjem večletnem finančnem okviru;

51.

poudarja, da bo zgolj z ločeno proračunsko postavko mogoče doseči pregledno, stroškovno učinkovito in namensko ustrezno porabo razpoložljivih finančnih sredstev;

52.

ugotavlja, da je bilo doslej v okviru programa eContentplus predvidenih zgolj 6,2 milijona EUR za Europeano za obdobje 2009–2011;

53.

zahteva, naj bo v naslednjem večletnem finančnem okviru za Europeano predviden večkratnik dosedanjih sredstev;

54.

poudarja, da je treba odpraviti pravne ovire na ravni EU in tako knjižnicam omogočiti uporabo evropskih finančnih sredstev za digitalne operacije;

55.

poziva države članice in Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predstavijo letno poročilo o izdatkih Europeane in o doseženem napredku;

56.

predlaga, naj Parlament skupaj s Komisijo že leta 2011 izvede pregled financiranja Europeane, da bi poiskali vzdržen model financiranja projekta v letu 2013 in pozneje; meni, da bi z javno-zasebno strukturo financiranja v največji meri izkoristili potencial spletišča;

57.

predlaga, da se organizira kampanja za financiranje in oglaševanje z naslovom „Pridružite se Europeani“, da se okrepi zavest o tej temi in njeni nujnosti, ter priporoča, da se del sredstev, namenjenih za Europeano, nameni seznanitvi čim širše javnosti s to knjižnico, ki vsebuje čim bolj pestro zbirko najrazličnejših del ne glede na format (pisano besedilo, avdio, video);

58.

predlaga, naj se kampanja „Pridružite se Europeani“ oglašuje ustvarjalno ter naj v okviru javno-zasebnih partnerstev in sponzoriranja nagovarja predvsem mlade, na primer z oglaševanjem na majicah in reklamnih panojih na mednarodnih športnih prireditvah ali v okviru umetnostnih razstav in kulturnih tekmovanj;

59.

poziva Komisijo, naj sproži medijsko in spletno kampanjo za popularizacijo spletišča Europeana z usmerjanjem prometa od evropskih strežnikov k virom Europeane kot glavne točke za dostop do podatkov v digitalni obliki, ter spodbuja države članice in kulturne ustanove, naj zagotovijo vsebine za to spletišče; hkrati poziva k posebni medijski kampanji, usmerjeni v učence in učitelje na vseh izobraževalnih ravneh, ki bi se osredotočala na uporabo digitalnih virov Europeane za izobraževalne namene;

60.

meni, da je taka kampanja zelo podobna vrsti ukrepov, ki so se izkazali kot nujni za premostitev digitalnega razkoraka, kakršen še vedno obstaja v Evropi, in mora zagotoviti, da ima vsakdo, ne glede na to, kje je, dostop do Europeane ter drugih spletnih vsebin in informacij ter da mu te koristijo; priporoča, da bi se pri tej kampanji, zlasti pa morebitni uporabi Europeane v šolah, izhajalo iz tega, da dostop do širših vsebin in informacij na spletu ni samemu sebi namen in ga morajo zato spremljati pobude, ki spodbujajo kritično presojo spletnih vsebin in informacij;

61.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo informacijske kampanje in podobne dejavnosti, namenjene ozaveščanju o Europeani, potekale prek ustreznih partnerskih organizacij v državah članicah;

62.

pozdravlja trenutno pomoč Fundacije za evropsko digitalno knjižnico pri sklepanju uradnih sporazumov med muzeji, arhivi, avdio-vizualnimi arhivi in knjižnicami o načinih sodelovanja pri oblikovanju in zagotavljanju trajnega delovanja skupnega portala Europeana;

63.

meni, da morajo kulturne ustanove še naprej igrati pomembno vlogo pri čim bolj demokratičnem upravljanju projekta Europeana; te ustanove poziva, naj sodelujejo, da se prepreči podvajanje digitalizacije del in racionalizira uporaba virov;

64.

poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo upravljanje projekta in zagotovijo imenovanje pristojnega organa za upravljanje in spremljanje procesa digitalizacije na nacionalni ravni, da se poveča ozaveščenost o projektu Europeana med knjižnicami in ponudniki kulturnih vsebin ter zbere obstoječe digitalno gradivo neposredno od ponudnikov z namenom pretvorbe v enoten digitalni standard, da bo mogoče podatkovno bazo Europeana nemudoma dopolniti z novimi vsebinami; meni, da je treba dolgoročno pretehtati, ali ne bi bilo treba dati prednost zbiranju obstoječega digitalnega gradiva iz projektov, ki jih je sofinancirala Evropska unija, in z njimi dopolniti digitalno knjižnico Europeana;

65.

spodbuja k objavi javnega razpisa, da se čim bolj učinkovito uskladi upravljanje Europeane, določitvi jasnih in stvarnih ciljev ter po potrebi ponovni oceni tega postopka;

66.

priporoča Komisiji, naj razišče možnost ustanovitve evropskega organa, ki bi usklajeval sodelovanje nacionalnih organov pri spremljanju procesa digitalizacije, izplačevanje nadomestil za pravice avtorjem in druge pomembne vidike v zvezi s projektom Europeana;

67.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.