22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/43

A.

ker je enotno območje plačil v eurih (območje SEPA) zamišljeno kot integriran trg za plačilne storitve, na katerem vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v eurih,

B.

ker območje SEPA ni le samoregulativna pobuda Evropskega sveta za plačila, ampak tudi pomembna javna politična pobuda za krepitev ekonomske in monetarne unije ter prihodnje strategije EU 2020; ker je območje SEPA podprto z direktivo o plačilnih storitvah, s čimer je zagotovljen potreben usklajen pravni okvir; ker zato uspeh območja SEPA vzbuja posebno pozornost Parlamenta,

C.

ker je proces sprejemanja odločitev v območju SEPA sedaj v pristojnosti Evropskega sveta za plačila, v katerem samo banke sprejemajo odločitve glede proizvodov SEPA, ne da bi upoštevale zahteve končnih uporabnikov,

D.

ker se je prehod na območje SEPA uradno začel 28. januarja 2008 z uvedbo plačilnega instrumenta SEPA za nakazila, medtem ko je okvir SEPA za uporabo kartic v veljavi od 1. januarja 2008, sistem SEPA za neposredne bremenitve pa se je začel uporabljati 2. novembra 2009,

E.

ker so potrošniki izrazili zaskrbljenost, da morajo lastnosti proizvodov SEPA zadovoljiti dejanske potrebe končnih uporabnikov, zlasti kar zadeva preverjanje pooblastil za neposredne bremenitve, in ker je zaželeno, da se doseže napredek pri reševanju tega vprašanja,

F.

ker ni bil določen pravno zavezujoč rok za prehod na instrumente SEPA in ker je velika večina, ki se je odzvala na javno posvetovanje Komisije, podprla zamisel o določitvi roka, da bi se spodbudil prehod na enotno območje plačil v eurih,

G.

ker je kandidat za komisarja za notranji trg in storitve v svojih pisnih odgovorih na vprašalnik Parlamenta izjavil, da je Komisiji nameraval predlagati sprejetje zakonodajne pobude, ki bi določila enega ali več rokov za prehod na proizvode SEPA za neposredne bremenitve in bančna nakazila, in pobudo za boljše upravljanje,

H.

ker je prehod na območje SEPA počasen – v avgustu 2009 je bilo opravljenih samo 4,5 % vseh transakcij v obliki nakazil SEPA – in ker je postal rok, prvotno predviden za prehod kritične mase za sistem bančnih nakazil, sistem za neposredno bremenitev in plačila s kartico do konca leta 2010, nerealističen,

I.

ker javne uprave v večini držav članic pri prehodu na instrumente SEPA zaostajajo za pričakovanji, čeprav bi morali imeti ti organi vlogo katalizatorja pri zagotavljanju kritične mase, potrebne za pospešitev prehoda na območje SEPA,

J.

ker je pomembno, da pri uresničevanju območja SEPA sodelujejo vse zainteresirane strani: zakonodajalci, bančna industrija in uporabniki plačilnih storitev,

K.

ker uporaba instrumentov SEPA zgolj za čezmejne plačilne transakcije projektu SEPA ne bi prinesla uspeha, saj bi se ohranila razdrobljenost, pričakovane koristi bančne industrije ter njenih strank pa ne bi bile uresničene,

L.

ker Uredba (ES) št. 924/2009 zagotavlja pravno varnost pri uporabi večstranskih pristojbin za izmenjavo v prehodnem obdobju do 31. oktobra 2012, v katerem mora industrija oblikovati in se sporazumeti o skupnem, dolgoročnem poslovnem modelu za delovanje sistema SEPA za neposredne bremenitve, ki mora biti v skladu z zakonodajo ES o konkurenci in regulativnim okvirom Skupnosti,

M.

ker sta Komisija in Evropska centralna banka marca 2009 naznanili, da se zdi, da ni jasnega in prepričljivega razloga za obstoj večstranskih pristojbin za izmenjavo po 31. oktobru 2012, in ker je Komisija organizirala javno posvetovanje o uporabi člena 81 Pogodbe ES pri večstranskih medbančnih plačilih v enotnem območju plačil v eurih,

N.

ker bi bilo treba prav tako rešiti uporabo večstranske pristojbine za izmenjavo nedvomno v zvezi z rešitvijo kartice EU na podlagi okvira SEPA za uporabo kartic,

O.

ker bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo pravno veljavnost obstoječih pooblastil za neposredne bremenitve v vseh državah članicah, saj bi bil obvezen podpis novih pooblastil pri prehodu z nacionalnih sistemov neposrednih bremenitev na sistem SEPA za neposredne bremenitve težaven; ker ohranitev pooblastil ne prispeva k skorajšnjemu uresničevanju sistema SEPA za neposredne bremenitve, razen če se najde rešitev za prehod obstoječih pooblastil,

1.

poudarja, da še naprej podpira vzpostavitev območja SEPA, kjer vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v eurih;

2.

obžaluje, da od sprejetja resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2009 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih skoraj ni bilo napredka pri vprašanjih, omenjenih v resoluciji, ter poziva k sodelovanju vseh zainteresiranih strani pri spodbujanju in uresničevanju enotnega območja plačil v eurih;

3.

pozdravlja načrt za uresničevanje enotnega območja plačil v eurih, ki ga je sprejela Komisija septembra 2009, ter v celoti podpira v načrtu opredeljene ukrepe na šestih področjih (pospešitev prehoda; povečevanje osveščenosti in spodbujanje proizvodov SEPA; oblikovanje zdravega pravnega okolja za območje SEPA in krepitev skladnosti z njim; spodbujanje inovacij; zagotavljanje potrebne standardizacije, medopravilnosti in varnosti; pojasnitev in izboljšanje upravljanja območja SEPA);

4.

ponovno poziva Komisijo, naj določi jasen, ustrezen in zavezujoč rok za prehod na proizvode SEPA, ki se lahko določi za najkasneje 31. december 2012, po tem datumu pa bi morala biti vsa plačila v eurih izvedena po standardih SEPA;

5.

poziva Evropski svet za plačila, naj upošteva zahteve končnih uporabnikov in posledično spremeni svoj pravilnik;

6.

v celoti podpira namero Komisije, da pospeši proces prehoda javne uprave s pripravo integriranih in sinhroniziranih nacionalnih načrtov prehoda; s tem v zvezi pozdravlja prizadevanja Komisije, da prouči in objavi pripravljenost in prehod na območje SEPA javnih uprav držav članic ter poziva države članice, naj sodelujejo pri teh raziskavah;

7.

poziva Komisijo, naj na podlagi izida posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi najkasneje do 30. septembra 2010 dokončno pojasni vprašanje usklajenega dolgoročnega poslovnega modela za delovanje sistema SEPA za neposredne bremenitve, ki mora biti uporaben v celotni Evropi, stroškovno učinkovit in prilagojen končnemu uporabniku; vztraja, da je takšen model treba razviti v tesnem sodelovanju med plačilnim sektorjem in Komisijo ter v skladu z zakonodajo ES o konkurenci in regulativnim okvirom Skupnosti;

8.

poziva vse zainteresirane strani, naj podprejo vzpostavitev evropskega sistema za kartice, ki naj bo ali dopolnilen nov sistem, povezava med obstoječimi sistemi ali razširitev obstoječega sistema; s tem v zvezi ponovno poziva Komisijo, naj nadalje pojasni vprašanje večstranskih pristojbin za izmenjavo za plačila s karticami ter poziva industrijo, naj najde ustrezne rešitve v tesnem sodelovanju s Komisijo, ki bodo skladne z zakonodajo ES o konkurenci ter regulativnim okvirom Skupnosti;

9.

poziva države članice, naj zagotovijo nadaljnjo pravno veljavnost obstoječih pooblastil za neposredne bremenitve v sistemu SEPA za neposredne bremenitve; poudarja, da prehod z obstoječega sistema neposredne bremenitve na sistem SEPA za neposredne bremenitve ne bi smel obremeniti potrošnikov;

10.

vztraja, da bi morali biti potrošniki nazorno obveščeni o razlikah med starim in novim sistemom;

11.

poziva Komisijo, naj spremlja prehod na instrumente območja SEPA ter zagotovi, da ne bo povzročil dražjega plačilnega sistema za državljane EU;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki ter vladam in parlamentom držav članic.