22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/37

A.

ker so 15. februarja 2010 v Belorusiji aretirali 40 aktivistov, v glavnem pripadnikov Združenja Poljakov v Belorusiji, med katerimi so bili tudi Andželika Boris (predsednica tega združenja), Igor Bancer (predstavnik za stike z javnostjo), Mieczyslaw Jaskiewicz (podpredsednik), Andrzej Poczobut (predsednik nadzornega odbora) in Anatol Lebedzka, vodja opozicijske Združene civilne stranke v Belorusiji, da bi jim preprečili udeležbo na sojenju v zvezi s Poljsko hišo v Ivancu; ker so 20. februarja vse aktiviste izpustili na prostost,

B.

ker državne oblasti ne priznavajo Združenja Poljakov v Belorusiji pod vodstvom Andželike Boris, ki je bila dvakrat demokratično izvoljena, in sicer leta 2005 in 2009, ker se to združenje od leta 2005 redno sooča z nadlegovanjem in preganjanjem, njegovi člani pa so bili večkrat obtoženi nezakonitih dejavnosti, zaradi česar jim grozijo kazenske obtožbe,

C.

ker so beloruske oblasti uporabile policijske sile proti članom Združenja Poljakov v Belorusiji v Grodnem leta 2005 in v Ivancu leta 2010,

D.

ker so beloruske oblasti preprečile predstavnikom Združenja Poljakov v Belorusiji, ki so bili pozvani, da v sodni obravnavi nastopijo kot priče predsednice lokalne podružnice Združenja Poljakov v Belorusiji v Ivancu Tereze Sobol, da bi se udeležili sojenja,

E.

ker je diskriminacija Združenja Poljakov, največje nevladne organizacije v Belorusiji, ki ga vodi Andželika Boris, odraz splošnega ravnanja s civilno družbo in demokratično opozicijo v Belorusiji,

F.

ker je bila Polonica, podjetje s sedežem v Grodnem, ki ga vodi Andželika Boris, in ki je edini vir financiranja združenja, oglobljena v višini 71 milijonov rubljev za domnevno kršitev davčnih predpisov in ji zaradi tega grozi stečaj,

G.

ker beloruske oblasti kot legitimnega vodjo Združenja Poljakov priznavajo Stanislawa Siemaszka in podpirajo organizacijo pod njegovim vodstvom, kar je po prepričanju poljske skupnosti nezakonito,

H.

ker so predstavniki evropskih institucij, tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko baronica Ashton, komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström ter poljski parlament in francoski minister za zunanje zadeve, izrazili zaskrbljenost zaradi nedavnih ukrepov beloruskih oblasti proti Združenju Poljakov v Belorusiji in obsodili uporabo policijske sile proti njenim članom,

I.

ker so ti ukrepi beloruskih oblasti v nasprotju z mednarodnimi standardi za varstvo nacionalnih manjšin, določenih med drugim v okvirni konvenciji Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995, Belorusija pa je še okrepila svoje ukrepe proti članom te organizacije,

J.

ker skupna izjava praškega vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki jo je podpisala tudi Belorusija, v prvem odstavku določa: „udeleženci praškega srečanja na vrhu se strinjajo, da bo vzhodno partnerstvo temeljilo na zavezah načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, pravno državo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja“,

K.

ker je Evropski svet v svojih sklepih z dne 17. novembra 2009 priznal, da so se odprle nove možnosti za začetek dialoga in tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo in Belorusijo, da bi spodbudili dejanski napredek k demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, ter v tem okviru znova izkazal pripravljenost za okrepitev odnosov Evropske unije z Belorusijo, če bo ta dosegla dodaten napredek na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države, in ji ponudil pomoč pri doseganju teh ciljev,

1.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih kršitev človekovih pravic pripadnikov civilne družbe v Republiki Belorusiji, zlasti članov Združenja Poljakov, in izraža solidarnost z državljani, ki ne morejo v celoti uživati svojih človekovih pravic;

2.

obsoja posredovanje policije in pravno ukrepanje proti Združenju Poljakov in vse poskuse beloruskih oblasti, da bi poljski skupnosti vsilile novo vodstvo; poziva beloruske oblasti, naj ponovno uzakonijo Združenje Poljakov v Belorusiji, in zagotovijo, da se jim njihova lastnina pravočasno vrne;

3.

ponovno izraža svoje zanimanje za odprt in strukturiran dialog z Belorusijo pod pogojem, da bo demokratizacija političnega sistema v Belorusiji privedla do konkretnih rezultatov in bo odražala spoštovanje človekovih pravic in pravne države;

4.

poziva Belorusijo, naj izpolni svoje zaveze v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in mednarodne zaveze glede zaščite in spodbujanja pravic svojih manjšin; hkrati poziva oblasti, naj izboljšajo razmere za delovanje civilne družbe, zlasti glede svobode izražanja in združevanja, položaja neodvisnih medijev, vključno z dostopom do interneta, in registracije nevladnih organizacij ter na ta način omogočijo izvedbo svobodnih in poštenih lokalnih volitev 25. aprila 2010;

5.

opozarja na zahteve iz svojih nedavnih resolucij, zlasti s 25. januarja in 17. decembra 2009, da se zagotovi svoboda govora in združevanja ter svoboda registracije političnih strank, na primer Beloruske krščanske demokracije, verska svoboda in da se ustvarijo razmere, ki bodo spodbujale dejavnosti subjektov civilne družbe, nevladnih organizacij (na primer„Vesne”) in neodvisnih medijev v Belorusiji;

6.

poziva beloruske oblasti, naj izpustijo politične aktiviste, kot je Andrej Bandarenko, in zapornike vesti, kot sta Ivan Mihajlov in Aristjom Dubski, naj ukinejo omejevalne ukrepe proti aktivistom civilne družbe, kot je Tatjana Šaputska, ki je sodelovala na forumu civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva, in naj se vzdržijo ukrepov za nadziranje vsebin beloruskih spletnih strani;

7.

poudarja, da lahko dialog med EU in Belorusijo koristi obema in meni, da se lahko Belorusijo podpre pri pridobivanju minimalnih koristi od vzhodnega partnerstva, zlasti pri kar najučinkovitejši uporabi skladov, dodeljenih v okviru tega programa, za projekte na področju infrastrukture in energije in socialne projekte ter z uporabo drugih instrumentov in politik EU, pod pogojem, da se beloruske oblasti obvežejo k dejanskim spremembam na področju svoboščin, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic nacionalnih manjšin;

8.

opominja, da je Evropska unija že izkazala veliko pripravljenost za sodelovanje z Belorusijo, ki se izraža tudi v vključitvi Belorusije v vzhodno partnerstvo; opozarja, da je uspeh tega sodelovanja odvisen od ukrepov beloruske vlade za demokratizacijo in podpiranje človekovih pravic, tudi pravic manjšin;

9.

poudarja, da če bodo beloruske oblasti spoštovale temeljne človekove pravice in merila glede demokracije, bo Belorusija upravičena do:

10.

pripisuje velik pomen liberalizaciji političnega in civilnega življenja v Belorusiji in poudarja, da bi lahko nadaljnje kršitve človekovih pravic in pravne države v Belorusiji privedle do tega, da bo EU ponovno preučila svoje stališče do Belorusije, vključno s ponovno uvedbo sankcij;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, parlamentarnim skupščinam Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope, sekretariatu Skupnosti neodvisnih držav ter parlamentu in vladi Belorusije.