22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/16

A.

ker so izjemne gospodarske okoliščine v zadnjih dveh letih zahtevale izredne ukrepe,

B.

ker se je Evropska unija prvič odločila za uporabo člena 107(3)(b) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

C.

ker je v kriznem času pravilno delovanje trgov bistvenega pomena in bi se morala konkurenčna pravila uporabljati prožno, a natančno,

D.

ker bi protekcionizem in izkrivljanje konkurence krizo samo poglobila in podaljšala,

E.

ker lahko vse večji proračunski primanjkljaj in javni dolg v številnih državah članicah za leta, mogoče celo desetletja, upočasnita oživljanje gospodarstva in njegovo rast,

F.

ker vlade držav članic kot odziv na krizo od oktobra 2008 podeljujejo državna jamstva za bančna posojila; ker je bilo izdanih precej zavarovanih obveznic, ki so bankam zagotovile precejšen vir financiranja in jih zavarovale pred tveganji finančnega sistema,

G.

ker empirične analize kažejo, da so jamstva vlad držav članic sprožila določeno število posledic, tudi izkrivljanje, in se je na primer zmanjšal obseg zasebnih obveznic, to pa je treba upoštevati pri tehtanju možnosti, ali naj se podaljšajo v leto 2010,

H.

ker je početje večnacionalnih podjetij, ki davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom znatno izkoriščajo kot del strategije izogibanja plačilu davkov, v nasprotju z načelom poštene konkurence,

I.

ker je davčno upravljanje pomemben dejavnik za ohranjanje ugodnih pogojev poštene konkurence in za spodbujanje delovanja notranjega trga,

1.

pozdravlja poročilo o politiki konkurence za leto 2008, zlasti glavno poglavje o kartelih in potrošnikih; podpira ustanovitev enote za odnose s potrošniki; ugotavlja, da karteli povzročajo škodo potrošnikom; obžaluje, da potrošniki težko izkoristijo prednosti konkurence;

2.

poudarja, da karteli predstavljajo eno najresnejših kršitev konkurenčnega prava, razbijajo vrednostno verigo, škodujejo potrošnikom in zelo slabo vplivajo na gospodarstvo; spodbuja Komisijo, naj še naprej odločno izvaja predpise, s katerimi preprečuje nastanek kartelov in se bori proti njim; pozdravlja instrumente, kakršen je paket poravnav, ki Komisiji omogočajo, da kartelne zadeve reši s poenostavljenim postopkom, v katerem se družbe po pregledu dokazov odločijo priznati udeležbo v kartelu in se globa, naložena strankam, zmanjša; ponovno poudarja, da sta politika konkurence in dosledno uveljavljanje konkurenčnih pravil bistvena za pravilno delovanje evropskih trgov in njihovo konkurenčnost, večjo učinkovitost, podjetniško odličnost ter za varstvo potrošnikov; zlasti meni, da je boj proti kartelom osrednjega pomena za to, da bo konkurenčna ureditev potrošnikom prinašala koristi z nižjimi cenami in širšo izbiro izdelkov in storitev;

3.

zahteva, da je obsežno vključen v oblikovanje politike konkurence, tudi z uvedbo sozakonodajne vloge in zahtevo, da je Parlament redno obveščen o vseh pobudah s tega področja;

4.

poziva Komisijo, naj Evropski parlament v letu 2010 obvesti o tem, katere posebne ukrepe namerava na področju konkurence sprejeti glede na začetek veljave Lizbonske pogodbe;

5.

poziva Komisijo, naj Parlamentu podrobno in vsako leto poroča, kako je ukrepala po njegovih priporočilih, ter pojasni razloge za morebitno odstopanje od njih;

6.

spodbuja Komisijo, naj vzpostavi trden in stalen dialog z zvezami potrošnikov za opredelitev težav glede konkurence in prednostnih nalog; zahteva popolno poročilo o dejavnostih oddelka za odnose s potrošniki generalnega direktorata za konkurenco;

7.

poziva Komisijo, naj omogoči javni dostop do vseh ocen in študij, na katere se bo v prihodnje sklicevala v letnih poročilih o konkurenci, in naj za te ocene in študije uporabi neodvisne in zanesljive strokovnjake;

8.

ponovno poziva Komisijo, naj nujno pregleda kadrovske vire v generalnem direktoratu za konkurenco in zagotovi, da bo zadevno osebje opravilo delo, ki ga je vse več;

9.

poudarja, da so potrebna jasna in trdna pravila o konkurenci, ki bodo prijazna do malih in srednjih podjetij ter bodo temeljila na načelu „najprej pomisli na male“ iz akta za mala podjetja za Evropo;

10.

poziva Komisijo, naj v naslednje poročilo vključi glavno poglavje, namenjeno malim in srednjim podjetjem ter konkurenci; opozarja na visoke stroške patentnega sistema za mala in srednja podjetja, ki izhajajo zlasti iz nevarnosti sodnih postopkov, ki jih sprožajo subjekti brez prakse; opozarja na odprto inovativnost in načelo skupnega znanja; poziva mala in srednja podjetja, naj izkoristijo rezultate sedmega okvirnega programa za raziskave z odprtim dostopom;

11.

poziva Komisijo, naj kot pravno podlago za prihodnjo zakonodajo o notranjem trgu uporabi člen 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije (nekdanji člen 153(2) Pogodbe ES), ki jasno določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“;

12.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje telekomunikacijskega svežnja;

13.

meni, da je objava sporočila Komisije „Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj“ pozitivna, meni, da so navodila korak naprej, saj pomenijo večjo preglednost in predvidljivost možnih intervencij Komisije, čeprav ne bi smela nikoli omejiti ali zmanjšati zmožnosti Komisije, da na tem področju ukrepa v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije;

14.

opozarja, da je bilo leta 2008 prvič v zgodovini politike konkurence v EU izrečeno plačilo denarne kazni zaradi neupoštevanja predhodne odločbe Komisije;

15.

poudarja, da mora Komisija pozorno nadzorovati uporabo državne pomoči in s tem zagotoviti, da se takšna ureditev podpore ne bi uporabila za zaščito državne industrije na škodo notranjega trga in evropskih potrošnikov;

16.

zato meni, da je pri ugotavljanju združljivosti državne pomoči s Pogodbo bistveno, da se poišče ustrezno ravnotežje med negativnimi učinki državne pomoči na konkurenco in javne finance ter njenimi pozitivnimi učinki v smislu skupnega interesa;

17.

poziva Komisijo, naj oceni zunanjo razsežnost posledic predvidene bančne regulacije, zlasti za konkurenčnost evropskih bank;

18.

meni, da so sprejete politike državne pomoči v zvezi s finančnimi ustanovami in oživljanjem gospodarstva pomagale pri stabilizaciji finančnega trga in odpravljanju posledic kreditne krize na realno gospodarstvo;

19.

ugotavlja, da je politika državne pomoči sestavni del konkurenčne politike in da nadzor državne pomoči odraža potrebo po ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, ki delujejo na enotnem evropskem trgu; v tej zvezi se sprašuje, v kolikšni meri je državna pomoč za finančni trg privedla do izkrivljanja konkurence; poziva, naj se pripravi neodvisno poročilo o morebitnem izkrivljanju državnih intervencij v finančnem sektorju; poziva Komisijo, naj poroča o napredku pri prestrukturiranju, ki so ga dosegli prejemniki državne pomoči, ter naj zagotovi večjo jasnost glede vračanja te pomoči in morebitnih sankcij v primeru nevračila; poziva Komisijo, naj pojasni obvezne ukrepe za prestrukturiranje v zvezi z možnim izkrivljanjem, ki bi povzročilo razlike v plačilnih pogojih med državami članicami; poziva k jasnejšim merilom odprodaje in njihovega srednjeročnega učinka na ta podjetja;

20.

izraža zaskrbljenost zaradi subvencij in izkrivljanj, do katerih prihaja zaradi jamstev za bančna posojila, ki jih podeljujejo vlade držav članic; poziva Komisijo, naj oceni obseg subvencij za jamstva za bančna posojila in tako analizira njihovo skladnost s konkurenčnim pravom EU in potrebne ukrepe za odpravo izkrivljanj zaradi teh jamstev;

21.

poziva Komisijo, naj nujno nadalje preuči, zakaj se državna pomoč, ki so je bile deležne banke, ne pretaka v realno gospodarstvo, in naj ukrepa proti tistim bankam, ki ugodnosti državne pomoči očitno niso posredovale naprej oziroma so to zavrnile;

22.

ugotavlja, da je Komisija že sprožila proces opuščanja državne podpore in obveznega prestrukturiranja in odprodajanja; se zaveda, da so ti procesi lahko uspešni le, če bodo prožni; vseeno poziva k vodilni vlogi Komisije v teh procesih; meni, da se državne intervencije ne bi smele po nepotrebnem podaljševati in da je treba čim prej izdelati izstopne strategije;

23.

vztraja, da je treba izstopne strategije usklajevati, zlasti pri opuščanju podpore bančnemu sektorju; poudarja, da je usklajevanje osrednjega pomena, da se izognemo izkrivljanju konkurence kot posledici položaja, ko bi bile banke subvencionirane v državah, ki bodo obdržale programe podpore, v primerjavi z državami, kjer bodo ti programi opuščeni;

24.

meni, da je sistem pravil konkurence doslej že preživel vihar, toda kriza je pokazala, da je nujno potreben okvir EU za čezmejno krizno upravljanje v finančnem sektorju, vključno z rešitvijo za ustanove, ki so „prevelike, da bi propadle“, ter hitra in celovita izvedba priporočil iz poročila de Larosière, vključno s skupnim evropskim regulatorjem, sistemom za zajamčene vloge in skladom za dofinanciranje ali enakovrednim sistemom;

25.

poziva Komisijo, naj poroča o nacionalnih ukrepih državne pomoči, razlikami med nacionalnimi shemami in njihovimi morebitnimi negativnimi učinki na konkurenco in gospodarsko raznolikost; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za skladnejši, enotni evropski pristop;

26.

poziva Komisijo, naj pospeši svojo preiskavo o možnosti nezakonitega združevanja državne pomoči in instrumentov Skupnosti, kot so strukturni skladi in sklad za prilagajanje globalizaciji, da bi bilo s tem njeno delovanje skladnejše;

27.

poziva Komisijo, naj pojasni, katera merila se bodo uporabila pri odločanju o morebitnem podaljšanju začasnega okvira Skupnosti za ukrepe državnih pomoči;

28.

vztraja, da bi morala biti državna pomoč skladna s cilji lizbonske in göteborške strategije ter podnebno-energetskega svežnja; države članice poziva, naj umaknejo škodljive subvencije, ki med drugim vplivajo na večjo porabo fosilnih goriv oziroma spodbujajo proizvodnjo, zaradi katere se večajo izpusti toplogrednih plinov; bolj splošno poudarja, da je za predvidene projekte znotraj svežnja za oživitev gospodarstva treba opraviti strateške okoljske presoje politik (SEA) in presoje vplivov na okolje (EIA);

29.

pozdravlja nove smernice o državni pomoči za varstvo okolja v okviru podnebno-energetskega svežnja, ki za manjša vprašanja uvajajo standardizirano, za pomembnejša pa podrobno ocenjevanje;

30.

poziva Komisijo, naj med letom 2010 objavi izčrpno poročilo o učinkovitosti državne pomoči, dodeljene za „zeleno oživitev“ (kar je povzročilo velik premik k trajnosti, zlasti v avtomobilskem sektorju), in državne pomoči za varstvo okolja;

31.

poziva, naj se podobno poroča tudi za državno pomoč malim in srednjim podjetjem, usposabljanju, raziskavam in razvoju ter inovacijam;

32.

predlaga, naj se pri opuščanju začasnega okvira Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi upošteva gospodarski položaj (kako dolgo je gospodarsko oživljanje in kolikšen je bil padec BDP) posamezne države članice;

33.

poziva Komisijo, naj v sektorju telekomunikacij poveča prizadevanja za doseg večje preglednosti pri tarifah operaterjev fiksne in zlasti mobilne telefonije;

34.

poudarja, da je treba učinkovito preučiti izziv, ki ga davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom med drugim predstavljajo v povezavi z nelojalno konkurenco in finančno stabilnostjo;

35.

ponovno poziva k uvedbi skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe;

36.

odločno poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o pregledu svoje odločbe o državni pomoči za javne storitve, ki bi morala biti objavljena 19. decembra 2008 in ki mora sedaj upoštevati začetek veljave Lizbonske pogodbe;

37.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vračanje nezakonite državne pomoči dolgotrajen in zapleten proces in da je manjše število držav članic odgovorno za vse odprte tovrstne primere; spodbuja Komisijo, naj postopke še bolj poostri in na države članice vztrajno izvaja pritisk, zlasti na večkratne kršiteljice;

38.

poziva Komisijo, naj temeljito razišče splošno škodljivo gospodarsko strategijo nekaterih evropskih podjetij, ki z visokokvalificiranimi delavci sklepajo poceni pogodbe za določen delovni čas oziroma jih sprejemajo na prakso, s tem pa zlorabljajo načela dostojnega dela in izkrivljajo konkurenco;

39.

poudarja, da je možnost financiranja tveganega kapitala za mala in srednja podjetja osrednjega pomena za spodbujanje poštene konkurence;

40.

poziva Komisijo, naj oceni, če in kako različne sheme državne pomoči v avtomobilski industriji prispevajo k drugim ciljem Skupnosti, zlasti k trajnosti in okolju prijaznim tehnologijam, ter o tem poroča; odločno poziva Komisijo, naj oceni konkurenčnost na tem trgu, zlasti odnos med proizvajalci originalne opreme in dobavitelji prvega in drugega reda;

41.

pozdravlja objavo svežnja za poenostavitev;

42.

pozdravlja sprejetje bele knjige komisije o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil; meni, da je to zmaga za varstvo potrošnikov v Evropski uniji;

43.

opozarja, da karteli škodujejo gospodarstvu in pomenijo eno najresnejših kršitev konkurenčnega prava; meni, da so takšne kršitve konkurenčnega prava v nasprotju z interesi državljanov Unije, saj prednosti nižjih cen zaradi konkurence ne morejo doseči potrošnikov; glede tega ponavlja, da morajo vsi prihodnji predlogi o kolektivnih pravnih sredstvih upoštevati stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 26. marca 2009 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES, in vztraja, da mora Parlament pri sprejemanju takšnih aktov sodelovati v postopku soodločanja;

44.

poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo usklajenost med pobudami, ki jih pripravlja na področju konkurenčnega prava na eni strani in zakonodaje o varstvu potrošnikov na drugi;

45.

pozdravlja trdno stališče, ki ga je Komisija zavzela glede nekonkurenčnega ravnanja v zadnjih letih, saj je povzročilo veliko škode potrošnikom in gospodarstvu; poudarja, da politika konkurence potrebuje široko podporo javnosti in demokratično legitimnost, ki jo zagotavlja udeležba Evropskega parlamenta; je zaskrbljen, ker je kot edini instrument uporaba vse višjih glob morda neučinkovita, tudi glede morebitnih izgub delovnih mest zaradi nezmožnosti izplačila, in poziva k razvoju širšega obsega bolj razvitih instrumentov, ki bodo obsegali vprašanja kot so individualna odgovornost, preglednost in odgovornost podjetij, krajši postopki, pravica do zagovora in pravilnega procesa, mehanizmi za zagotovitev učinkovite obravnave prošenj za prizanesljivost (zlasti, da bi odpravili motnje, ki so jih povzročili postopki odkrivanja v ZDA), podjetniški programi za zagotavljanje skladnosti in razvoj evropskih standardov; podpira pristop „korenčka in palice“, ki bi učinkovito odvračal zlasti večkratne kršitelje, hkrati pa bi spodbujal delovanje po predpisih;

46.

meni, da so v primerih, ko isto podjetje večkrat krši konkurenčno pravo, potrebni strožji svarilni ukrepi za uveljavitev protimonopolnih pravil v kartelnih zadevah ali za preprečevanje zlorabe prevladujočega položaja;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo načelo individualne odgovornosti;

48.

poziva Komisijo, naj razmisli o vlogi programov za skladnost kot instrument v boju proti nekonkurenčnemu ravnanju;

49.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli merila za ugotavljanje, ali so podjetja dejansko delovala namerno ali so kršila iz malomarnosti;

50.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli merila za ugotavljanje, ali so matična podjetja solidarno odgovorna za kartelno obnašanje njihovih odvisnih družb;

51.

poudarja, da nesorazmerne denarne kazni dosti bolj prizadenejo mala in srednja podjetja kot velike družbe;

52.

meni, da bi morale biti denarne kazni sorazmerne s kršitvijo; predlaga tudi, naj se glede na okoliščine ustrezni zneski, plačani kot nadomestilo, upoštevajo pri izračunu denarne kazni; poziva Komisijo, naj pregleda podlago za izračunavanje denarnih kazni in naj ta nova načela po potrebi vključi v Uredbo (ES) št. 1/2003;

53.

poziva Komisijo, naj po načelu „vse na enem mestu“ ustanovi skupno točko za vlaganje prošenj za prizanesljivost;

54.

zahteva sprotno obveščanje in posvetovanje z njim glede spreminjanja uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila, in sicer v roku, ki mu bo omogočil ustrezen nadzor in poglobljen prispevek, pri čemer je treba upoštevati, da je sektorju treba postaviti tak okvir, ki mu bo omogočal, da v doglednem času sprejme ustrezne ukrepe;

55.

poudarja, da je v zvezi s predlogi sprememb za uredbo o skupinskih izjemah, ki se uporablja za vertikalne sporazume, potrebno učinkovito sodelovanje s Parlamentom ter združenji potrošnikov in malih podjetnikov; poudarja, da je regulativni okvir, ki spodbuja kolektivne ukrepe različnih udeležencev na trgu, najboljši način za obravnavanje problema morebitne škode za potrošnike, ki bi jo povzročilo pomanjkanje izbire;

56.

opozarja na zahtevo po ustreznem pregledu osnutka uredbe Komisije o skupinskih izjemah za motorna vozila in osnutka dopolnilnih smernic, vključno s predstavitvijo organizacij končnih uporabnikov v Parlamentu; poziva Komisijo, naj s 1. junijem 2010 zagotovi pravila, ki bodo primerna tudi v prihodnosti;

57.

v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za strožji regulativni okvir za poprodajne storitve, da bi zmanjšali visoke stroške, ki jih imajo potrošniki s popravili in vzdrževanjem, povzroča pa jih izkrivljajoča praksa, kot je izključitev neodvisnih ponudnikov storitev;

58.

pričakuje, da bodo pri prihodnjem konkurenčnem okviru za sektor motornih vozil ustrezno upoštevani interesi malih in srednjih avtomobilskih trgovcev; meni, da bi morala biti v nasprotnem primeru za sektor motornih vozil podaljšana uredba o skupinskih izjemah v sedanji obliki;

59.

zahteva posvetovanje o predlaganih spremembah uredbe o skupinskih izjemah, ki bi lahko veljali tudi za vertikalne sporazume, in sicer v roku, ki mu bo omogočil ustrezen nadzor in poglobljen prispevek;

60.

pozdravlja nameravane nadaljnje izboljšave napotitvenih mehanizmov in večjo skladnost pri vrednotenju primerljivih združitev ter poziva Komisijo, naj nadalje pregleda učinke dvotretjinskega pravila;

61.

pozdravlja pregled obvestila Komisije o korektivnih ukrepih, dopustnih po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 in po Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004, ki kodificira nedavne sodbe Sodišča, upošteva sklepne ugotovitve iz študije o korektivnih ukrepih in odgovarja na vprašanja, zastavljena med javnim posvetovanjem;

62.

poziva Komisijo, naj oblikuje poročilo po posameznih državah o uporabi člena 21(4) uredbe ES o združitvah, ki omogoča, da imajo lahko pravno utemeljeni interesi prednost pred vprašanji konkurence;

63.

poudarja, da sedanja gospodarska kriza ni razlog za rahljanje politik EU o nadzoru združitev;

64.

poziva Komisijo, naj vzpostavi merila, uporabna za začetek preiskav v sektorjih; meni, da Komisija ne bi smela ukrepati zgolj na pritožbe iz industrije ali od potrošnikov, pač pa tudi na priporočilo Parlamenta;

65.

poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 26. marca 2009 o cenah hrane v Evropi prouči porazdelitev dobičkov v proizvodni in distribucijski verigi; zahteva, da Komisija predlaga ustrezne ukrepe, tudi pravno ureditev, za zaščito potrošnikov, delavcev in proizvajalcev pred vsakršno zlorabo prevladujočega položaja ali negativnimi učinki, ki jih bo pokazala preiskava;

66.

ob tem ponavlja svoje pretekle pozive k preiskavi spletnega oglaševanja in odnosov med kmetijskimi proizvajalci (zlasti mlečnih proizvodov), vmesnimi kupci, distribucijo in končnimi potrošniki; poziva, naj se preišče koncentracija medijev, tudi vse kanale za prenos vsebine, na primer tisk, televizija, radio in internet; poziva Komisijo, naj predstavi analizo konkurence na področju telekoma, v avtomobilskem sektorju in pri finančnih storitvah;

67.

poudarja potrebo po preiskavah in ustreznih nadaljnjih ukrepih v živilski panogi, prav posebej pa v distribucijski verigi za mlečne izdelke, ki naj se opravijo v tesnem sodelovanju z organi evropske mreže za konkurenco;

68.

poziva Komisijo, naj še naprej nadzoruje cene živilskih izdelkov v Evropski uniji ter konkurenčne pogoje v živilski industriji;

69.

poudarja, da je treba izboljšati konkurenčnost v farmacevtskem sektorju s sprejetjem ustreznih ukrepov proti tistim dejanjem farmacevtskih podjetij, s katerimi lahko zadržijo ali preprečijo vstop generičnih izdelkov na trg, v skladu z rezultati sektorske preiskave generalnega direktorata za konkurenco;

70.

pozdravlja preiskavo Komisije v energetskem sektorju; poziva Komisijo, da preuči, v kolikšni meri pomanjkanje naložb v infrastrukturo, zlasti v plinske in elektroenergetske povezave, ovira konkurenco; poudarja, da varnosti preskrbe in učinkovite konkurence na energetskem trgu ni mogoče doseči brez medsebojno povezane in učinkovite energetske infrastrukture;

71.

je zaskrbljen, da na področju telekomunikacij ni dovolj konkurence; zahteva, da se izvede nova sektorska preiskava; vztraja, da Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije spodbuja konkurenco, zlasti s primernimi analizami trga; zato vztraja, da se njegovemu sekretariatu v ta namen dodeli dovolj sredstev;

72.

obžaluje, da Komisija v svojem poročilu zgolj površno obravnava medinstitucionalno sodelovanje s Parlamentom in ne odgovarja na naslednje zahteve, ki jih je Evropski parlament postavil v resoluciji z dne 10. marca 2009:

73.

ponovno poziva k preiskavi, kako se uporabljajo pravila za javne razpise in ali nacionalne razlike povzročajo izkrivljanje konkurence;

74.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.