12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/6

A.

ker je proračunski postopek za leto 2011 prvi postopek, ki bo potekal v skladu z Lizbonsko pogodbo, in ker ena sama obravnava zahteva okrepljeno sodelovanje in usklajevanje z drugo vejo proračunskega organa, da bo lahko v spravnem postopku dosežen dogovor o vseh odhodkih,

B.

ker bo treba na tristranskih pogovorih julija razjasniti zadeve, preden Svet sprejme stališče o predlogu proračuna, da se že vnaprej opredeli točke, o katerih se je treba sporazumeti,

1.

ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2011 skupaj predvidenih 142 576,4 milijona EUR sredstev za obveznosti in 130 147,2 milijona EUR sredstev za plačila, kar pomeni, da razlika do zgornje meje za obveznosti znaša 1 224,4 milijona EUR, za plačila pa 4 417,8 milijona EUR; ugotavlja, da ta skupna zneska predstavljata 1,15 % oziroma 1,05 % predvidenega BND Evropske unije za leto 2011;

2.

je zaskrbljen zaradi dejstva, da so se sredstva za prevzem obveznosti v primerjavi s proračunom za leto 2010, kot je bil sprejet, povečala samo za 0,77 %, kar je odločno premalo za uresničenje pričakovanj mnogih, da bo proračun EU odigral odločilno vlogo pri podpori evropskemu gospodarstvu po krizi; ugotavlja, da so se plačila sicer povečala za 5,85 %, vendar opozarja na njihovo neobičajno nizko raven v letu 2010, kar je matematična razlaga za tolikšno povečanje; opominja, da zgornja meja večletnega finančnega okvira znaša 142 965 milijonov EUR za obveznosti in 134 280 milijonov EUR za plačila v trenutnih cenah;

3.

priznava, da je razlika med obveznostmi in plačili v primerjavi s proračunom za leto 2010 manjša (12 429 milijonov EUR v primerjavi z 18 535 milijoni EUR), kar kaže na boljše izvrševanje proračuna EU, toda hkrati opozarja, da večletni finančni okvir za leto 2011 omogoča samo 8 366 milijonov EUR razlike med obveznostmi in plačili; v zvezi s tem opominja, da te razlike ustvarijo dolgoročni primanjkljaj, zato bi se jim bilo treba izogibati zaradi proračunske trajnosti in upravljivosti;

4.

opozarja, da večina (70 %) skupne razlike do zgornje meje v znesku 1 224,4 milijona EUR v predlogu proračuna izvira iz razdelka 2 (ohranjanje in upravljanje naravnih virov), razlike v preostalih razdelkih – predvsem 1a, 3b in 4 – pa so zelo majhne, s čimer se sorazmerno zmanjšuje zmožnost EU za odzivanje na spremembe politik in nepredvidene potrebe, ne da bi ogrozila svoje prednostne naloge;

5.

poudarja še, da utegne biti razlika do zgornje meje v razdelku 2 dejansko manjša, saj se lahko tržne razmere spremenijo;

6.

pozdravlja poročilo o delovanju medinstitucionalnega sporazuma COM(2010)0185, ki ga je objavila Komisija, in v zvezi s tem spominja, da je napovedan predlog korenite revizije proračuna in da je zaradi težav v preteklih proračunskih postopkih, ko se je bilo treba primerno in zadovoljivo odzvati na različne izzive, revizija obstoječega večletnega finančnega okvira neizbežna; znova izraža pričakovanje, da bo Komisija konkretne predloge za revizijo tega okvira pripravila še pred koncem prve polovice leta 2010;

7.

opozarja na veliko število nedokončanih postopkov z daljnosežnimi proračunskimi posledicami, ki jih bosta morali veji proračunskega organa dokončati v letu 2011 (pregled proračuna, vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), spremembe proračuna, revizija večletnega finančnega okvira, revizija finančne uredbe itd.);

8.

je seznanjen s prednostnimi nalogami Komisije (podpora gospodarstvu EU po krizi in prilagajanje novim zahtevam, npr. zaradi izvajanja Lizbonske pogodbe, novih finančnih nadzornih organov, financiranja pobude GMES (globalno nadzorovanje okolja in varnosti), izvajanja stockholmskega programa itd.) in dvomi, da bo skromno povečanje obveznosti v primerjavi s proračunom za leto 2010 zadostovalo za njihovo uresničenje;

9.

poudarja, da je pomembno, da se odločno odzovemo na krizo in nestabilnost finančnih trgov, kar pomeni večjo finančno zmogljivost in prilagodljivost proračuna EU; v zvezi s tem zahteva, da Svet in Komisija predložita nadaljnje in podrobne informacije o morebitnih posledicah evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, sprejetega na izrednem srečanju Sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010, za proračun EU; prav tako zahteva, da se vzpostavi učinkovit sistem spremljanja z neposrednim in obveznim poročanjem Evropskemu parlamentu, da bi se izognili krizam v prihodnje;

10.

obžaluje, da s proračunskega vidika v predlogu proračuna 2011 ni mogoče jasno opredeliti finančnih posledic vodilnih pobud strategije EU 2020, kot so „Unija inovacij“, „Mladi in mobilnosti“, „Evropa, ki gospodarno izkorišča vire“, „Nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ ter „Industrijska politika za dobo globalizacije“, in izraža dvom, da bo mogoče v obstoječem finančnem okviru za te pobude zagotoviti zadostna finančna sredstva;

11.

opominja, da je mladina – kot je navedel v resoluciji z dne 25. marca 2010 o prednostnih nalogah proračuna za leto 2011 – ena osrednjih prednostnih nalog proračuna za leto 2011, ki bi jo bilo treba podpirati kot horizontalno temo EU, razvijati sinergije med različnimi politikami, ki se nanašajo na mlade, zlasti v zvezi izobraževanjem, zaposlovanjem, podjetništvom in zdravjem, obenem pa omogočiti in spodbujati družbeno vključenost, krepitev vloge, mobilnost in usposabljanje mladih; poudarja, da bi bilo treba mladino razumeti kot širok koncept, ki zajema zmožnost posameznikov, da večkrat v življenju spremenijo svoj položaj in status, in sicer da brez ovir prehajajo iz opravljanja prakse v akademsko ali poklicno okolje oziroma poklicno usposabljanje, pri čemer je eden od ciljev olajšati prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela;

12.

obžaluje dejstvo, da je kljub odmevnosti in visoki stopnji izvrševanja glavnih instrumentov in programov za mlade (vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Erasmus Mundus) – v vseh letih v obdobju 2007–2009 je znašala od 95 % do 100 % – povečanje, predvideno zanje v predlogu proračuna, le simbolično; meni, da to povečanje EU ne omogoča, da bi ustrezno izvajala to prednostno nalogo, zato namerava tem programom zagotoviti dodatno podporo; v zvezi s tem spominja, da imajo ti programi nesporno evropsko dodano vrednost in ogromno prispevajo k oblikovanju močne evropske civilne družbe, kljub skromnemu finančnemu prispevku, ki so ga deležni;

13.

zahteva dodatno pojasnilo glede razčlenitve med odhodki iz poslovanja in upravnimi odhodki, hkrati pa priznava prizadevanja za predstavitev upravnih odhodkov, ki se ne financirajo iz razdelka 5; ugotavlja, da se že tako velik delež odhodkov, ki so dejansko upravni, financira s sredstvi za poslovanje;

14.

je odločen, da bo pogajanja o proračunu za leto 2011 vodil na konstruktiven in nepristranski način, ob tem pa upošteval cilja učinkovitosti in evropske dodane vrednosti; v zameno pričakuje, da bo tudi druga veja proračunskega organa izbrala pristop, temelječ na sodelovanju, kar bo omogočilo pristen politični dialog, ki ne bo omejen na „računovodsko preračunavanje“, pri katerem imajo prihranki in prispevki držav članic osrednjo vlogo v pogajanjih; znova poudarja, da Pogodba ni le spremenila pravnega okvira za proračunski postopek, temveč je uvedla tudi nov način in nove roke za pogajanja in doseganje kompromisov;

15.

poudarja, da je proračun EU v primerjavi z nacionalnimi proračuni zelo omejen, zato znova opozarja, da je treba, če želimo uresničiti skupne strategije EU, ustvariti sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni; poudarja, da usklajenost povečuje učinek evropskih politik in omogoča ustvariti resnično evropsko dodano vrednost, hkrati pa podpira dolgoročne cilje politik; je prepričan, da ima lahko proračun EU koristno vlogo na ključnih področjih v podporo dolgoročnim naložbam in delovnim mestom; pričakuje, da bo Svet to ustrezno upošteval pri odločanju o proračunu EU in da se bo vzdržal splošnega zmanjševanja sredstev, četudi so razmere za nacionalne javne finance izjemno težavne;

16.

opominja, da je svoje prednostne naloge navedel v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 25. marca 2010;

17.

je seznanjen s povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za 4,4 % (na 13 437 milijonov EUR) in sredstev za plačila za 7 % (na 11 035 milijonov EUR (4) ter z razliko do zgornje meje v znesku 50,1 milijona EUR (v primerjavi s 37 milijoni EUR v finančnem načrtu), ki je posledica zmanjšanja sredstev za upravno in tehnično podporo (nekdanje vrstice BA) ter za decentralizirane in izvajalske agencije, pa tudi zmanjšanja sredstev za številne programe, na primer Carine 2013 in CIP – Podjetništvo in inovacije;

18.

opominja, da imajo mala in srednje velika podjetja pomembno vlogo pri oživitvi in pospeševanju gospodarstva EU; poziva k večji podpori vsem programom in instrumentom, namenjenim spodbujanju malih in srednje velikih podjetij, in je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi zmanjšanja plačil, predvidenih za program CIP – Podjetništvo in inovacije;

19.

znova opozarja, da ob sprejemanju sedanjega večletnega finančnega okvira niso bile upoštevane nove potrebe po financiranju iz tega razdelka (program razgradnje elektrarne Kozloduj, evropski finančni nadzorni organi, ITER, GMES, zahteva Parlamenta za povečanje sredstev v obratovalni fazi); poudarja, da financiranje naštetega ne bi smelo ovirati financiranja drugih programov in ukrepov v razdelku 1a, ki so ključnega pomena za evropska prizadevanja za okrevanje po krizi;

20.

opominja, da se evropski načrt za oživitev gospodarstva delno financira iz tega razdelka, prav tako pa precejšnje število večletnih programov (CIP, sedmi okvirni program, TEN, Galileo/Egnos, Marco Polo II in Progress), ki bodo do leta 2011 vstopili v zrelo fazo; zato znova poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o spremljanju izvajanja evropskega načrta za oživitev gospodarstva, vključno z ukrepi, ki so bili zaupani Evropski investicijski banki;

21.

pozdravlja povečanje sredstev za osrednje programe (FP7 za 13,8 %; CIP za 4,4 %; vseživljenjsko učenje za 2,6 %; TEN za 16,8 %) in poudarja, da so prav ti programi bistven vzvod v gospodarski strategiji EU za obvladovanje krize;

22.

poudarja, da razdelek 1a zajema več vodilnih pobud iz strategije EU 2020, na primer za Unijo inovacij, mlade in mobilnost, Evropo, ki gospodarno izkorišča vire, nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta ter industrijsko politiko za dobo globalizacije; obžaluje dejstvo, da iz proračunskega vidika ni mogoče jasno opredeliti finančnih posledic strategije EU 2020, in izraža dvom, da bo mogoče v obstoječem finančnem okviru zagotoviti zadostna finančna sredstva za te pobude;

23.

opominja, da se bodo prednostne naloge za leto 2011 iz vidika strategije EU 2020 financirale v glavnem iz tega razdelka in da utegnejo imeti pristojnosti EU, izhajajoče iz začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, proračunske posledice; poudarja, da vesoljska politika, ki je konkreten primer evropske industrijske politike, s katero naj bi pospeševali evropski znanstveni, tehnološki in okoljski napredek, hkrati pa krepili industrijsko konkurenčnost, zahteva precejšnje dodatne finančne prispevke EU in držav članic v okviru pobude GMES;

24.

pozdravlja pobudo Komisije „Mladi in mobilnost“, ki naj bi povečala uspešnost in mednarodno privlačnost evropskih visokošolskih ustanov ter dvignila splošni standard izobraževanja in usposabljanja v EU; odločno podpira zavzemanje za enake priložnosti za vse mlade, ne glede na njihovo izobrazbo; želi poudariti pomen zadostnega financiranja za velikopotezno politiko na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim, saj imata ključno vlogo v strategiji EU 2020; poudarja, naj EU uporabi vse svoje vire, da se bo lahko soočila s tem velikim izzivom, saj gre za prvo tovrstno spodbudo oblikovanju celovite politike mladih na evropski ravni; kljub vsemu opozarja, da zagon tako široke vodilne pobude, ki zajema mnoge posebne in uveljavljene programe EU na tem področju, ne bi smel zmanjšati pomembnosti posameznih programov;

25.

poudarja, da bi morala proračunska sredstva, ki bodo v prihodnje na voljo za instrumente, kot so program vseživljenjskega učenja in horizontalne veščine, na primer e-veščine, mednarodne veščine, podjetniške veščine in večjezičnost, odražati veliko evropsko dodano vrednost, ki jo ti instrumenti prinašajo, zato bi morala imeti v proračunu za leto 2011 prednost;

26.

je razočaran, ker turizem, ki posredno ustvarja več kot 10 % BDP EU in je z ratifikacijo Lizbonske pogodbe prešel v polno pristojnost EU, v predlogu proračuna 2011 ni jasno opredeljen;

27.

ugotavlja, da so bila tokrat prvič vključena sredstva za plačila iz Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, in meni, da je to pomemben element splošnega razmisleka o upravljanju in prepoznavnosti tega sklada; vseeno meni, da ta plačila morda ne bodo zadostovala za vse zneske, potrebne za izvajanje omenjenega sklada v letu 2011; zato ponavlja svojo zahtevo, da se vloge za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ne smejo financirati le s prerazporeditvijo iz vrstic Evropskega socialnega sklada, in poziva Komisijo, naj v ta namen opredeli različne proračunske vrstice in jih začne nemudoma uporabljati; poudarja, da je treba uvesti poenostavljen in manj zamuden postopek za uporabo sredstev iz tega sklada (5);

28.

je seznanjen z zelo skromnim povečanjem ali stagnacijo (v primerjavi s proračunom 2010) sredstev za prevzem obveznosti za EURES in za tri proračunske vrstice za odnose med delavci in delodajalci ter socialni dialog; meni, da bi bilo treba glede na sedanje okoliščine množičnega odpuščanja in prestrukturiranja zaradi krize te vrstice okrepiti;

29.

ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2011 predvideno povečanje obveznosti za 3,2 % na skupaj 50 970 milijona EUR, od tega je strukturnim skladom (skladu za regionalni razvoj in socialnemu skladu) namenjenih 39 891,5 milijona EUR – to je podoben znesek kot v letu 2010 –, kohezijskemu skladu pa 11 078,6 milijona EUR;

30.

ugotavlja, da je ta predlog v skladu z dodeljenimi zneski v večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju tehničnih prilagoditev okvira za leto 2011 (6) (povečanje za 336 milijone EUR), kot je predvideno v točki 17 medinstitucionalnega sporazuma; v tem smislu razume tudi razliko do zgornje meje v znesku 16,9 milijona EUR, ki je nastala predvsem zaradi dodeljenih sredstev za tehnično pomoč in predstavlja 0,3 % razdelka;

31.

pozdravlja povečanje plačil za 16,9 % na 42 541 milijonov EUR, predlagano za leto 2011, vendar je kljub temu zaskrbljen, ker so bile potrebe ocenjene na osnovi razmerja plačil in ustreznih prevzetih obveznosti v programskem obdobju 2000–2006, izvajanje programov pa je bilo v začetku obdobja 2007–2013 občutno počasnejše, torej bo treba nadoknaditi precejšen zaostanek, zlasti v letu 2011;

32.

dvomi, da so opravljene prilagoditve, zlasti uvrstitev zapoznelih plačil kot deleža pričakovanih plačil v prihodnjih letih, povsem ustrezne za pokritje vseh dodatnih potreb po plačilih, ki so predvsem posledica naslednjega:

33.

meni še, da so zadostna sredstva za kohezijsko politiko osrednjega pomena za hitrejšo oživitev evropskega gospodarstva in prispevek k strategiji Evropa 2020 za regije; poudarja sinergijske učinke makroregionalnega sodelovanja EU pri doseganju ciljev strategije EU 2020 in opozarja, da je treba nameniti dovolj sredstev za izvajanje obstoječih makroregionalnih strategij; zato poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma predložita in sprejmeta spremembo proračuna, če sredstva za plačila ne bodo zadostovala za vse potrebe;

34.

poziva Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje z državami članicami, kjer je stopnja črpanja nizka, da se nadalje izboljša stanje v zvezi s črpanjem sredstev v državah; se zaveda, da počasna stopnja črpanja lahko ogrozi postopno izvajanje politik EU;

35.

Komisijo tudi poziva, naj še naprej razmišlja o tem, kako preurediti zapleteni sistem pravil in zahtev, ki jih je postavila sama in/ali države članice, da se bo mogoče bolj osredotočiti na doseganje ciljev in manj na zakonitost in pravilnost, brez oddaljevanja od temeljnega načela dobrega finančnega poslovodenja; poudarja, da bi moral ta razmislek prispevati tudi k boljši pripravi osnovne ureditve naslednjega programskega obdobja; v zvezi s tem spominja na skupno izjavo iz novembra 2009 o poenostavitvi in bolj ciljno usmerjeni uporabi strukturnih in kohezijskih skladov v času gospodarske krize:

36.

znova poudarja, da je ena od glavnih sprememb, ki jih uvaja Pogodba o delovanju Evropske unije, odprava razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki v proračunskem postopku, kar bo končno omogočilo, da se obe veji proračunskega organa enakovredno pogajata o letnih odobrenih proračunskih sredstvih; spominja, da so obvezni odhodki znašali skoraj 34 % celotnega proračuna, večinoma v razdelku 2;

37.

poudarja, da je proračunski organ v zadnjih nekaj letih ta razdelek uporabljal za dosego sporazuma o celotnem letnem proračunu, in sicer z uporabo razlike do zgornje meje ali prerazporeditvijo sredstev, namenjenih drugim programom in ukrepom;

38.

ugotavlja, da so se kljub trditvi, da se raven sredstev ni spremenila, namenski prejemki v letu zmanjšali za več kot 25 %, tržna podpora za skoraj 22 % (na 3 491 milijonov EUR), sredstva za veterinarske in fitosanitarne ukrepe pa za 7,8 %; izraža zaskrbljenost zaradi optimističnih predvidevanj Komisije (ob upoštevanju vse večje nestanovitnosti trga in občutljivosti kmetijske dejavnosti na zdravstvene nevarnosti) glede razvoja kmetijskih trgov v letu 2011, kar je privedlo do zmanjšanja tržnih odhodkov v približnem znesku 900 milijonov EUR; poziva Komisijo in Svet, naj budno spremljata dogajanje na kmetijskih trgih in naj bosta pripravljena na hitro in učinkovito odzivanje s potrebnimi varnostnimi ukrepi, s katerimi se bosta spopadla z neugodnimi razmerami na trgu in nestanovitnimi tržnimi cenami; izraža zaskrbljenost zaradi načrtovanega zmanjšanja sredstev za veterinarske in fitosanitarne ukrepe, saj moramo biti še naprej pozorni v zvezi z izkoreninjenjem živalskih bolezni;

39.

pozdravlja povečanje sredstev za nevezano neposredno pomoč (9,7 %), program razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah (do 50 % na 90 milijonov EUR) in program mleka za šole (5,3 %), pa tudi sredstev za program pomoči prikrajšanim osebam; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se izvozna nadomestila od leta 2007 stalno zmanjševala (na 166 milijonov EUR v predlogu proračuna za leto 2011);

40.

pozdravlja odločitev Komisije, da denar, ki ga številne države članice niso porabile, prerazporedi tistim državam članicam, ki ta program uspešno izvajajo;

41.

ugotavlja, da so ukrepi proti podnebnim spremembam prednostna naloga, kot je opredeljeno v strategiji Evropa 2020, in da se je naslov 07 spremenil in se zdaj glasi „Okolje in podnebje“; je seznanjen s predlaganim povečanjem sredstev za izvajanje politike in zakonodaje EU v zvezi s podnebnimi spremembami ter novega pripravljalnega ukrepa za vključevanje podnebnih ukrepov in prilagajanja podnebnim spremembam;

42.

pozdravlja povečanje obveznosti za program LIFE+ na 333,5 milijona EUR (za 8,7 %) in precejšnje povečanje plačil (za 24,3 % na 268,2 milijona EUR), kar je v skladu z višjimi stopnjami izvrševanja, med drugim glede na nadaljnje ukrepe iz načrtovane strategije biotske raznovrstnosti za leto 2010, poudarja, da se EU sooča z velikanskimi okoljskimi izzivi, med drugim z onesnaženjem vode, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva v okviru tega programa;

43.

opominja, da naj bi bil poseben ukrep za tržno podporo v mlekarskem sektorju, sprejet v okviru proračuna 2010 za blažitev posledic krize v mlekarskem sektorju, enkraten ukrep;

44.

izraža zaskrbljenost, da predlog proračuna za leto 2011 ne odraža dovolj političnega pomena skupne ribiške politike; opozarja, da predlagana sredstva za oblikovanje celostne pomorske politike ne zadostujejo za najpomembnejše vidike zagona te nove politike; izraža zaskrbljenost glede dejstva, da bi se nova pomorska politika Evropske unije, kar zadeva financiranje iz proračuna, lahko razvijala v škodo obstoječih prednostnih področij skupne ribiške politike; poudarja, da bo treba to politiko ustrezno financirati iz več kot ene proračunske vrstice;

45.

ugotavlja, da bi lahko splošno povečanje sredstev v tem razdelku (za 12,8 %) omogočilo praktično izvedbo ciljev za to področje, opredeljenih v Lizbonski pogodbi, in stockholmskega programa;

46.

poudarja, da je treba povečati sredstva za izboljšanje razmer v priporih; opominja, da je v stockholmskem programu navedeno, da je treba poskrbeti za ukrepe družbenega vključevanja in programe ponovne socializacije ter podpreti pobude proti drogam (vključno s preprečevanjem, rehabilitacijo in zmanjševanjem škode);

47.

v zvezi s tem je seznanjen s sporočilom Komisije o akcijskem načrtu za uresničenje stockholmskega programa, na področju priseljevanja in podpore za integracijo priseljencev pa pozdravlja predlagano povečanje obveznosti za sklad za zunanje meje (za 254 milijonov EUR oz. 22 %), evropski sklad za vračanje (za 114 milijonov EUR oz. 29 %) in evropski sklad za begunce (za 94 milijonov EUR oz. 1,3 %);

48.

potrjuje, da je predlagano zmanjšanje sredstev za Frontex v letu 2011 – čeprav se njegov obseg dela povečuje – posledica najnovejše ocene njegovih neporabljenih sredstev in letnih presežkov;

49.

pozdravlja sprejetje uredbe o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu (EASO) in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo urad začel delovati pravočasno, še pred letom 2011, in da bo imel dovolj finančnih sredstev, da bo lahko začel opravljati svojo funkcijo;

50.

obžaluje dejstvo, da se zato, ker še ni bil predstavljen predlog uredbe o Europolu (to naj bi se zgodilo leta 2013), obseg sredstev za to agencijo EU, ki se od leta 2010 financira iz proračuna EU, v letu 2011 (82,9 milijona EUR) v primerjavi z letom 2010 (79,7 milijona EUR) skorajda ni povečal, čeprav je v stockholmskem programu predvidena njena okrepitev;

51.

ugotavlja, da se kljub dejstvu, da je urnik za razvoj in začetek delovanja schengenskega informacijskega sistema II (SIS II) še vedno negotov, predlaga le neznatno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti s 35 milijonov EUR na 30 milijonov EUR, sredstva za plačila pa naj bi se povečala z 19,5 milijona EUR na 21 milijonov EUR; opozarja, da je Komisija predvidela znesek 27, 91 milijona EUR do začetka delovanja SIS II v četrtem četrtletju leta 2011; poudarja, da razvoj SIS II že zaostaja za predvidenim rokom in najverjetneje v letu 2011 ne bo končan; glede na to, da je prehod na sistem SIS II vse manj verjeten in da se trenutno že pripravlja nadomestna možnost, meni, da je treba del teh sredstev uvrstiti v rezervo, dokler ne bodo opravljene nadaljnje analize;

52.

poudarja, da financiranje načrtovane agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice ne sme privesti do razvoja dodatnih računalniških sistemov, dokler ne bosta začela delovati informacijski sistem SIS II oziroma njegova alternativa in sistem VIS; poziva, da se jasno opredelijo stroški te agencije in njenih projektov;

53.

opozarja, da se iz razdelka 3b financirajo področja, ki najbolj zadevajo državljane Evrope, na primer mladinski, izobraževalni in kulturni programi, javno zdravstvo, varstvo potrošnikov, civilna zaščita in komunikacijska politika; zato z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se skupna sredstva že drugo leto zapored zmanjšala, in sicer obveznosti za 0,03 % (na 667,8 milijona EUR), plačila pa za 3,1 % (na 638,9 milijona EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2010, pri čemer razlika do zgornje meje znaša 15,2 milijona EUR;

54.

ugotavlja, da je bilo predlagano povečanje sredstev za nekatere programe (Media 2007, Kultura 2007, javno zdravje itd.) mogoče zaradi tega, ker niso bile prevzete obveznosti za več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; zato obžaluje dejstvo, da bo majhna razlika do zgornje meje omogočila malo manevrskega prostora pri odločitvah o dodatnem financiranju prednostnih nalog, ki neposredno koristijo državljanom, ter pri sprejemanju predlogov projektov in ukrepov;

55.

znova poudarja, da je treba nemudoma začeti usklajeno in multidisciplinarno vlaganje v mladino kot temo, ki zajema več politik, v skladu s tem pa je treba predlagati tudi povečanje sredstev za instrument mladinske politike; obžaluje, da Komisija ni pokazala več volje, da bi ustrezno obravnavala to prednostno nalogo, in znova izraža pripravljenost spremeniti predlog proračuna, da se v ta namen zagotovi zadostna finančna sredstva;

56.

spominja, da je spodbujanje in pospeševanje sodelovanja na področju mladine in športa prednostna naloga proračuna za leto 2011, in poudarja, da je finančna podpora za posebne letne dogodke pomembno orodje v ta namen; obžaluje dejstvo, da v predlog proračuna za leto 2011 obveznosti v ta namen niso bile vključene (zaznamek (p.m.) pri obveznostih in samo 2,9 milijona EUR za plačila), v primerjavi z 9,8 milijona EUR in 10,25 milijona EUR v proračunu za leto 2010;

57.

pozdravlja evropsko leto prostovoljstva 2011, uvedeno na osnovi pripravljalnega ukrepa v proračunu za leto 2010, in spominja na sklep Parlamenta in Sveta, da bo skupna dodeljena sredstva, predvidena v zadevnem zakonodajnem aktu, povečal na 8 milijonov EUR;

58.

je zaskrbljen zaradi nizke ravni odobrenih sredstev – v nekaterih primerih so se celo zmanjšala v primerjavi s proračunom za leto 2010 – za programe spodbujanja evropskega državljanstva, obveščanja in informacij za medije; je prepričan, da so ti programi nujni za oblikovanje evropske identitete in obveščanje državljanov EU o evropskem projektu;

59.

obžaluje, da so se obveznosti za program DAPHNE zmanjšale, in poudarja, da bi to utegnilo imeti negativne posledice za boj proti nasilju; poziva k nadaljnjemu financiranju obstoječih in novih učinkovitih ukrepov za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki, mladimi in ženskami;

60.

še enkrat opozarja na zelo majhno razliko do zgornje meje v razdelku 4, ki EU ne omogoča, da bi se ustrezno odzivala na nastajajoče in ponavljajoče se krize in izredne razmere; opozarja, da bo mogoče čedalje večje in nevzdržno neskladje med premajhnim financiranjem tega razdelka in novimi političnimi zavezami Sveta na svetovnem prizorišču mogoče odpraviti samo z revizijo zgornje meje v obstoječem večletnem finančnem okviru (7);

61.

pozdravlja predlagano povečanje proračunskih sredstev za evropsko sosedsko politiko na jugu in vzhodu, še zlasti za vzhodno partnerstvo v okviru slednje; je seznanjen s predlagano izpraznitvijo proračunske vrstice za strategijo EU za regijo Baltskega morja, vendar obžaluje, da za to ni bil namenjen enakovreden znesek v okviru sosedske politike na vzhodu;

62.

poziva Komisijo, naj za izpolnjevanje ciljev in zagotavljanje učinkovitega uresničevanja vzhodnega partnerstva poskrbi za dodatno finančno pomoč za nove večletne okvirne programe in nacionalne okvirne programe evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva v obdobju 2011–2013, ki zajemajo države vzhodnega partnerstva;

63.

opozarja, da, četudi bi bila EU pripravljena razširiti svoj sveženj pomoči na Palestince, ta obveza ni odprta, in poudarja, da čeprav mora humanitarna pomoč ostati brezpogojna, mora EU igrati politično vlogo, ki bo dala konkretne rezultate na poti k oblikovanju palestinske države, kar je v skladu z njeno znatno finančno pomočjo in gospodarsko težo v regiji;

64.

v zvezi s tem poudarja, da ne bi bilo mogoče doseči ravni obveznosti iz leta 2010 (295 milijonov EUR v letu 2010 v primerjavi s pogojnimi 270 milijoni EUR v letu 2011), četudi bi vso razliko do zgornje meje v razdelku 4 porabili izključno za finančno pomoč Palestini;

65.

je seznanjen s precejšnjim povečanjem proračunskih sredstev (13,2 %) za proces širitve, saj se v letu 2011 pričakuje napredek (nadaljevanje oziroma morebitni začetek pogajanj s Hrvaško, Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Turčijo in državami zahodnega Balkana);

66.

meni, da je predlagano povečanje sredstev za instrument razvojnega sodelovanja ustrezno, toda obžaluje, da je Komisija pripravila zavajajočo predstavitev, kjer je izpostavila povečanje sredstev za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov za 65 milijonov EUR kot ukrep na podlagi københavnskega dogovora, saj to povečanje temelji na finančnem načrtu, ne na proračunu za leto 2010 (v predlogu proračuna za leto 2011 je pravzaprav v tej vrstici predvideno zmanjšanje za 1,2 milijona EUR v primerjavi s proračunom za leto 2010, kar je razlog za skrb); vztraja, da mora biti podnebni finančni sveženj za hiter začetek dejansko dodaten, ne pa da bi ga sprejeli na račun obstoječih programov za razvojno sodelovanje; izraža zaskrbljenost glede doslednosti in vidnosti finančnega prispevka Evropske unije za hiter začetek in poziva države članice, naj Komisiji takoj zagotovijo podatke, da se zagotovi popolna preglednost in dodatnost prispevka Evropske unije;

67.

poudarja, da je treba povečati proračun Skupnosti za financiranje ukrepov, namenjenih obravnavanju preseljevanja, da bi izboljšali upravljanje zakonitih migracij, upočasnili nezakonito priseljevanje in dosegli najboljši možni učinek preseljevanja na razvoj;

68.

znova izraža podporo finančni pomoči državam AKP, glavnim izvoznicam banan, vendar potrjuje svoje odločno nasprotovanje financiranju spremljevalnih ukrepov za banane iz razlike do zgornje meje; ponavlja, da omejena razlika do zgornje meje v tem razdelku ne dopušča financiranja takšnih ukrepov, ki ob sprejetju večletnega finančnega okvira v letu 2006 niso bili predvideni; odločno nasprotuje tudi vsakršnemu prerazporejanju sredstev, predvidenih za obstoječe instrumente v razdelku 4, ki bi ogrozilo obstoječe prednostne naloge; zato nasprotuje zamisli iz predloga proračuna, da bi v ta namen prerazporedili 13 milijonov EUR iz instrumenta za razvojno sodelovanje, 5 milijonov EUR pa iz finančnega instrumenta za civilno zaščito;

69.

pozdravlja predlog spremembe uredbe o oblikovanju instrumenta za industrializirane države (ICI+), vendar odločno nasprotuje temu, da bi se financiral s sredstvi, predvidenimi za uporabo v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da morajo biti sredstva za razvojno sodelovanje namenjena zmanjšanju revščine; je izjemno nezadovoljen s tem, da je od 70,6 milijona EUR sredstev, namenjenih novemu instrumentu v predlogu proračuna, 45 milijonov EUR vzetih iz instrumenta za razvojno sodelovanje;

70.

znova poudarja svoj namen, da Evropski službi za zunanje delovanje zagotovi potrebna upravna sredstva za opravljanje njenih nalog; vendar ob tem poudarja, da morajo biti nova dodeljena sredstva za vključitev uslužbencev iz diplomatskih služb držav članic in stroški potrebne infrastrukture povezani z ustreznim povečanjem proračuna EU za zunanje delovanje;

71.

pozdravlja povečanje sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko na 327,4 milijona EUR (obveznosti), skladno s finančnim načrtom in z vse večjo vlogo, ki jo EU želi imeti na območjih, kjer poteka stabilizacija razmer oziroma konflikti in krize; je seznanjen z izpraznitvijo proračunske vrstice za posebne predstavnike EU, kot je predvideno v povezavi z ustanovitvijo službe za zunanje delovanje, in znova opozarja, da bo treba posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki v medinstitucionalnem sporazumu na pogajanjih o reviziji tega sporazuma in ob sprejemanju predlogov glede službe za zunanje delovanje temeljito vsebinsko pretehtati;

72.

je seznanjen s predlaganim povišanjem proračunske vrstice za makrofinančno pomoč (01 03 02) v predlogu proračuna za leto 2011 v primerjavi s proračunom za leto 2010; spominja, da za uporabo tega instrumenta za tretje države velja redni zakonodajni postopek, in od Komisije zahteva, naj dodatno pojasni svoj predlog za povišanje;

73.

pozdravlja uvedbo pripravljalnega ukrepa za evropski prostovoljski zbor za humanitarno pomoč, ki izhaja iz začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (člen 214) in je v skladu z evropskim letom prostovoljstva 2011;

74.

ugotavlja, da so skupni upravni odhodki za vse institucije ocenjeni na 8 266,6 milijona EUR, kar je za 4,5 % več kot lani, pri čemer ostaja na voljo razlika do zgornje meje v znesku 149 milijonov EUR;

75.

poudarja, da je treba v načrtu prihodkov in odhodkov posameznih institucij in v spremembah proračuna, predloženih v letu 2010, upoštevati vse dodatne potrebe zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti v Parlamentu, Svetu, Evropskem ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij; v zvezi s tem opozarja na skupno izjavo o razdelku 5 iz novembra 2009, v kateri so bile vse institucije pozvane, naj si skušajo čim bolj prizadevati za financiranje upravnih potreb, povezanih s plačami zaposlenih, v okviru sredstev, odobrenih v njim namenjenih oddelkih proračuna za leto 2010;

76.

je seznanjen z 2,9-odstotnim povečanjem deleža Komisije v proračunu za upravo; ugotavlja pa, da na tej stopnji še niso vključeni vsi stroški za vzpostavitev in delovanje službe za zunanje delovanje; meni, da morebitne dodatne zahteve glede tega ne bi smele negativno vplivati na trenutne dejavnosti institucij; zato odločno poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovito strukturo z jasno opredeljenimi odgovornostmi, da se bo mogoče izogniti prekrivanju nalog in nepotrebnim (upravnim) obremenitvam proračuna, ki bi lahko še nadalje poslabšale finančno stanje v tem razdelku;

77.

se strinja s Komisijo, da je treba kot previdnostni ukrep v proračunu predvideti 3,7-odstotno prilagoditev plač, predlagano za leto 2009, ki jo bo treba v celoti izplačati, če Sodišče Evropskih skupnosti odloči v prid Komisije; ugotavlja, da bi – četudi bi se kot osnova za prihodnost upoštevala tako visoka raven – predvidena prilagoditev plač konec leta 2010 znašala 2,2 %, glede na gospodarsko in socialno krizo, konec leta 2011 pa bi padla na 1,3 %; poziva Komisijo, naj prilagodi svoje izračune;

78.

se zaveda prizadevanj Komisije, da ne bi zaprosila za dodatna delovna mesta, vendar nekoliko dvomi o njeni zavezi, da bo vsem potrebam, vključno s tistimi zaradi novih prednostnih nalog in začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, zadostila izključno s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov;

79.

je globoko zaskrbljen, ker sta naklonjenost Komisije zunanjemu izvajanju in pretvorba delovnih mest v sredstva za pogodbene sodelavce privedla do stanja, da vse več zaposlenih v institucijah EU ni prikazanih v kadrovskih načrtih, kot jih je sprejel proračunski organ, in tudi ni plačanih iz razdelka 5; zato meni, da spremembe števila zaposlenih v Komisiji ni mogoče obravnavati samo na podlagi kadrovskega načrta, temveč tudi ob upoštevanju drugih zaposlenih, med drugim uslužbencev izvajalskih in decentraliziranih agencij, če opravljajo naloge, ki jih je nanje prenesla Komisija; meni, da bo pretvorba delovnih mest iz kadrovskega načrta v mesta za zunanje sodelavce, čeprav omogoča prihranke pri plačah, najverjetneje vplivala na kakovost in neodvisnost evropskih javnih služb;

80.

ugotavlja, da se je proračun za urad EPSO zmanjšal za 13 %, kar je posledica manjših finančnih potreb za natečaje v novem sistemu, ki ga EPSO predlaga v razvojnem programu, vendar vztraja, da to zmanjšanje ne sme škodovati kakovosti, preglednosti, poštenosti, nepristranskosti in večjezičnemu značaju vseh izbirnih postopkov EU; urad EPSO opominja, da imajo po uredbi (ES) št. 45/2001 kandidati neodtujljivo pravico do dostopa do svojih osebnih podatkov, vključno z vprašanji in odgovori, ter urad EPSO poziva, naj to pravico zagotavlja; pričakuje trdna zagotovila Komisije v zvezi s tem;

81.

pozdravlja uspeh Komisije pri doseganju splošnih ciljev pri zaposlovanju državljanov novih držav članic, pa tudi njeno zavezo, da bo natančno in redno spremljala zaposlovanje iz držav EU-12, da bo zagotovila skladnost s cilji zaposlovanja in uravnoteženo zastopanost državljanov držav EU-2 in EU-10 v vseh funkcijskih skupinah;

82.

je seznanjen z večjimi odhodki za pokojnine in evropske šole zaradi generacijske menjave v institucijah EU, ki je posledica upokojevanja uradnikov, rojenih v 50. letih prejšnjega stoletja, in zaposlovanja novih uslužbencev; pričakuje, da bo Komisija pripravila poglobljeno analizo o dolgoročnih proračunskih posledicah tega procesa;

83.

od Komisije zahteva, naj v opombah k ustreznim proračunskim vrsticam navede proračunska sredstva, namenjena vsem nepremičninskim projektom, ki imajo bistvene finančne posledice za proračun in o katerih se je po členu 179(3) finančne uredbe treba posvetovati s proračunskim organom;

84.

znova opozarja, da bi morala Komisija v skladu s točko 46(a) medinstitucionalnega sporazuma predložiti večletne ocene in razlike, ki ostanejo do odobrenih zgornjih meja;

85.

poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot osrednjih orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in za utiranje poti novim pobudam, ki utegnejo postati dejavnosti in programi EU, ki bodo izboljšali življenje državljanov EU; zato že v tej fazi postopka potrjuje, da je odločen uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bo zagotovil sprejetje svojih predlogov v zvezi s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi v proračunu za leto 2011;

86.

opominja, da je bilo za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v proračunu za leto 2010 v vseh razdelkih skupaj namenjeno 103,25 milijona EUR v obveznostih; poudarja, da če bi proračunski organ za leto 2011 potrdil pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v približno enaki vrednosti in z enako razporeditvijo po razdelkih, bi bilo s tem porabljenih že 56 % razlike do zgornje meje v razdelku 1a (33 % v razdelku 1b, 59 % v razdelku 3b in 37 % v razdelku 4), čeprav skupni znesek v ta namen v proračunu 2010 sploh ni dosegel najvišje vrednosti, ki jo dopušča medinstitucionalni sporazum (103,25 milijona EUR v primerjavi s 140 milijoni EUR);

87.

namerava Komisiji v skladu z delom D priloge II medinstitucionalnega sporazuma posredovati prvi začasni seznam morebitnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za proračun 2011, da bo Komisija prispevala k njegovi opredelitvi celovitega in uravnoteženega končnega svežnja projektov in ukrepov; pričakuje, da bo Komisija pripravila utemeljeno analizo okvirnih predlogov Parlamenta; poudarja, da začasni seznam ne preprečuje uradne predložitve in sprejetja sprememb v zvezi pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi med obravnavo proračuna v Parlamentu;

88.

pozdravlja splošno ustalitev odhodkov iz proračuna EU za decentralizirane agencije pri vrednosti 679,2 milijona EUR; se zaveda, da ustanavljanje novih agencij zahteva dodatna finančna sredstva, kot je predlagano za pet novih agencij (8) in tri agencije v začetni fazi delovanja (9); poudarja, da je treba ustrezno prilagoditi ustrezna dodeljena sredstva, če bodo naloge katere od decentraliziranih agencij (vključno s finančnimi nadzornimi organi) večje, kot je bilo prvotno predlagano; ne odobrava pristopa Komisije, ki umetno zvišuje zgornje meje, kar zadeva namenske prejemke od pristojbin odvisnih agencij;

89.

ugotavlja, da bo od 258 novih delovnih mest v kadrovskem načrtu agencij 231 mest dodeljenih novim agencijam in agencijam v začetni fazi delovanja;

90.

se sprašuje, zakaj niso predvideni namenski prejemki iz presežkov nekaterih agencij, in poziva Komisijo, naj dopolni predlagane prispevke iz proračuna EU ob upoštevanju na novo prejetih informacij, zlasti ko bodo sprejeti zaključni računi agencij; hkrati je zaskrbljen zaradi stalnih presežkov nekaterih agencij ob koncu leta, ki kažejo na slabo proračunsko in gotovinsko poslovanje ter kršijo določbe okvirne finančne uredbe;

91.

je prepričan, da je finančni načrt agencije za kemikalije za obdobje 2011–2013 preveč optimističen, in meni, da je neutemeljeno pričakovati, da se bo agencija v letu 2011 že financirala sama; poudarja, da pričakovani prihodek od pristojbin v letu 2011 temelji na ocenah, opravljenih leta 2006; poziva, da se predvidijo previdnostni ukrepi, ki bodo uporabljeni po potrebi;

92.

spominja, da naj bi vpletene institucije glede na postopkovne vidike spravnega odbora dosegle dogovor na tristranskih pogovorih, predvidenih v juliju; vztraja pri tem, naj v teh tristranskih pogovorih sodeluje prihodnje predsedstvo Sveta Ecofin, ki naj bi sprejelo proračun; meni, da bi lahko bile te točke za tristranske pogovore, ki naj bi potekali 30. junija 2010, še posebej zanimive:

93.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.