8.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/1

A.

ker je IPA nov finančni instrument, ki je nadomestil instrumente in programe za države kandidatke in potencialne kandidatke, kot so Phare, SAPARD, ISPA, predpristopna finančna pomoč za Turčijo in CARDS, ter na prožen način prilagodil sklade EU posebnim potrebam in upravni zmogljivosti teh držav,

B.

ker je IPA sestavljen iz naslednjih petih komponent, ki zajemajo prednostne naloge, opredeljene v skladu s potrebami držav upravičenk, zlasti:

C.

ker je IPA osrednji dejavnik za izboljšanje kakovosti življenja državljanov, socialnih standardov, infrastrukture ter regionalnega in čezmejnega sodelovanja, in za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah,

D.

ker namen parlamentarnega nadzora nad izvajanjem proračuna na področju širitve ni le zagotoviti porabo sredstev EU v skladu z veljavnimi predpisi in politikami EU, pač pa tudi oceniti, ali so bila sredstva učinkovito dodeljena prednostnim nalogam, opredeljenim v strategiji in poročilih o napredku za države upravičenke, in ali so dosegle želene rezultate glede skupnih interesov EU,

E.

ker je bistveno, da se izjemno natančno in v zgodnji fazi preveri izvajanje IPA, s čimer se preprečijo težave, ki so bile prepozno odkrite med izvajanjem prejšnjih instrumentov za predpristopno pomoč, ob upoštevanju dejstva, da se bodo nepravilnosti, ki niso bile pravočasno upoštevane, pomnožile in da jih bo kasneje zelo težko obravnavati, saj bodo postale stalne malomarnosti,

F.

ker boj proti korupciji in sektorske reforme (pravosodje, policija in javna uprava) ne vplivajo le na dobro vodenje in načela pravne države, ampak tudi na splošno poslovno ozračje,

G.

ker IPA zlasti po zaslugi pregleda dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja nudi precejšnjo prilagodljivost in ga je mogoče prilagoditi razvijajočim se potrebam in upravni zmogljivosti držav upravičenk,

H.

ker mora Komisija v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 1085/2006 (Uredba o IPA) Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 predložiti vmesno ocenjevalno poročilo o izvajanju IPA, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo navedene uredbe,

I.

ker je Komisija na zahtevo Parlamenta že leta 2009 začela izvajati vmesni pregled svežnja instrumentov za zunanjo pomoč, vključno z IPA,

J.

ker bi moral Parlament od sedaj dalje komunicirati z nacionalnimi parlamenti držav upravičenk v okviru IPA,

1.

pozdravlja strukturiran dialog s Komisijo o izvajanju IPA in v zvezi s tem opozarja na svoje stališče, da je zlasti treba vsem državam upravičenkam omogočiti enak dostop do vseh političnih orodij, ki so razpoložljiva v instrumentu, dati ustrezno prednost boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter posvetiti večjo pozornost vzpostavljanju institucionalnih zmogljivosti, zlasti parlamentarnih, razvoju organizacij civilne družbe, ukrepom za spodbujanje strpnosti in nediskriminacije, človekovemu razvoju in regionalnemu sodelovanju na ključnih političnih področjih;

2.

izraža zadovoljstvo nad visoko stopnjo izvajanja obveznosti IPA v letu 2007; obžaluje pa, da so bili prvi programi IPA sprejeti šele konec leta 2007, dejansko izvajanje pa se je začelo šele leta 2008, delno zaradi poznega sprejetja novega instrumenta in delno zaradi zamude držav upravičenk pri vzpostavitvi ustreznih struktur in sistemov upravljanja; poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje projektov ter spremlja dodeljevanje sredstev in dosežene rezultate, da bo zagotovila prepoznaven vpliv IPA v zadevnih državah;

3.

ugotavlja, da so bili zaradi poznega sprejetja Uredbe o IPA in Uredbe (ES) št. 718/2007 („Uredba o izvajanju IPA“) in posledično tudi prvega večletnega orientacijskega finančnega okvira in dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja omejeni nadzor, ocenjevanje in poročanje o programih in projektih IPA v letu 2007 ter da še niso prinesli rezultatov; poudarja, da so za gladek prehod s prejšnjih instrumentov za predpristopno pomoč na IPA potrebni programska kontinuiteta, ustrezen prenos projektov v prakso in izvajanje plačil;

4.

meni, da je bila povezanost med nacionalnimi programi IPA v letu 2007 in predpristopno politiko EU zadostna, saj je bila večina v programih določenih ciljev v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih poročilih Komisije o napredku;

5.

ugotavlja, da se države kandidatke osredotočajo predvsem na uvedbo evropskih standardov, torej statističnih, okoljskih in davčnih standardov, kar je v skladu s širitveno politiko EU; poudarja pa, da ne gre zanemarjati pomembnosti političnih meril, še posebej demokratičnega vodenja, spoštovanja človekovih pravic, svobode veroizpovedi, pravic žensk, pravic manjšin ter načela pravne države, saj lahko njihovo nespoštovanje privede do zapletov in zamude pri pogajanjih; meni, da je treba poiskati boljše ravnovesje med projekti, katerih cilj je izpolnitev političnih meril, in projekti, ki so namenjeni vpeljavi pravnega reda Skupnosti;

6.

ponovno spominja Komisijo, da se legitimnost in sposobnost Unije za spodbujanje reform lahko močno poveča, če IPA svojo pomoč usmeri na področja neposredne koristi za državljane držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, zlasti zaradi potreb in izzivov, ki jih je povzročila svetovna finančna kriza;

7.

posledično meni, da mora IPA podpreti prizadevanja držav upravičenk za izpolnitev zahtev, določenih z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima, da bodo državljani zahodnega Balkana končno deležni prostega gibanja in polnega sodelovanja v programih in shemah EU; pozdravlja namen Komisije, da dodatno poveča dodelitev sredstev IPA za programe Tempus, Erasmus Mundus in Mladi v akciji;

8.

upošteva dejstvo, da je Komisija imela možnost dati pooblastilo za decentralizirano upravljanje za Hrvaško za komponente od I do IV in za Turčijo za komponenti I in II do konca leta 2008; spodbuja Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, da bodo lahko te v bližnji prihodnosti decentralizirano upravljale sredstva in tako dobile neomejen dostop do vseh komponent IPA; poudarja pa, da je podelitev upravnih pooblastil pogojena z uspešnostjo pri izvajanju;

9.

poudarja, da je uporaba IPA deljena odgovornost med Komisijo in nacionalnimi vladami držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk; poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje in komunikacijo med njenimi delegacijami in zadevnimi organi, vzpostavi stalno kontrolo izvedbenih postopkov projektov in si prizadeva za skupne ukrepe za izboljšanje upravne zmogljivosti držav upravičenk;

10.

poudarja potrebo po preglednem upravljanju in kontroli IPA, ob upoštevanju posebnosti sistemov za notranjo revizijo in kontrolo vsake države, pa tudi najboljše prakse v predpristopnih postopkih nekdanjih držav kandidatk;

11.

pričakuje, da bo Komisija vsako leto poročala Parlamentu in njegovemu pristojnemu odboru za proračunski nadzor o plačilih in izvajanju sredstev IPA, kot tudi o preostalih sredstvih iz instrumentov ISPA, IPARD in SAPARD, s podrobnostmi za vsako državo prejemnico in primeri najboljše prakse, ter poročala o vseh ugotovljenih težavah in nepravilnostih;

12.

ugotavlja, da horizontalna vprašanja, kot so presoja vpliva na okolje, dobro vodenje, udeležba civilne družbe, enake možnosti in nediskriminacija, v projektih IPA v letu 2007 niso dovolj prisotna in prepoznavna; poziva Komisijo, naj razvije predvsem regionalne ali horizontalne programe z več upravičenci, zlasti v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, medkulturnim dialogom in enakostjo spolov;

13.

ugotavlja, da so za obsežna zemljepisna območja ali obširna politična področja dodeljena omejena sredstva in da so ta sredstva razpršena med številne majhne projekte, namesto da bi bila dodeljena manjšemu številu vidnejših projektov; poudarja, da bi bilo treba pri letnih nacionalnih programih poiskati ravnovesje med zagotavljanjem ustreznega odziva na ključne prednostne naloge, opredeljene v poročilih o napredku, ter preprečevanjem prekomerne razpršenosti sredstev;

14.

izpostavlja neizogibno in nujno potrebo, da se s pomočjo IPA v vseh državah upravičenkah okrepi boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi; ugotavlja, da so sicer vsa poročila o napredku v letu 2008 uvrstila korupcijo med resne težave in ključne prednostne naloge, da pa korupcije niso v zadostni meri upoštevali vsi programi IPA za leto 2007; predlaga, da je treba predvideti sredstva za ta namen, kot v primerih Hrvaške (15) in Črne gore (16), in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem oblikuje skladnejšo strategijo, pri tem pa se opira na izkušnje, pridobljene ob prejšnjih širitvah;

15.

ugotavlja, da bi se morale organizacije civilne družbe v državah upravičenkah aktivneje vključevati v razvoj in začetek izvajanja projektov; poudarja, da se morajo prihodnji programi IPA spopasti s težavo sistematične odvisnosti organizacij civilne družbe od donatorjev, da se prepreči obstoj organizacij civilne družbe „na zahtevo“, obravnavati pa bi morali tudi razvoj organizacij civilne družbe vzdolž linije narodnostno-političnih sporov, zlasti v Bosni in Hercegovini, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in na Kosovu (17); od novega mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe pričakuje, da se bo spopadel z več težavami s področja raznolikosti, kompleksnosti in razpršenosti programov EU;

16.

vztraja pri tem, da je potrebna stalna pomoč za organizacije civilne družbe v državah kandidatkah in v potencialnih državah kandidatkah, da se med njimi oblikuje konkurenčni prostor in se zagotovita trajnost v izvajanju IPA, ki je usmerjeno v delo za rezultate, in stalna dejavnosti pri upravljanju projektov;

17.

ugotavlja, da so projekti in dejavnosti, ki se financirajo s pomočjo IPA, precej nizko na lestvici prepoznavnosti EU na mestu samem ter da niso ustvarili ustrezne podlage, ki bi upravičevala nadaljnje približevanje EU;

18.

meni, da ni bilo ustrezne obravnave izobraževanja in zaposlovanja mladih kot predpogojev za dolgoročno stabilnost in razvoj; poudarja potrebo po boju proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih in dolgoročni brezposelnosti, ki je izjemno pomembno medsektorsko vprašanje; v zvezi s tem predlaga, da Komisija preuči možnosti za boljšo uporabo prilagodljivosti, ki jo nudi IPA, da bo mogoče po potrebi iz prvih dveh komponent financirati tudi ukrepe, povezane s komponentami III do V;

19.

ugotavlja, da je regionalna finančna pomoč v okviru IPA dokaj majhna (približno 10 % celotnega IPA), sploh če pomislimo, da zajema enajst intervencijskih področij v šestih državah, od izobraževanja in mladih pa do jedrske varnosti;

20.

je zaskrbljen, ker je bilo v okviru IPA za leto 2007 za komponento II dodeljenih le 38 800 000 EUR sredstev, medtem ko je celotni znesek za IPA znašal 497 200 000 EUR (torej manj kot 8 %); poudarja, da je to v nasprotju s trditvijo Komisije, da čezmejno sodelovanje pripomore k spravi in dobrim sosedskim odnosom in je zlasti pomembno v regiji, ki je bila še pred kratkim zaznamovana s konflikti; obžaluje, da je bilo v praksi težko vzpostaviti učinkovito sodelovanje zaradi številnih razlogov, vključno z razhajanjem struktur in postopkov med nekaterimi partnerji, pa tudi zaradi političnih težav; poziva države upravičenke in Komisijo, naj si v okviru te komponente prizadevajo za obstoječe sodelovanje in naj vzpostavijo novo sodelovanje v skladu s ciljem pospeševanja dobrih sosedskih odnosov in spodbujanja gospodarskega vključevanja, zlasti s področja okolja, naravne in kulturne dediščine ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

21.

je zaskrbljen tudi nad tem, da nobeden od programov IPA za leto 2007, ki so ga predložile države upravičenke, ni neposredno obravnaval pravic žensk ali enakosti spolov, čeprav so tako poročila o napredku kot tudi dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja opredelili vprašanja o enakosti spolov kot enega največjih izzivov; znova poziva Komisijo, naj zagotovi predpristopna sredstva za krepitev pravic žensk na Balkanu, zlasti prek ženskih nevladnih organizacij in drugih ženskih organizacij; poziva Komisijo, naj v skladu s tem dodeli sredstva IPA, da bo spodbujala načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna za predpristopne politike ter spodbudila države upravičenke k predložitvi ustreznih predlogov za projekte;

22.

poudarja, da je treba vključiti vedno več nevladnih organizacij v oblikovanje in izvajanje projektov, ki se financirajo z IPA, da bi zagotovili, da bo pomoč IPA odražala dejanske potrebe in pričakovanja, prispevali k večji vidnosti projektov IPA in spodbudili razvoj živahne in proaktivne civilne družbe v državah upravičenkah;

23.

poziva Evropsko računsko sodišče, naj do konca 2010 predloži posebno vmesno ocenjevalno poročilo o IPA;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču, pa tudi vladam, parlamentom in nacionalnim revizijskim institucijam v državah upravičenkah iz IPA.