1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/135

A.

ker je Hrvaška v vseh pogledih znatno napredovala na vseh treh področjih, ki so zajeta v köbenhavnskih merilih,

B.

ker je treba ta velik napredek utrditi in dopolniti s trajnimi prizadevanji za sprejetje in izvajanje reform, ki jih obravnavata poročilo Komisije in pričujoča resolucija,

C.

ker je EU sprejela ukrepe za izboljšanje kakovosti procesa širitve,

D.

ker se v Sporočilu Komisije z dne 6. novembra 2007 z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2007–2008“ (KOM(2007)0663) zelo poudarja, od zgodnjih faz pristopnih pogajanj, pravna država in dobro upravljanje, pri čemer se posebej omenjajo boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravna in sodna reforma ter razvoj civilne družbe,

E.

ker mora sklenitev pristopnih pogajanj s Hrvaško do leta 2009 ostati skupni cilj vseh sodelujočih strani,

F.

ker so umori in napadi iz leta 2008 poudarili, da se je treba resno in hitro spopasti s korupcijo in organiziranim kriminalom na Hrvaškem,

G.

ker so bili nedavno imenovani novi minister za notranje zadeve, novi minister za pravosodje in novi vodja policije in jim je bila zaupana naloga reševanja teh problemov,

1.

izraža pohvale Hrvaški za dobre rezultate, ki jih je v letu 2008 dosegla pri sprejemanju zakonodaje in uresničevanju reform, potrebnih za članstvo v EU;

2.

s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da so zakonodajno delo in delo na področju sprejemanja predpisov končno dopolnjevala prizadevanja za krepitev in izboljšanje upravnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje tovrstnih reform;

3.

verjame, da je mogoče izpolniti cilj sklenitve pogajanj v letu 2009, v skladu z okvirnim časovnim načrtom, ki ga je objavila Komisija, pod pogojem, da bo hrvaška vlada okrepila svoja prizadevanja pri obravnavanju zlasti občutljivejših vprašanj, povezanih s pristopnim procesom, vključno z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji, ter končno tudi na teh področjih izpolnila referenčna merila, pa tudi pod pogojem, da bo Svet pripravljen in zmožen brez dodatnega odlašanja odpreti vsa pogajalska poglavja;

4.

pozdravlja priporočilo Komisije, da bi moral Svet oblikovati začasno tehnično delovno skupino, ki bi bila pristojna za pripravo osnutka pristopne pogodbe; priporoča tudi, da bi morala ta skupina delovati vzporedno s pogajanji in torej z delom začeti v prvi polovici leta 2009; poleg tega pozdravlja namero Komisije, da v letu 2009 predstavi sporočilo, v katerem podrobno predstavi finančne posledice pristopa Hrvaške k EU;

5.

je zadovoljen z doseženim napredkom, kar zadeva sprejemanje bistvenih dokumentov in zakonodaje na določenih področjih, zlasti glede boja proti diskriminaciji, pravic žensk, pravic manjšin in vračanja beguncev; poudarja, da je sedaj hitro in učinkovito izvajanje bistvenega pomena;

6.

vseeno poudarja, da si je treba prizadevati za reformo javne uprave z uvedbo novega plačnega sistema in celovito prenovo upravnih postopkov, da se povečajo preglednost, odgovornost in depolitizacija hrvaške javne uprave; poziva, naj se posebno pozornost posveti regionalnim in lokalnim upravam, saj je njihova sposobnost prevzemanja novih pristojnosti bistvenega pomena za uspešnost procesa decentralizacije;

7.

poudarja pomen zagotavljanja pravne varnosti in enakosti pred zakonom za tuje vlagatelje ter v zvezi s tem poziva hrvaške oblasti, naj nemudoma ustrezno obravnavajo nerešene primere glede vračanja premoženja, v skladu z zadevnimi sodbami hrvaškega ustavnega sodišča;

8.

meni, da so potrebna prepričljivejša prizadevanja v sektorju sodstva, da bi se odpravili izvorni vzroki sodnih zaostankov in pretirano dolgih sodnih postopkov, začela resna in celovita racionalizacija sodišč, ki bi zajela vse vrste sodišč, da bi se uvedli objektivni in pregledni postopki izbiranja sodnikov in merila za njihovo posamično ocenjevanje in napredovanje, zagotovilo obravnavanje vojnih zločinov v skladu z običajnimi standardi, ne glede na narodnost, in končno, da bi se našel način reševanja težav z obsodbami in sojenji v nenavzočnosti, zlasti z okrepljenim regionalnim sodelovanjem;

9.

je seznanjen z izjavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo pred varnostnim svetom Združenih narodov z dne 12. decembra 2008, v kateri navaja, da je Hrvaška odgovorila na večino zahtev tožilstva po pomoči, obenem pa poudarja, da se država še vedno ni odzvala v zvezi z nekaterimi bistvenimi vojaški dokumenti, povezanimi z zadevo Gotovina; poziva hrvaško vlado, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi bili ti dokumenti sodišču takoj na voljo;

10.

pozdravlja dejstvo, da je hrvaška vlada končno sprejela dodatne ukrepe za spopadanje s korupcijo in organiziranim kriminalom; poudarja, da je treba povečane preiskovalne in tožilske dejavnosti urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) dopolnjevati z enakovrednimi policijskimi in sodnimi prizadevanji, če naj te dejavnosti prinesejo rezultate; meni, da je treba na vseh ravneh izkazovati nepopustljivost ter da je treba sodbe izrekati in izvrševati, vključno z zaplembami premoženja; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje zakonodaje o zamrznitvi premoženja vseh posameznikov, ki so obtoženi korupcije in organiziranega kriminala;

11.

z veseljem oznanja uradno otvoritev oddelkov, namenjenih posebej boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, na štirih različnih sodiščih, ter da je bilo za te oddelke imenovanih šestdeset sodnikov in bodo prejeli znatne finančne pobude, ki so odraz kompleksnosti in občutljivosti nalog, ki jih morajo opraviti;

12.

v zvezi s tem poziva hrvaško vlado, naj zagotovi, da bosta lahko policija in sodstvo delovala nemoteno in neodvisno, pa tudi človeške vire in finančna sredstva, potrebna za izvrševanje njunih pristojnosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

13.

je zadovoljen s svobodo tiska na Hrvaškem, vendar opozarja na nedavne primere zastraševanja in celo umorov novinarjev, ki so raziskovali primere korupcije in organiziranega kriminala; poziva policijo in sodstvo, naj odločno ukrepata za preiskave in sodni pregon v teh zadevah, da se v državi ponovno vzpostavi pozitivno vzdušje in da se zagotovi nadaljnje izpolnjevanje političnih meril za pristop; v zvezi s tem poudarja potrebo po celovitem varstvu človekovih pravic, o katerih politična pogajanja niso mogoča;

14.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je hrvaška vlada sprejela akcijski načrt za izvajanje ustavnega zakona o narodnih manjšinah in povečala financiranje; poziva hrvaške oblasti, naj izvedejo načrt ob tesnem posvetovanju z nevladnimi organizacijami, ki zastopajo manjšinske skupnosti; poleg tega poudarja, da se je treba osredotočiti na gospodarske in socialne pravice manjšin, zlasti na njihov dostop do delovnih mest, ter da je treba oblikovati dolgoročno strategijo zaposlovanja pripadnikov manjšin v javni upravi in sodstvu; nadalje poziva, naj bodo sveti nacionalnih manjšin proračunsko neodvisni od lokalnih oblasti, katerim naj bi svetovali, da lahko popolnoma neodvisno izvršujejo svoj mandat;

15.

pozdravlja doseženi napredek na področju manjšinske politike na Hrvaškem, zlasti dejstvo, da so bile za manjšine v državi zagotovljene tako možnosti za izobraževanje kot zastopstvo v parlamentu;

16.

pozdravlja nenehen napredek pri izobraževanju manjšin; vseeno izraža zaskrbljenost, ker sedanje strukture ohranjajo segregacijo, namesto da bi si prizadevale za povezovanje različnih etničnih skupin (npr. s skupnimi razredi); je zaskrbljen tudi, zlasti v primeru Romov, da bi te ureditve lahko privedle do nižje kakovosti izobraževanja, kot je tista pri običajnem pouku;

17.

ugotavlja, da je treba še veliko storiti, da bi vračanje beguncev postalo trajno, kar zadeva stanovanjsko vprašanje (zlasti za nekdanje najemnike v mestnih območjih), integracijo in dostop do trga dela, čeprav so bili doseženi oprijemljivi rezultati pri zagotavljanju pogojev za vračanje beguncev; poudarja, da je treba programe vračanja izvajati na način, ki je skladen z drugimi socialnimi programi in programi zaposlovanja;

18.

poleg tega pozdravlja sprejetje celovite protidiskriminacijske zakonodaje in velik pomen pripisuje dejanskemu izvajanju njenih določb; poziva oblasti na državni in lokalni ravni, naj bodo nepopustljive v primerih rasnega sovraštva in vseh drugih oblik sovraštva ter naj zagotovijo, da se tovrstni primeri ustrezno kazensko preganjajo; poleg tega poziva državne organe, naj varujejo pravice spolnih manjšin;

19.

šteje za spodbudno povečanje zaposlenosti in trajno gospodarsko rast, ki ju je zabeležila Hrvaška; vseeno opozarja na vztrajno visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi in manjšinami ter na posledice, ki jih imajo za preživetje običajnih državljanov višje cene hrane in bolj splošno inflacija;

20.

opozarja, da se je treba spoprijeti z rastočimi trgovinskim primanjkljajem in primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance, pa tudi zunanjim dolgom, zaradi katerih je hrvaško gospodarstvo bolj ranljivo in izpostavljeno tveganjem; poudarja, da bo treba za ohranjanje sedanje ravni gospodarske rasti in za to, da se Hrvaški omogoči doseči države članice EU, povečati hitrost strukturnih reform;

21.

opozarja, da je treba ob tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi spodbujati politiko, ki bo zanesljivost oskrbe z energijo uskladila s trajnostnim razvojem; poziva hrvaške oblasti, naj ravnajo skladno s cilji, določenimi v podnebnem svežnju EU, in namenijo prednost energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, zlasti na obalnih območjih; opozarja Hrvaško na finančne možnosti, ki jih v zvezi s tem EU ponuja za Sredozemlje; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za izvajanje Kjotskega protokola in poziva oblasti, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe za učinkovito zmanjšanje industrijskih emisij;

22.

je na splošno zadovoljen s hitrostjo usklajevanja zakonodaje; vseeno meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti kakovosti zakonodaje; spodbuja hrvaške oblasti, naj si prizadevajo za razvoj upravnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje pravnega reda Skupnosti;

23.

pozdravlja napredek pri procesu privatizacije, ki poteka v jeklarskem in telekomunikacijskem sektorju, ter odločitev hrvaških oblasti, da nadaljujejo razpise za privatizacijo hrvaških ladjedelnic, ki bi se morala zaključiti v letu 2009, in poudarja, da je treba prodajo ladjedelnic izpeljati popolnoma pregledno in ob upoštevanju standardov konkurenčnosti EU; poziva hrvaško vlado, naj ob podpori Komisije sprejme posebne ukrepe za izravnavo socialnih stroškov prestrukturiranja; poziva Komisijo in Svet, naj ob pregledu doseženega napredka Hrvaške pri izvajanju potrebnih reform upoštevata sedanjo gospodarsko in finančno krizo;

24.

ugotavlja, da je bil napredek v sektorju kmetijstva zelo neenakomeren, pri čemer je položaj na področjih politike kakovosti in ekološkega kmetovanja zelo napredoval, izboljšati pa je treba zmogljivosti za prejemanje sredstev iz skladov za razvoj podeželja; poudarja, da sta povečanje upravnih zmogljivosti in reforma sistemov za podporo kmetijstvu potrebna za nemoten prehod na režim skupne kmetijske politike EU in za zmanjšanje socialnih posledic tega prehoda;

25.

poziva hrvaške oblasti, naj izkažejo dobro absorpcijo predpristopnih sredstev EU ter naj na vseh ravneh – centralni, regionalni in lokalni – pripravijo strukture in strokovno znanje, potrebne za strukturne in kohezijske sklade EU;

26.

globoko obžaluje, da so bila pristopna pogajanja znaten čas dejansko zaustavljena zaradi dvostranskih vprašanj;

27.

poudarja, da dvostranska vprašanja ne bi smela biti ovira za napredek pri pogajanjih o pristopu, pod pogojem da se teh pogajanj ne izrablja za preprečevanje končne razrešitve tovrstnih vprašanj; vseeno poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj hitro rešijo vsa njihova odprta vprašanja;

28.

poudarja, da dobri sosedski odnosi ostajajo ključni dejavnik procesa evropskega povezovanja, ter poziva Hrvaško in njene sosede, naj dejavno spodbujajo sodelovanje v regiji in vlagajo več v projekte za čezmejno sodelovanje;

29.

ponovno opozarja na neformalni dogovor, ki sta ga dne 26. avgusta 2007 dosegla predsednika vlad Hrvaške in Slovenije o predložitvi njunega spora o meji mednarodnemu telesu; pozdravlja pripravljenost Hrvaške in Slovenije, da sprejmeta ponudbo o mediaciji, ki jo je dala Komisija, in meni, da bi morala ta mediacija temeljiti na mednarodnem pravu; v tem pogledu se veseli hitrega napredovanja v pristopnih pogajanjih;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Hrvaške.