1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/48

A.

ker 23 milijonov MSP v EU predstavlja približno 99 % vseh podjetij in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, igrajo bistveno vlogo pri gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest, so glavni vir inovacij in so bistvena za trajnost in širitev zaposlovanja,

B.

ker morajo biti MSP v osrčju vseh politik Skupnosti, kar bi jim omogočilo, da se razvijejo in prilagodijo zahtevam globalizacije, sodelujejo v trikotniku znanja ter se prilagodijo okoljskim in energetskim izzivom,

C.

ker se je poslovno okolje za MSP kljub predhodnim pobudam Evropske unije od leta 2000 izboljšalo le malo oziroma ni bilo zabeleženih nobenih znatnih izboljšanj,

D.

ker so MSP v veliki večini primerov mikropodjetja, obrtna podjetja, družinska podjetja in zadruge, ki so naravni inkubatorji za podjetništvo in imajo zato pomembno vlogo pri spodbujanju vključevanja v družbo in samozaposlovanja,

E.

ker MSP nimajo dovolj podpore, da bi se branila pred nepošteno poslovno prakso zunaj meja, kot jo na primer izvajajo goljufiva podjetja za imeniške storitve,

F.

ker se evropska MSP kljub razlikam med njimi soočajo z istimi izzivi pri uresničevanju vseh svojih zmožnosti na področjih, kot so sorazmerno višji upravni stroški in stroški zagotavljanja skladnosti v primerjavi z večjimi podjetji, dostop do financ in trga, inovacije in okolje,

G.

ker se mora kot bistveni prispevek za vzpostavitev prijaznega okolja za MSP spremeniti odnos do vloge podjetnikov in prevzemanja tveganja: politični vodje in mediji bi morali pozdraviti, upravni organi pa podpirati podjetništvo in z njim povezano pripravljenost na prevzemanje tveganja,

H.

ker se morajo MSP ob pričetku procesa internacionalizacije soočati s specifičnimi težavami, kot so pomanjkanje mednarodnih izkušenj, premalo izkušenih človeških virov, zelo zapleten mednarodni regulativni okvir ter potreba po uvajanju organizacijskih sprememb in drugačne podjetniške kulture,

I.

ker Parlament pogosto z obžalovanjem ugotavlja, da Evropska listina o malih podjetjih ni pravno obvezujoča, kar onemogoča njeno dejansko izvajanje in zlasti njenih deset priporočil, ki večinoma ostajajo le mrtva črka na papirju; ker je posledično v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 19. januarja 2006 pozval Svet, naj se posveti temu vprašanju,

1.

podpira omenjeno sporočilo Komisije z dne 25. junija 2008, v katerem je izražen namen, da se pripravi ambiciozna politična agenda za spodbujanje rasti MSP na osnovi desetih vodilnih načel in da se pri pripravi politik na vseh ravneh uveljavi načelo „Najprej pomisli na male“;

2.

obžaluje, da Akt za mala podjetja ni pravno zavezujoč instrument; meni, da je resnično inovativni vidik Akta njegova namera postaviti načelo „Najprej pomisli na male“ v središče politik Skupnosti; poziva Svet in Komisijo, naj se pridružita Parlamentu pri naporih za uveljavitev tega načela kot obvezujočega pravila v obliki, ki jo je treba še določiti, da bi zagotovili, da se primerno uporablja v vsej prihodnji zakonodaji Skupnosti;

3.

poudarja, da je izjemno pomembno, da se omenjenih deset vodilnih načel izvaja na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Svet in Komisijo, naj se močno politično obvežeta k zagotavljanju primernega izvajanja; poziva Komisijo in države članice, naj si v tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi prizadevajo opredeliti prednostne naloge ter naj zlasti na nacionalni ravni nujno začnejo izvajati akcijski načrt o Aktu za mala podjetja, ki ga je sprejel Svet za konkurenčnost 1. decembra 2008, da zagotovijo, da bodo vse zainteresirane strani učinkovito udejanjile ta vodilna načela;

4.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja vidnost in osveščenost glede politik, ki se nanašajo na MSP, tako da poveže obstoječe instrumente in sklade Skupnosti zanje v okviru ločene postavke v proračunu Unije;

5.

je trdno prepričan, da je uvedba mehanizmov spremljanja bistvena za nadzor ustreznega in hitrega izvajanja političnih pobud, ki so se že začele; zato poziva Svet, naj ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na ravni držav članic, vključi v lizbonski proces in o napredku letno poroča Parlamentu;

6.

poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem analiz za spremljanje napredka, doseženega po uveljavitvi desetih vodilnih načel s strani Komisije in držav članic; poziva Komisijo, naj vzpostavi standardna ocenjevalna merila za ocenjevanje doseženega napredka; poziva države članice, naj v svoja prihodnja letna poročila o nacionalnih programih reform vključijo svoja prva poročila o doseženem napredku;

7.

poudarja potrebo po posebni pozornosti za obrtna, družinska, mikro in individualna podjetja na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo regulativne, upravne in davčne ukrepe ter ukrepe za vseživljenjsko učenje, ki namenjene posebej njim; prav tako poziva k priznanju posebnosti pripadnikov svobodnih poklicev ter poudarja potrebo, da se jih obravnava enako kot druga MSP, če to ni v nasprotju z veljavnim pravom, ki ureja te poklice; opozarja na pomembno vlogo združenj MSP za trgovce, obrtnike in druge poklice; poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za izboljšanje poslovnega okolja za ta podjetja ter pravnega okvira za njihova poklicna in panožna združenja;

8.

meni, da predlogi Komisije ne vključujejo jasne strategije za izboljšanje pravnega statusa in pravic samozaposlenih oseb, zlasti če je njihov položaj primerljiv z zaposlenimi osebami; poziva Komisijo, naj samozaposlenim osebam zagotovi pravico do dogovora o standardnih tarifah, organiziranja dela in sklepanja kolektivnih pogodb, če sodelujejo z velikim naročnikom v prevladujočem položaju, če to ne škoduje šibkejšim potencialnim strankam in ne izkrivlja trga;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usmerjene podporne ukrepe in individualno podporo v obliki informacij, svetovanja in možnosti dostopa do tveganega kapitala pri ustanavljanju podjetij v sektorju MSP;

10.

poudarja potrebo po oblikovanju socialnega in ekonomskega modela, ki vzpostavlja primerno varnostno omrežje za ustvarjalne podjetnike v okviru MSP, ki jih pogosto zaznamujejo nestabilni delovni pogoji;

11.

z obžalovanjem ugotavlja, da se ženske soočajo s težavami pri ustanavljanju in ohranjanju podjetij zaradi dejavnikov, kot so pomanjkljive informacije, pomanjkanje stikov in dostopa do mreže, diskriminacija zaradi spola in stereotipi, slabe in neprilagodljive storitve za varstvo otrok, težave pri usklajevanju poslovnih in družinskih obveznosti ter razlike v pristopu žensk in moških do podjetništva;

12.

pozdravlja predlog ustanovitve evropskega omrežja podjetnic-ambasadork, programe mentorstva, ki bodo ženske spodbudili k ustanovitvi lastnega podjetja, in spodbujanje podjetništva med diplomantkami; ne glede na to opozarja, da v mnogih podjetij še vedno obstaja spolno razlikovanje, ki je, in bo še dolgo časa, zelo resna težava, saj EU, dokler bodo ženske na trgu dela diskriminirane, izgublja sposobne delavke in podjetnice in posledično tudi denar; zato meni, da je treba v projekte za spodbujanje podjetništva žensk vložiti še več denarja;

13.

poudarja, da žensko podjetništvo privablja ženske na trg dela ter izboljšuje njihov ekonomski in socialni položaj; vendar obžaluje, ker na tem področju obstaja velik razkorak med moškimi in ženskami, zlasti pri plačah, kljub velikemu zanimanju za ženske, in ker odstotek žensk podjetnic v Evropski uniji ostaja sicer nizek, čemur je razlog nepriznan (na primer neplačan), pa vendar bistven prispevek, ki ga imajo ženske pri vsakodnevnem upravljanju družinskih MSP;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo kulturni in ustvarjalni sektor kot gonilo ekonomskega in socialnega razvoja v EU, ki predstavlja 2,6 % delež BDP in 2,5 % delovne sile EU; poudarja pomen MSP za poživitev sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in kreativne industrije;

15.

poudarja, da gospodarski sektor kulture zaznamujejo MSP ter da je ta sektor še zlasti pomemben za zagotavljanje trajnostnega regionalnega zaposlovanja;

16.

pozdravlja namero Komisije, da poda predlog direktive o možnosti znižanih stopenj DDV za delovno intenzivne storitve, opravljene na lokalni ravni, ki jih običajno nudijo predvsem MSP; vendar poudarja, da to ne sme voditi v izkrivljanje konkurence in da ne sme biti dvoumnosti glede vprašanja, katere storitve so zajete;

17.

ugotavlja, da je treba MSP zagotoviti možnost nakupa na drobno, okolju prijaznih izdelkov in od lokalnih proizvajalcev, s čimer bodo postala bolj okolju prijazna in učinkovita;

18.

pozdravlja hitro sprejetje splošne skupinske izjeme za državno pomoč ter ukrepov o statutu evropske zasebne družbe in o znižanih stopnjah DDV;

19.

pozdravlja predlog Komisije za znižanje stopenj DDV za storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za sprostitev pravil o državni pomoči, da bi tako spodbudili zagotavljanje možnosti glede podeljevanja javnih naročil lokalnim podjetjem, zlasti lokalnim MSP;

20.

podpira zamisel o podaljšanju trenutnega izvzetja iz pravil ES o konkurenci za državno pomoč za filmsko produkcijo do leta 2012 ter meni, da je to velika podpora ustvarjalnim MSP;

21.

podpira nova pravila za državno pomoč iz Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (3), ker pod določenimi pogoji MSP izvzemajo iz pravil za prijavo;

22.

ugotavlja, da so MSP kljub jasni zavezi v Evropski listini za mala podjetja brez vpliva v socialnem dialogu; poziva k formalnemu popravku te pomanjkljivosti z ustreznimi predlogi v okviru Akta za mala podjetja;

23.

meni, da je treba v okviru Akta za mala podjetja večjo pozornost nameniti področju delovnega prava v zvezi z načelom prožne varnosti, ki zlasti MSP omogoča, da se na tržne spremembe odzovejo hitreje ter tako ob upoštevanju nujne socialne zaščite omogočajo višjo stopnjo zaposlenosti in konkurenčnost podjetja, zlasti njegovo mednarodno konkurenčnost; v zvezi s tem opozarja na resolucijo z dne 29. novembra 2007 o oblikovanju skupnih načel prožne varnoste (4);

24.

poleg tega poudarja pomen delovnega prava, zlasti doseganja njegove najučinkovitejše uporabe pri MSP, na primer prek boljšega svetovanja ali poenostavitve upravnih postopkov, ter poziva države članice, naj posebno pozornost MSP namenijo pri posebnih pristopih k prožni varnosti, tudi z aktivno politiko trga dela, saj so MSP zaradi nizkega števila zaposlenih znotraj in navzven bolj prilagodljiva, vendar potrebujejo tudi večjo varnost zase in za svoje delavce; meni, da je glede na dejstvo, da si MSP pogosto ne morejo privoščiti pravne službe ali službe za upravljanje človeških virov, nujno, da jim delovno pravo kot eden od temeljev prožne varnosti nudi zanesljivo pravno podlago; poudarja, da je po podatkih Eurostata v letu 2003 91,5 % evropskih podjetij zaposlovalo manj kot 10 ljudi;

25.

meni, da je treba sprejeti ukrepe za boj proti delu na črno, ki je nesporen vir nepoštene konkurence za delovno intenzivna MSP;

26.

poziva države članice, naj v osrednjih gospodarskih dejavnostih pospešijo vključevanje MSP, katerih lastniki so pripadniki etničnih manjšin, z razvijanjem programov za raznolikost ponudnikov, katerih cilj bo zagotavljanje enakih možnosti premalo zastopanim podjetjem, ki na razpisih konkurirajo z večjimi podjetji;

27.

poudarja pomen statuta evropske zasebne družbe kot nove dopolnilne pravne oblike, če se ta osredotoči na MSP, ki želijo sodelovati v čezmejnih dejavnostih, in če ga večja podjetja ne morejo zlorabiti za spodkopavanje in izigravanje pravnih določb v državah članicah, s pomočjo katerih se krepi sistem upravljanja podjetij, ki upošteva interese vseh zainteresiranih strani;

28.

poziva javne oblasti, naj v skladu z načelom, da je dostop do informacij predpogoj za pridobitev samih informacij, in ob upoštevanju pomembne vloge interneta v tem pogledu kolikor je mogoče poenostavijo spletišča institucij, da bodo uporabniki hitro prepoznali in razumeli mehanizme podpore, ki so jim na voljo;

29.

poudarja, da so inovacije pomembne za MSP, in da je težko izkoriščati možnosti za raziskave; meni, da bi nacionalne akademije znanosti in raziskovalni inštituti lahko bili pomembni pri spodbujanju inovacij in zmanjševanju ovir pri raziskavah za MSP; meni, da se ni treba osredotočati zgolj na visokotehnološke inovacije, ampak je treba upoštevati tudi tehnologijo nižje in srednje ravni ter neformalne inovacije; meni, da bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo lahko imel pomembno vlogo pri krepitvi raziskav in razvoja ter inovacij za MSP; poziva države članice, naj povečajo število pobud, ki bi znižale prag za dostop MSP do raziskav; je prepričan, da bi morali biti vsi raziskovalni in tehnološki programi Skupnosti zasnovani tako, da bi olajšali čezmejno udeležbo MSP;

30.

podpira pobudo Komisije za izboljšanje dostopa do Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (5);

31.

poziva Komisijo in države članice, naj uveljavijo boljše okvirne pogoje, namenjene oblikovanju spodbudnega okolja za inovacije v MSP zlasti z uvajanjem izboljšav pri varovanju pravic intelektualne lastnine ter z učinkovitejšim bojem proti ponarejanju po vsej Evropski uniji; meni, da lahko dobro uravnotežena pravila o pravicah intelektualne lastnine zagotovijo njihovo zaščito ter pretok in izmenjavo informacij in idej; poudarja, da MSP potrebujejo podporo pri dostopanju do zaščite pravic intelektualne lastnine, ohranjanju teh pravic s pomočjo ustreznih organov, pristojnih za pravice intelektualne lastnine, ter uporabi svojih pravic intelektualne lastnine za privabljanje finančnih sredstev;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj od svojih poslovnih partnerjev zahtevajo doslednejšo uporabo sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) ter naj naredijo vse potrebno za sprejetje dvostranskih, regionalnih ali večstranskih sporazumov za boj proti ponarejanju in piratstvu, kot je trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA);

33.

meni, da celotni potencial e-trgovine za MSP še ni popolnoma izkoriščen ter da je treba še veliko narediti za vzpostavitev enotnega evropskega elektronskega trga za izdelke in storitve, na katerem bi lahko MSP igrala vodilno vlogo pri nadaljnjem povezovanju trgov EU;

34.

meni, da je treba za krepitev inovacij in povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU spodbujati grozdenje MSP; zato poziva Komisijo, naj podpira izboljšanje upravljanja grozdov, zlasti z izmenjavo najboljših praks in programov usposabljanja, oblikuje in razširja orodja za ocenjevanje uspešnosti grozdov, spodbuja sodelovanje med skupinami in nadalje poenostavi upravne postopke za sodelovanje grozdov v programih EU;

35.

poziva, naj se v Aktu za mala podjetja upoštevajo povezave MSP (povezane skupine), saj je pri povezanih skupinah tveganje plačilne nesposobnosti očitno manjše kot pri posameznih podjetjih;

36.

je trdno prepričan, da imajo patenti pomembno vlogo pri inovacijah in gospodarski uspešnosti, saj inovatorjem omogočajo povrnitev vlaganj v inovacije in zagotavljajo potrebno varnost naložb, deležev in posojil; zato meni, da je treba hitro doseči sporazum o patentu Skupnosti, ki bi zagotovil cenovno ugodno, učinkovito, prilagodljivo in visoko kakovostno pravno varstvo, prilagojeno potrebam MSP, ter o usklajenem evropskem sistemu za patentne spore;

37.

poudarja, da je treba spodbujati inovativna in predkomercialna javna naročila, saj to prinaša dodatno vrednost za organe, državljane in udeležene družbe, ki sklepajo pogodbe; poziva države članice, naj povečajo delež inovativnih javnih naročil ter udeležbo inovativnih MSP v postopkih javnih naročil; poziva Komisijo, naj spodbudi razširjanje najboljših praks na tem področju, na primer glede razpisnih meril in postopkov ter povezav za delitev tveganj in znanja;

38.

meni, da je mogoče pri mednarodnih javnih naročilih, kjer omogočajo nove tehnologije čezmejno e-trgovino, z novimi oblikami na primer kombinatoričnih dražb za konzorcije MSP, spletnimi objavami in oglaševanjem razpisov bistveno povečati trgovino javnih naročil, ne samo v Evropski uniji, temveč tudi globalno, in s tem spodbujati čezmejno e-trgovino;

39.

opozarja na potrebo po zadostnem številu tehnično in strokovno usposobljenega osebja; zato meni, da je treba več vlagati v izobraževanje in da je treba okrepiti vezi med izobraževalnimi zavodi in MSP, da bi v nacionalne izobraževalne programe vključili spodbujanje samozaposlovanja, kulture podjetništva in poslovne ozaveščenosti; spodbuja nadaljnjo širitev sistemov mobilnosti posameznikov, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za pripravnike, zlasti v zvezi z udeležbo žensk; podpira predvideno širitev obsega programa Leonardo da Vinci ter oblikovanje evropskega kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje; poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanja oblikujejo programe na delu temelječega poklicnega usposabljanja in prekvalifikacije ter programe vseživljenjskega učenja, posebej prilagojene potrebam MSP, ki bodo sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada; poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo najboljših praks pri inovativnem usposabljanju in ukrepov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter spodbuja enakost spolov;

40.

poudarja pomen spodbujanja mladih podjetnikov in žensk v podjetništvu, med drugim z uvajanjem programov tutorstva in mentorstva; poudarja, da je vse več žensk in mladih podjetnikov dejavnih v MSP, čeprav še vedno predvsem v najmanjših podjetjih (mikropodjetjih), ob prenosu poslovanja in dedovanju, zlasti v primeru družinskih podjetij, pa so še vedno občutljivi na škodljive vplive stereotipov in predsodkov; zato od držav članic zahteva, naj upoštevajo vpliv staranja prebivalstva in izvajajo ustrezno politiko in mehanizme, zlasti z uvedbo diagnostičnih, informacijskih, svetovalnih in podpornih orodij za prenos poslovanja;

41.

opozarja, da sedmi okvirni program vsebuje mehanizem za porazdelitev finančnega tveganja, ki bi naj omogočal lažji dostop do posojil Evropske investicijske banke (EIB) za obsežne projekte; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri MSP uporabljajo ta mehanizem, in na podlagi ocene po potrebi poda predloge;

42.

pozdravlja uvedbo enotnega evropskega omrežja, ki povezuje storitve, ki jih sedaj zagotavljajo evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri, da bi tako s širokim obsegom storitev podprli MSP pri vseh njihovih prizadevanjih za inovacije in konkurenčnost;

43.

poziva Komisijo, naj oceni sodelovanje MSP v Okvirnem programu na področju inovativnosti in konkurenčnosti (6) ter po potrebi posreduje predloge;

44.

poudarja, da se MSP v Evropi še vedno financirajo v prvi vrsti iz lastne dejavnosti in s krediti in posojili finančnih ustanov; ugotavlja, da so MSP obravnavana kot bolj tvegana, kar jim otežkoča dostop do finančnih virov; poziva finančne ustanove, Komisijo in države članice, naj s skupnimi močmi zagotovijo dostop MSP do finančnih sredstev in jim omogočijo okrepitev njihovega kapitala tako, da dobiček ponovno vložijo v podjetje; meni, da se ne bi smelo zahtevati plačilo stroškov pred začetkom delovanja MSP, da bi jim zagotovili možnost, da oblikujejo svoja finančna sredstva in vire; v zvezi s tem opozarja na nevzdržnost sedanjega finančnega stanja in potrebo po takojšnjem ukrepanju;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za promocijo in obveščanje o obstoju evropskih skladov in državnih pomoči za MSP ter poskrbijo, da bosta omenjena instrumenta bolj dostopna in razumljiva;

46.

poziva države članice, naj ustvarijo boljše pogoje, ki bodo MSP omogočili vlaganja v strokovno usposabljanje, tudi z neposrednimi davčnimi olajšavami in prek kompenzacij med davčnimi organi in Evropsko unijo;

47.

priznava, da lahko sistemi obdavčenja držav članic ovirajo prenos poslovanja, zlasti v družinskih podjetjih, kar povečuje tveganje likvidacije ali zaprtja podjetja; zato poziva države članice, naj pozorno revidirajo svoje pravne in davčne okvire, da bi se izboljšali pogoji za prenos poslovanja, zlasti v primerih upokojitve lastnika ali bolezni; je prepričan, da bi takšne izboljšave olajšale nadaljevanje poslovanja podjetij, zlasti družinskih, ohranjanje delovnih mest in ponovne naložbe dobička;

48.

je zelo zadovoljen z nedavno uskladitvijo lizbonske strategije in kohezijske politike; meni, da bi lahko usmeritev regionalnih skladov proti podjetništvu, raziskavam in inovacijam prineslo velike zneske, ki bi bili na voljo za spodbujanje podjetniških zmogljivosti na lokalni ravni;

49.

poudarja, da so dinamični finančni trgi bistvenega pomena za financiranje MSP ter da je treba odpreti evropske trge tveganega kapitala, tako da se izboljša razpoložljivost in dostopnost tveganega kapitala, dolžniško-lastniškega financiranja in mikrokreditov; zato meni, da bi morala imeti MSP v običajnih okoliščinah dostop do posojil, ki jih nudijo akterji na kapitalskih trgih, ki lahko učinkoviteje ocenijo njihove možnosti za uspeh in zadovoljijo njihovim potrebam;

50.

podpira odločitev Sveta in EIB o sprejetju vrste reform za razširitev finančnih produktov za MSP v ponudbi skupine EIB ter o znatni količinski in kakovostni razširitvi ponudbe njenih globalnih posojil bančnim partnerjem;

51.

poudarja, da imajo MSP omejene možnosti dostopa do sredstev, kar je velika ovira pri njihovem nastajanju in rasti; v zvezi s tem pozdravlja odločitev EIB, da za dodatnih 30 000 milijonov EUR poveča finančna sredstva, namenjena garancijam in drugim finančnim instrumentom za MSP; poziva EIB, naj oblikuje nove vrste finančnih instrumentov in konkretne nove rešitve za spopadanje z ovirami poroštva pri dostopanju do posojil; prav tako poziva države članice, naj glede na trenutno gospodarsko krizo spodbudijo banke, naj MSP zagotovijo dostop do posojil pod razumnimi pogoji;

52.

pozdravlja nedavno pobudo za Skupno ukrepanje za podporo mikrofinančnih institucij v Evropi (JASMINE), ki bo koristna za ustanavljanje podjetij in bo zlasti spodbudila podjetništvo med mladimi in ženskami; poziva države članice, naj v sodelovanju z združenji MSP in posojilnimi ustanovami prevzame proaktivno vlogo pri zagotavljanju informacij o dostopu do mikrokreditov in alternativnih oblik financiranja ter o vlaganju zahtevkov zanje;

53.

poudarja pomembno vlogo evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada pri izboljšanju sredstev za MSP, zlasti ob nedavnih neravnovesjih in pretresih kreditnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj dalje preučuje morebitne izboljšave veljavnih bančnih pravil in drugih finančnih uredb, vključno s preglednostjo bonitetnih ocen, za olajšanje dostopa MSP do sredstev; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in EIB vzpostavi prave okvirne razmere za razvoj vseevropskega trga tveganega kapitala;

54.

poudarja, da v enem od štirih primerov MSP propadejo zaradi zamud pri plačilih, v večini primerov zaradi javne uprave; poudarja, da utegne sedanji izpad kreditov nesorazmerno prizadeti MSP, saj večje stranke pritiskajo na manjše dobavitelje, naj jim odobrijo odložene plačilne roke; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za revizijo Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (7) ter poziva države članice, naj izboljšajo plačilne navade v javni upravi; poziva, naj se na ravni Skupnosti določijo usklajeni roki za plačila, po možnosti skrajšani za plačila MSP, in kazni v primeru zamud;

55.

pozdravlja ukrepe za izboljšanje oskrbe MSP s kapitalom, predlagane v Aktu za mala podjetja; z ozirom na finančno krizo poziva zlasti k širjenju oziroma nadaljevanju preizkušenih državnih programov za podporo MSP ter k širjenju njihove podpore na finančne posrednike;

56.

opaža ogromen potencial Okvirnega programa EU za konkurenčnost in inovacije za odpravo neuspešnosti trga pri financiranju MSP, za spodbujanje ekoloških inovacij ter za podpiranje podjetniške kulture;

57.

poudarja, da lahko standardizacija vodi do inovacij in konkurenčnosti tako, da olajša dostop do trgov in omogoča interoperabilnost; poziva Komisijo, naj izboljša dostop MSP do standardov in njihovo udeležbo v postopku standardizacije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja standarde Skupnosti v mednarodnem okolju;

58.

poudarja pomembnost vključevanja Evropske podjetniške mreže, nacionalnih organov za upravljanje projektov, gospodarskih in industrijskih zbornic ter javnih organov v promocijo možnosti, ki jih nudijo programi EU za raziskave, razvoj in inovacije ter strukturni skladi EU, vključno s pobudo Skupnosti o skupnih evropskih sredstvih za mikro, mala in srednja podjetja (JEREMIE), na lokalni ravni;

59.

ugotavlja, da javna naročila pokrivajo približno 17 % BDP EU; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop in udeležbo MSP pri javnih naročilih z uporabo možnosti, predstavljenih v omenjenem evropskem kodeksu najboljših praks, kar bo olajšalo dostop MSP do javnih naročil, med drugim z:

60.

poleg tega spodbuja države članice, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

61.

ugotavlja, da obstaja potreba po svetovalnih storitvah glede sistema, ki bi pomagale pri vsakodnevnem delovanju MSP med njihovim celotnim življenjskim ciklom z namenom optimizacije njihovih naložb;

62.

meni, da napredne aplikacije za e-poslovanje, ki temeljijo na uporabi interoperabilnih elektronskih podpisov in certifikatov o pristnosti, predstavljajo bistveno gonilo za konkurenčnost MSP, zato morajo Komisija in države članice spodbujati njihovo uporabo;

63.

poudarja pomen notranjega trga za MSP in opozarja, da mora biti spodbujanje dostopa MSP do notranjega trga prednostna naloga;

64.

ugotavlja, da še vedno obstajajo nekatere omejitve, zaradi katerih MSP ne morejo v celoti izkoristiti prednosti notranjega trga; zato meni, da je treba izboljšati pravni in politični okvir notranjega trga, da bi tako olajšali čezmejno delovanje MSP; prav tako ugotavlja, da bi jasno zakonodajno okolje dalo MSP večje spodbude za trgovanje na notranjem trgu; meni, da bi morale države članice oblikovati centre za stike in spletne portale;

65.

poudarja, da je boljše obveščanje o dostopnosti do trga in izvoznih priložnosti znotraj enotnega trga bistveno tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU; zato poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo informacijske in svetovalne storitve, zlasti sistem za reševanje težav SOLVIT;

66.

podpira pozive k zagotavljanju svetovalnih storitev držav članic za pomoč MSP, da bi se branila pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kot jo na primer izvajajo zavajajoča podjetja za imeniške storitve, kar bi okrepilo zaupanje MSP za čezmejno delovanje; poudarja pomen vloge Komisije pri lajšanju usklajevanja dela takšnih svetovalnih služb in sodelovanja z njimi, da se zagotovi ustrezno in učinkovito obravnavanje čezmejnih pritožb; kljub temu vztraja, da mora biti Komisija v primeru, da takšni mehki ukrepi ne bi bili uspešni, pripravljena sprožiti ustrezne zakonodajne spremembe, ki bi MSP zagotovila podobno varstvo kot potrošnikom, kadar so šibkejša stranka v takšnih poslih;

67.

poudarja, da je samo 8 % MSP udeleženih pri čezmejnih dejavnostih, kar krni njihove možnosti za rast; meni, da je bistveno okrepiti notranji trg; meni, da bi morale države članice sodelovati pri usklajevanju upravnih zahtev pri dejavnostih znotraj Skupnosti; poziva države članice, naj hitro prenesejo in začnejo izvajati Direktivo o storitvah (8) s posebnim poudarkom na interesih MSP, ter spodbuja čim prejšnji sprejem statuta evropske zasebne družbe;

68.

podpira skupno in usklajeno osnovo za obdavčitev gospodarskih družb; poziva k oblikovanju storitve v zvezi z DDV po načelu „vse na enem mestu“, kar bi podjetnikom omogočilo izpolnjevanje obveznosti v državi izvora posla;

69.

poziva Komisijo, naj nenehno izboljšuje okvirne zahteve za dostop MSP na tuje trge in naj spodbuja posredovanje informacij; spodbuja postavitev evropskih podpornih centrov za podjetja na Kitajskem in v Indiji ter na vseh trgih v vzponu, ki bi tesno sodelovali z nacionalnimi podpornimi centri, ki že delujejo na teh trgih; ker je mogoče skromno sodelovanje MSP v čezmejnih dejavnostih razlagati tudi s pomanjkanjem jezikovnih znanj in večkulturnih kompetenc, so za uresničitev tega izziva potrebno obsežnejše ukrepanje; vseeno opozarja, da potrebujejo MSP boljši dostop do informacij in strokovnih nasvetov v svoji matični državi;

70.

poudarja pomen napredka v trgovinskih pogajanjih, ki bi še zmanjšal regulativne trgovinske ovire, ki nesorazmerno vplivajo na MSP;

71.

poziva Komisijo, naj v svoj delovni program doda vključitev enakovrednega obravnavanja MSP v pravila STO o dostopu do javnih naročil; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni težavam, s katerimi se soočajo MSP pri carinskih formalnostih, zlasti z omogočanjem čim cenejšega prilagajanja njihovih informacijskih sistemov sistemom, ki jih uporabljajo nacionalni carinski organi, in poenostavitvijo pogojev za dostop do statusa gospodarskega subjekta;

72.

meni, da je nujno treba skrajšati birokratske postopke za vsaj 25 %, kjer je to mogoče, in pripraviti sodobne upravne postopke, ki bodo prilagojeni potrebam MSP; zato se zavzema za spodbujanje znanja na področji informacijskih in komunikacijskih tehnologij med MSP, zlasti med podjetnicami in mladimi podjetniki, ter za boljšo uporabo digitalne tehnologije, da se jim omogoči časovni in denarni prihranek ter vlaganje tako nastalih sredstev v razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pobude za izmenjavo in promocijo najboljših praks, določijo merila uspešnosti ter oblikujejo in promovirajo smernice in standarde za malim in srednjim podjetjem prijazne upravne postopke; je prepričan, da je treba v bližnji prihodnosti izvesti predlogov skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve, da bi dosegli cilj zmanjšanja upravnih bremen brez tveganja za dostop MSP do finančnih sredstev;

73.

meni, da je treba za MSP in še zlasti za mikropodjetja uporabiti take oblike obdavčevanja, s katerimi se čim bolj zmanjša upravna obremenitev, s čimer bi olajšali zagon dejavnosti in spodbudili inovativnost in naložbe ves čas njihovega delovanja;

74.

poudarja bistven pomen presoje vpliva prihodnjih zakonodajnih pobud na MSP; zato poziva k obvezni, sistematski in usmerjeni presoji vpliva za MSP, tako imenovani „presoji za MSP“, obstajati pa mora tudi možnost neodvisne ocene rezultatov te presoje, ki bi morala biti na voljo zakonodajnim organom EU; meni, da je treba posebno pozornost nameniti vplivu na MSP, vključno z upravnim bremenom; poziva Komisijo, naj presojo za MSP uporabi za vse predloge zakonodaje EU, ki zadevajo podjetja, tudi v primerih poenostavitve obstoječe zakonodaje in umika zakonodajnih predlogov; spodbuja države članice, naj uvedejo podobne presoje za MSP na nacionalni ravni;

75.

meni, da se mora vsa nova zakonodaja, na primer zakonodaja za odpravo zamud pri plačilih ali zakonodaja na področju avtorskih pravic, prava gospodarskih družb ali konkurenčnega prava (kot so predpisi, sprejeti za lažje pridobivanje podatkov v zasebnih tožbah zaradi protikonkurenčnega ravnanja, ali predpisi v skladu z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah za državne pomoči) oblikovati tako, da ne diskriminira MSP, ampak jih podpira in spodbuja zagotavljanje njihove storitve na notranjem trgu;

76.

poudarja potrebo po ustreznem in pravočasnem vključevanju MSP v oblikovanje politik; zato meni, da je treba obdobje za posvetovanje s Komisijo podaljšati na najmanj 12 tednov od datuma, ko je posvetovanje mogoče v vseh jezikih Skupnosti; priznava bistveno in koristno vlogo predstavniških organizacij podjetij, zato poziva Komisijo, naj, kjerkoli je to primerno, vključi MSP in njihove predstavniške organizacije v strokovne skupine za svetovanje in skupine na visoki ravni;

77.

poziva Komisijo, naj spodbudi poenostavitev in uskladitev prava družb ter zlasti računovodskih pravil na notranjem trgu, da se zmanjša upravno breme za MSP in poveča preglednost za vse zadevne interesne skupine; poziva Komisijo, naj močno spodbudi uporabo novih tehnologij, kot je razširljiv jezik za poslovno poročanje XBRL (eXtensible Business Reporting Language), in sicer naj predloži časovni načrt za uvedbo poročanja XBRL v Evropski uniji, da bi to v razumnem času to postalo obvezno, ter naj spodbuja in podpira množično uporabo tega odprtega standarda;

78.

spodbuja uvedbo „statističnih počitnic“ za mikropodjetja, ki bi jim omogočila, da se začasno izognejo obveznim statističnim pregledom, široko uporabo načela „samo enkrat“ za informacije, ki jih podjetja predložijo javnim organom, ter nadaljnji razvoj e-uprave;

79.

poudarja, da je treba določiti skupne datume za začetek veljave nove zakonodaje Skupnosti, ki zadeva MSP; poziva države članice in zveze MSP, naj na kratek in razumljiv način obveščajo MSP o spremembah zakonodaje, ki jih zadeva;

80.

spodbuja države članice, naj v sodelovanju z združenji MSP na podlagi obstoječih struktur, kot sta Evropska podjetniška mreža in pisarne Europe Direct, oblikujejo nacionalne fizične ali elektronske informacijske točke in agencije za podporo MSP v skladu z načelom „vse na enem mestu“, ki bodo omogočale dostop do različnih virov informacij in podpornih storitev, zasnovanih glede na življenjski cikel podjetja;

81.

priznava težave, s katerimi se soočajo nova podjetja pri ustanavljanju zaradi sistemov, ki se v državah članicah razlikujejo; zato meni, da je treba vzpostaviti enoten sistem ustanavljanja podjetij, po katerem bi se postopek izvajal korak za korakom in omogočal ustanovitev podjetja v 48 urah;

82.

ponovno poudarja, da finančne določbe programov Skupnosti zlasti pri MSP pogosto sprožijo postopke, ki so po nepotrebnem zapleteni, dolgi in dragi; poziva Komisijo, naj ponovno oživi center za spremljanje evropskih MSP, objavi podatke o njihovi udeležbi v vsakem programu Skupnosti skupaj z analizo koristi in v skladu z ugotovitvami poda predloge o povečanju njihove udeležbe; poziva Komisijo, naj v različnih vejah politike okrepi vlogo in vidnost določenih MSP; spodbuja tudi vse pobude, ki omogočajo razvoj „duha MSP“ v javnih organih pri oblikovanju politik, kot je Komisijin „Program za podjetniške izkušnje“, ki evropskim javnim uslužbencem omogoča, da se seznanijo z MSP;

83.

obžaluje prakso pretirano natančnega izvrševanja predpisov (t. i. „gold plating“) s strani držav članic, ki je zlasti škodljiv za MSP, in poziva Komisijo, naj preuči, kateri nadaljnji ukrepi bi lahko bili sprejeti za njeno preprečitev; poziva k naknadni oceni učinka, ki bo analizirala, kako se odločitve v državah članicah in na lokalni ravni dejansko izvajajo;

84.

poziva k posebni spletni strani Evropske unije za MSP, ki naj vsebuje informacije in prijavnice za projekte EU, nacionalne telefonske številke, povezave do partnerjev, trgovinske informacije, podatke o raziskovalnih projektih ter internetno svetovanje, poročila in informacije o novih predpisih;

85.

poziva Komisijo, naj z državami članicami začne postopek poenotenja obrazcev, ki jih morajo podjetja priložiti kandidaturam ali ponudbam;

86.

pozdravlja nagradni natečaj za najboljšo zamisel za zmanjšanje birokracije za javne organe, ki so sprejeli inovativne ukrepe za skrajšanje upravnih postopkov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

87.

poziva k 30-dnevnemu plačilnemu roku kohezijskih skladov Evropske unije za že odobrene projekte, da se zagotovi nepretrgan napredek, preživetje in učinek teh projektov;

88.

priznava, da bi prizadevanja za izboljšanje trajnosti lahko bila pomemben vir (ekoloških) inovacij in bistveno sredstvo za konkurenčnost industrije; opozarja, da MSP običajno niso dovolj osveščena glede novih energetsko učinkovitih in okolju prijaznih rešitev ali nimajo dovolj sredstev zanje; zato poziva Komisijo, naj preuči, kako bi Skupnost lahko pomagala MSP, da bodo bolj učinkovita pri porabi virov in energije;

89.

ponovno poudarja pomen, ki se pripisuje družbeni odgovornosti manjših podjetij, kjer so potrebne horizontalne povezave, mreže in storitve; meni, da navajanje certifikata programa Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS) ni učinkovito, ker odvrača pozornost od že obstoječih certifikatov in ker je vezan zgolj na okoljske izzive;

90.

pozdravlja nedavne pobude za pomoč MSP pri prilagajanju okoljski zakonodaji tako, da se med drugim zagotovijo znižana plačila agencijam, dostop do informacij o okoljevarstvenih standardih ali uvedejo posebne izjeme pri zakonodaji Skupnosti;

91.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.