15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/25

A.

ker je kultura javna dobrina in sama po sebi namen, ki omogoča razvoj posameznika in družbe ter gospodarsko rast, zaposlovanje ter socialno kohezijo kot tudi regionalni in lokalni razvoj, kot je razvidno iz nedavnih znanstvenih študij, zlasti študije o gospodarstvu v sektorju kulture v Evropi, ki jo je izvedlo svetovalno podjetje KEA European Affairs za Komisijo,

B.

ker panoge kulturne industrije ne bi mogle obstati ter krepiti kulturne in gospodarske vrednosti Evrope, če cvetoča skupnost ustvarjalcev, kot so filmski ustvarjalci, skladatelji, avtorji, upodabljajoči umetniki in snovalci, ne bi nenehno prispevala k novim vsebinam na vseh umetniških področjih,

C.

ker so panoge kulturne industrije tiste, ki intelektualnim izdelkom dodajo gospodarsko vrednost in hkrati ustvarjajo nove vrednote za posameznike in družbo; ker te kulturne panoge zajemajo tradicionalne panoge, kot so film, glasba in založništvo, mediji in panoge kreativne industrije (npr. moda in oblikovanje), turizem, umetnost in informiranje,

D.

ker po opredelitvi Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti kulturna industrija zajema vse panoge, ki združujejo ustvarjanje, proizvajanje ter trženje blaga in storitev, katerih posebna značilnost je njihova neoprijemljiva kulturna vsebina; ker so izdelki kulturne industrije običajno zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine,

E.

ker je treba vse panoge kulturne in kreativne industrije, vključno z mikro podjetji ter MSP, ter posamezne umetnike bolj priznavati, jim zagotoviti poseben pravni status ter jih bolj podpirati, da se bodo lahko celovito razvili in prispevali k uresničevanju ciljev Lizbonske strategije,

F.

ker različne panoge kulturne industrije proizvajajo in državljanom ponujajo široko paleto informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin, ki vedno bolj temeljijo na novih tehnologijah ter novih digitalnih avdiovizualnih oblikah, kar morajo države članice in Evropska unija spodbujati ter pri tem delovati kot regulativno telo, hkrati pa ustvarjalcem izvirnih vsebin zagotavljati ustrezno in primerno plačilo z ustrezno in učinkovito zaščito avtorskih in sorodnih pravic ter s tem zagotavljati trajnost panog evropske kulturne industrije,

G.

ker v današnji informacijski in digitalno tehnološki družbi nastajajo nove oblike proizvajanja, distribucije in potrošnje, ki ustvarjajo nove kulturne dobrine in storitve, ki jih je treba zaščititi pred piratstvom, bolj na splošno pa tudi ustrezne poslovne in gospodarske modele, ki bodo zagotavljali dostopnost, odprtje in raznolikost kulturnih dobrin, pri čemer je treba ohranjati njihovo specifičnost v primerjavi z običajnimi komercialnimi izdelki in vsem kategorijam lastnikov pravic izplačati primerno plačilo za uporabo avtorsko zaščitenih kulturnih vsebin,

H.

ker se kulturni proizvodi in storitve razlikujejo od drugih proizvodov in storitev zaradi posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri pripravi in izvajanju politike Evropske unije,

I.

ker je ustrezna in učinkovita zaščita avtorskih in sorodnih pravic poglavitno sredstvo, ki ustvarjalcem zagotavlja pravično plačilo za njihov ustvarjalni napor ter pri trženju njihovih del, zato je ta zaščita nujno potrebna za preživetje panog kulturne industrije,

J.

ker panoge kulturne industrije in ustvarjalna skupnost bistveno prispevajo k spodbujanju kulturne raznolikosti, zagotavljanju izbire za potrošnike, povečanju raznolikosti podjetništva, demokratizaciji dostopa do kulture, krepitvi evropske identitete in povezovanja ter spodbujanju medkulturnega dialoga,

K.

ker panoge kulturne industrije, ki privlačijo vlaganja v turizem, močno prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju in povezanosti, ustvarjajo nove„lokalne“ vrste blaga in storitev ter z ustvarjanjem novih delovnih mest in možnosti gospodarskega razvoja preprečujejo družbeno zapostavljenost oddaljenih ali prikrajšanih regij,

L.

ker imajo avtorji v dejavnostih kulturne industrije nadvse pomembno vlogo, jim je treba zagotoviti primerno gospodarsko, pravno in družbeno okolje, v katerem bodo lahko razvijali njihove ustvarjalne zmožnosti,

M.

ker je treba kulturo tesno povezati z izobraževanjem in usposabljanjem, saj bo imela tako kulturna industrija večjo produkcijsko in ustvarjalno zmogljivost,

N.

ker je izkušnja„evropskih prestolnic“ dokaz, kako lahko kulturni sektor prispeva h gospodarskemu in družbenemu življenju mest ter k obogatitvi njihovih prebivalcev,

O.

ker so državna pomoč in druge subvencije, dodeljene kreativnemu sektorju, naložbe, ne pa prestiž, in ker jih je treba enakovredno ovrednotiti skladno s pravili Skupnosti o konkurenci, protokolom k Amsterdamski pogodbi o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, členom 151 Pogodbe ES in Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti,

P.

ker je treba spodbujati zasebna in javna vlaganja ter sponzorstvo v kulturni industriji,

Q.

ker koncentracija v panogah kulturne industrije ogroža raznolikost in ponudbo kulturnih dobrin potrošnikom,

R.

ker je ustvarjalnost pogoj za razvoj inovacij v Evropi in ker bi imela evropska tehnološka podjetja prednosti od delovanja v sožitju z ustvarjalci v grozdih podjetij („clusters“),

S.

ker je treba bolj podpirati mala in mikro podjetja ter spodbujati njihove mreže kot tudi osebe, zaposlene v teh podjetjih, ki znatno prispevajo k ustvarjanju bogastva v gospodarstvu, in ker je treba ustvarjalcem pomagati, da postanejo ustvarjalni podjetniki, ter jih spodbujati, da se preživljajo s svojim ustvarjanjem,

T.

ker lahko razdrobljenost kreativne industrije v Evropi, ki se le deloma lahko pripiše jezikovni ali narodnostni identiteti, in neobstoj panog kulturne industrije z resnično evropsko razsežnostjo, omejujeta kulturno vlogo Evrope v svetu,

U.

ker se kulturna raznolikost in prost pretok idej uresničujeta z izvirnostjo, pluralnostjo identitet ter enakostjo moških in žensk,

V.

ker je enakost moških in žensk ena izmed ključnih vrednot Evropske unije, ki se prenaša s kulturo, ta prenos vrednot pa spodbuja evropsko povezovanje,

W.

ker v panogah kulturne industrije še zdaleč ni doseženo ravnovesje med moškimi in ženskami,

X.

ker so v kulturni industriji ženske na vodilnih položajih le v MSP ali v podjetjih, ki jih ustanovijo same,

Y.

ker je v avdiovizualnem sektorju (t.i.„TIMES“ sektor - telekomunikacije, internet, mediji, elektronsko trgovanje in programska oprema), ki je temelj kulturne industrije, vloga žensk izjemno majhna (30 %) in ker le 20 % novih podjetij na tem področju ustanovijo ženske,

1.

izraža zadovoljstvo nad pripravljenostjo Sveta in Komisije, da priznata osrednjo vlogo kulture in ustvarjalnosti pri spodbujanju evropskega državljanstva, približevanju kulture evropskim državljanom in uresničevanju ciljev Lizbonske strategije, saj se s tem še bolj podpira njuna vloga pri oblikovanju evropskega projekta;

2.

poudarja, da bo treba konkurenčnost Evropske unije v sedanjem postindustrijskem gospodarstvu okrepiti tudi s kulturo in ustvarjalnostjo; v tem okviru poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na politiko, ki ne bo temeljila le na podjetniških inovacijah, temveč tudi na inovacijah na področju kulturnih dejavnosti in ustvarjalnega gospodarstva;

3.

ugotavlja, da je največ storitev z dodano vrednostjo v panogah kulturne industrije, te storitve pa so podlaga za dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo, zato bi bilo treba priznati, da pomembno prispevajo h konkurenčnosti v Evropski uniji;

4.

meni, da morajo panoge kulturne industrije, ki so pomemben vir novih delovnih mest v Evropski uniji, izkoristiti zlasti ustvarjalno nadarjenost; poziva države članice, naj podprejo nove, inovativne oblike vseživljenjskega učenja, ki spodbujajo ustvarjalno nadarjenost;

5.

poziva Svet in Komisijo, naj pojasnita evropsko vizijo kulture, ustvarjalnosti in inovativnosti, ter naj oblikujeta strukturirane politične ukrepe za spodbujanje dejanskega razvoja panog evropske kreativne industrije in jih vključita v resnično evropsko strategijo za kulturo; meni, da je treba v tem smislu najprej opredeliti področje kulturne industrije in kulturnih podjetij;

6.

zato Komisijo poziva, naj poskrbi za zbiranje urejenih statističnih podatkov na tem področju, da bodo lahko Evropska unija in njene države članice na podlagi usklajenih in primerljivih statističnih podatkov oblikovale ustrezno usmerjeno politiko za spodbujanje kulturne in kreativne industrije;

7.

spodbuja države članice, naj v nacionalne srednje- in visokošolske izobraževalne programe vključijo vzgojo o podjetniškem duhu, zlasti na področju humanistike, umetnosti in kulture;

8.

poziva Komisijo in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, naj v zunanji politiki Evropske unije in evropski sosedski politiki ter na velikih forumih za dialog z drugimi regijami sveta bolj upoštevata evropsko kulturno razsežnost, zlasti njene kulturne panoge in ustvarjalce;

9.

meni, da je razvoj panog kulturne industrije v veliki meri odvisen od možnosti za zagotavljanje čezmejne mobilnosti, zato je treba rešiti težave, povezane z evropskim nalogom za prijetje, in opredeliti konkretne predpise na tem področju, obenem pa ponovno poudarja svoje zahteve v zvezi s tem, izražene v zgoraj omenjeni resoluciji o socialnem statusu umetnikov;

10.

pozdravlja zamisel o spodbujanju mobilnosti oseb, dobrin in storitev v kreativni industriji, z upoštevanjem pravil in načel iz Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti, in poziva Komisijo, naj mu predloži zeleno knjigo na to temo, v kateri bo opredelila posebnosti tega sektorja industrije kot kulturne, pa tudi gospodarske dobrine;

11.

poudarja, da je treba oblikovati družbeni in gospodarski model, ki bo zagotavljal ustrezno varnost ustvarjalnim podjetnikom, zlasti samozaposlenim, na področju kulture in ustvarjalnega gospodarstva, kjer je visoka stopnja zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, delovni pogoji pa so negotovi;

12.

meni, da so dobro organizirano kolektivno čezmejno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic ter poslovni modeli, ki spoštujejo pravice vseh lastnikov pravic, bistveni za omogočanje optimalnega izkoriščanja ustvarjalnih zmožnosti in zagotavljanje pravičnega plačila za vse kategorije lastnikov pravic;

13.

opozarja Komisijo na svojo zgoraj omenjeno resolucijo z dne 13. marca 2007 in poziva k pristopu na ravni Skupnosti, pri katerem se bodo na osnovi načela enakega obravnavanja upoštevale posebnosti digitalne dobe, pomen ohranjanja evropske kulturne raznolikosti, majhni akterji in lokalne zbirke;

14.

poziva Komisijo, naj nemudoma sistematizira celovito izvajanje člena 151(4) Pogodbe ES, da se zagotovi upoštevanje kulture in kulturne industrije na vseh drugih področjih politike Skupnosti, zlasti tistih, ki zadevajo notranji trg, konkurenco, trgovino, podjetja ter raziskave in razvoj, ter naj pri izvajanju teh politik kot tudi v zunanji politiki pri sklepanju mednarodnih pogodb v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti bolj upošteva posebnost kulturnega sektorja in prevzame proaktivno vlogo ter izboljša mednarodno sodelovanje;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj oživijo Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti in v notranji in zunanji politiki v celoti spoštujejo načela, na katerih temelji;

16.

poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturo za okrepitev usklajevanja dejavnosti in politike, ki vplivajo na kulturno in kreativno industrijo, ustanovi projektno skupino za kulturo in kreativno gospodarstvo, ki bo podrobno preučila neposredni prispevek kulture in ustvarjalnosti k inovativnosti, gospodarski rasti in družbenemu razvoju v Evropski uniji, in v sodelovanju z Parlamentom predlaga konkretne ukrepe v sklopu politike Skupnosti;

17.

poziva Komisijo, naj glede na hiter razvoj v tehnologiji in na trgu ter z namenom, da bi panoge kulturne industrije in ustvarjalci koristi imeli od razvoja digitalnih platform, s kulturnega in gospodarskega vidika ponovno preuči sporno vprašanje intelektualne lastnine in naj k sodelovanju povabi vse udeležence v tej industriji, zlasti telekomunikacijske operaterje in ponudnike dostopa do interneta, da bi skupaj našli pravično rešitev za velike in majhne interesne skupine, pri tem pa je treba doseči ravnotežje med možnostmi dostopa do kulturnih dejavnosti in vsebin ter pravicami intelektualne lastnine, ki zagotavljajo pravično in resnično plačilo vsem kategorijam lastnikov avtorskih pravic, dejansko izbiro za potrošnike in kulturno raznolikost; v tem smislu opozarja, da kazensko preganjanje potrošnikov, ki ne želijo ustvarjati profita, ni prava rešitev za boj proti digitalnemu piratstvu;

18.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečevanje in izobraževanje ter osveščanje potrošnikov, zlasti mladih v šolah, o pomenu intelektualne lastnine in ustvarjalnosti na splošno, ter spodbuja potrošnike k spoštovanju intelektualne lastnine;

19.

poziva zlasti Komisijo, naj podpre prizadevanja za vzpostavitev novih poslovnih modelov v digitalni dobi, ki bodo potrošnikom omogočili, da bodo lahko kar najbolj izkoristili novo tehnologijo, hkrati pa še naprej zagotavljali pravico do plačila za umetniško in kulturno ustvarjanje;

20.

poziva Komisijo, naj prizna, da so se z internetom klasični načini uporabe kulturnih proizvodov in storitev močno spremenili in da je bistveno zagotoviti neoviran dostop do spletnih kulturnih vsebin in raznolikosti kulturnih izrazov, ki presega enotno industrijsko in trgovsko logiko, ter primerno plačilo za vse kategorije lastnikov pravic;

21.

meni, da je reforma pravic intelektualne lastnine bistvena za spodbujanje ustvarjalnosti in razvoja kulturnih del; priporoča, naj se kot podlaga za vzpostavitev pravičnega ravnotežja med interesi ustvarjalcev in potrošnikov upošteva Pariška konvencija;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj s potrebnimi sredstvi zagotovijo spoštovanje in zaščito pravic intelektualne lastnine;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj internet priznajo za obsežno platformo za kulturno izražanje, dostop do znanja in demokratično udeležbo pri evropskemu ustvarjanju, ki z informacijsko družb povezuje generacije; zato jih poziva tudi, naj se izogibajo sprejemanju ukrepov, ki so v nasprotju z državljanskimi svoboščinami in človekovimi pravicami ter z načeli sorazmernosti, učinkovitosti in odvračanja, kot je na primer prekinitev dostopa do interneta.

24.

odločno poziva Komisijo, naj v boju proti piratstvu spodbuja odgovoren odnos vseh akterjev, tudi potrošnikov, ter izvaja kampanje osveščanja in izobraževanja;

25.

meni, da je ustrezno financiranje panog kulturne in kreativne industrije ter ustvarjalnih skupnosti nujno potrebno, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, obenem pa priporoča mešane metode financiranja in finančnega jamstva ter spodbujanje regulativnega in davčnega okvira, naklonjenega panogah v kulturni industriji in ustvarjalnim skupnostim, zlasti uporabo davčnih olajšav in nižjih stopenj DDV za vse kulturne proizvode, vključno s spletnimi deli;

26.

poudarja pomen evropske kreativne industrije na področju brezplačnih informacijskih infrastruktur, kot je svetovni splet, ki temeljijo na modelih odprtega sodelovanja in odprtih standardih, in poziva Komisijo, naj predstavi strategijo za vzpostavitev informacijske infrastrukture, ki bo bolj odprta in interoperabilna;

27.

meni, da je treba v strukturnih skladih, programih za MSP ter Sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) posebno pozornost nameniti razvoju ter zadostnemu financiranju panog kulturne in kreativne industrije, vključno z MSP ter posameznimi podjetji na tem področju, in ponovno poziva Komisijo, naj pripravi študijo o vplivih financiranja iz strukturnih skladov in Sedmega okvirnega programa na kulturo in izobraževanje;

28.

ponovno poudarja pomen ciljev Evropske investicijske banke v okviru pobude za inovativnost 2010 (i2i) in poziva, naj se te cilje obravnava prednostno; spodbuja Komisijo in države članice, naj preučijo nove načine za zagotavljanje finančne pomoči za zagon in rast MSP v kulturni in kreativni industriji (npr. v okviru Sedmega okvirnega programa); spodbuja uporabo strukturnih skladov za podporo vejam tradicionalne umetnosti in dediščine ter panogam kulturne in inovativne industrije; poziva Komisijo, naj nadzira te dejavnosti in pomaga razširjati najboljšo prakso;

29.

poziva Komisijo, naj spodbuja dostop do panog kulturne industrije v okviru programov tehnične pomoči s tretjimi državami, zlasti Kitajsko, Indijo in Latinsko Ameriko;

30.

poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira partnerstva med panogami kulturne industrije ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, da bi se podpirala sinergija med ustvarjalnostjo in inovativnostjo v okviru Lizbonske strategije;

31.

poziva Komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev programa po vzoru programa MEDIA, izvede vse postopke za izvajanje pobude za evropsko digitalno knjižnico, spodbuja in podpira glasbeno, gledališko in založniško industrijo, da bi olajšala nadnacionalno distribucijo del, še prej pa naj v programu Kultura vzpostavi mehanizem, ki bo panogam kulturne industrije, ki niso avdiovizualne, omogočal dostop do finančnih sredstev Skupnosti za promocijo knjig (med drugim na skupnih stojnicah na knjižnih sejmih) ter promocijo glasbe in strokovnega usposabljanja;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pomoč za prevajanje, saj evropski kulturni programi nimajo zadosti sredstev, da bi lahko izpolnili svoje cilje;

33.

meni, da je treba kulturno in kreativno industrijo spodbujati z izboljšanjem sistemov pridobivanja kvalifikacij, izobraževanja in usposabljanja, zlasti z usposabljanjem študentov na vseh stopnjah izobraževanja na področju kulture in umetnosti, da bodo pridobili izobrazbo, ki jih bo pripravila na poklicno življenje, ter s spodbujanjem boljše sinergije med podjetji v tem sektorju in šolami za zbliževanje šol in institucij držav članic, ki že delujejo v tej smeri; meni tudi, da je potreben večji napredek pri vzajemnem priznavanju kvalifikacij na področju študija umetnosti;

34.

poudarja posebnost nekaterih poklicev in znanja na področju kulturne, ustvarjalne in obrtne industrije, ki jih je treba ohranjati z ustreznimi mehanizmi prenosa znanja;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za razvijanje tradicionalnega znanja s spodbujanjem mobilnosti in z olajšanjem zaposlovanja strokovnjakov v ustreznih sektorjih v Evropski uniji;

36.

spodbuja države članice, naj posebno pozornost namenijo višini plač žensk v kulturni industriji, da bi v uvedenih plačilnih sistemih preprečili diskriminacijo na podlagi spola;

37.

poudarja pomembno vlogo panog kulturne industrije v boju proti seksističnim stereotipom, pri spodbujanju enakosti moških in žensk ter spreminjanju miselnosti; poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo vse pobude panog kulturne industrije v tej smeri;

38.

poziva države članice in njihove lokalne skupnosti, naj zagotovijo boljšo povezavo med panogami kreativne industrije in finančnimi institucijami, in sicer z razvojem storitev svetovanja pri upravljanju podjetij, finančnega svetovanja, obveščanja in usposabljanja za mala podjetja, podjetnike in zaposlene v kulturni in kreativni industriji;

39.

pripisuje velik pomen določbam Direktive 2007/65/ES in države članice poziva, naj zagotovijo njen pravočasen prenos, Komisijo pa, naj mu zagotovi informacije o izvajanju te direktive;

40.

poudarja možnosti, ki jih ustvarjajo daljnosežne širokopasovne storitve visoke hitrosti in nove brezžične tehnologije pri razvoju in razširjanju novih inovativnih kulturnih storitev in vsebin na podeželju ter v mestih v vseh 27 državah članicah; poziva države članice, naj dajo prednost razvoju širokopasovnih omrežij na podeželskih in obrobnih območjih, da bi premostile digitalni razkorak; ugotavlja, da tehnološki napredek potrošnikom omogoča hitrejši dostop do kulturnih vsebin;

41.

opozarja Komisijo in države članice na njihovo dosedanje stališče o avdiovizualnih storitvah v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj ter jih poziva, naj v pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije in Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami še naprej ne zagovarjajo liberalizacije avdiovizualnih storitev in ne zahtevajo, da se jim omogoči odstopanje od uporabe klavzule o državi z največjimi ugodnostmi;

42.

pozdravlja letno filmsko nagrado (nagrada LUX), ki jo Parlament ustanovil leta 2007 in s katero želi krepiti kulturno politiko, spodbujati kulturno in jezikovno raznolikost, ohranjati kulturno tradicijo in podpirati kulturne izmenjave, ter poziva, da se pri podeljevanju te nagrade upošteva zlasti sodelovanje in ustvarjalnost žensk, s čimer bi dali priznanje njihovemu prispevku k razvijanju in napredovanju evropske kinematografije;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Unescu in Svetu Evrope.