15.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 247/78

A.

ker Evropski parlament na tej stopnji letnega postopka čaka na načrte prihodkov in odhodkov drugih institucij ter predloge svojega predsedstva za proračun za leto 2009,

B.

ker je bil sprejet dogovor o poskusnem projektu, po katerem bo v celotnem proračunskem postopku za leto 2009 v odnosih med predsedstvom in Odborom za proračun uporabljeno okrepljeno sodelovanje,

C.

ker zgornja meja razdelka 5 za leto 2009 znaša 7 777 000 000 EUR (5), kar je 4,3 % več kakor v letu 2008,

D.

ker proračun Evropskega parlamenta za leto 2008 znaša 1 452 517 167 EUR, kar je 19,68 % razdelka 5 za to leto,

1.

poudarja, da bo leto 2009 obdobje dolgoročnih sprememb za Parlament, in je prepričan, da bi se moralo to odražati tudi v proračunskem postopku; meni, da je to nova priložnost, da se zagotovi ustrezno financiranje političnih prednostnih nalog Parlamenta, hkrati pa se natančno nadzoruje porabo in skuša prihraniti, kjer je le mogoče, ter zagotoviti uravnoteženost proračuna;

2.

meni, da je treba ob vztrajanju pri čim učinkovitejši porabi sredstev odgovoriti na naslednje izzive:

3.

je seznanjen, da je bilo v dokumentu predsedstva načeto vprašanje prostovoljnega 20-odstotnega deleža Evropskega parlamenta; opominja, da je bil že v nekaj zaporednih proračunih ob koncu leta ugotovljen presežek, in želi, čeprav meni, da bodo v letu 2009 zaradi posebnih izzivov nedvomno nastali dodatni stroški, pregledati vse odhodke, pri tem pa ne preseči 20-odstotnega deleža;

4.

meni, da je zmernost pri sestavi proračuna vrlina, čeprav to morda popolnoma ne drži v drugih okoliščinah; zato pozdravlja namero generalnega sekretarja, da pred predložitvijo podrobnih predlogov pozorno prouči vse odhodke; vztraja, da se v prihodnjem načrtu odhodkov čim bolj upošteva končni predlog odhodkov Parlamenta s strani uprave in predsedstva, zlasti zdaj, ko sta predsedstvo in Odbor za proračun sprejela nov pilotni spravni postopek; meni, da bo s tem posredovano pozitivno sporočilo davkoplačevalcem v Evropski uniji, Parlamentu pa bo koristilo pri pripravah na pregled večletnega finančnega okvira; meni, da bi moral biti ta pregled končan pravočasno za priprave na prvo obravnavo;

5.

kljub temu poudarja, da je treba gibanje finančne zgornje meje v preostanku večletnega okvira, torej od 2009 do 2013, skrbno spremljati, predvsem ker se letni popravki izračunavajo po fiksni stopnji (+ 2 %) in bo vsako odstopanje od dejanske inflacije vplivalo na razliko do zgornje meje; poziva vse institucije, da ob upoštevanju sredstev, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru, natančno ocenijo svoje proračunske potrebe;

6.

v zvezi s tem bi rad preučil tudi, kako se posamezne institucije v okviru proračuna prilagajajo spreminjajočim se potrebam po delavcih; ugotavlja, da Komisija v nasprotju z drugimi institucijami vse večji delež zaposlenih financira iz svojih operativnih programov (torej ne iz razdelka 5), običajno tako, da v procesu zunanjega izvajanja ustanavlja agencije; se zaveda, da se Parlament ne more zatekati k takšnim rešitvam in da mora vse svoje potrebe financirati iz razdelka 5;

7.

pozdravlja poskusni projekt za okrepljeno sodelovanje med predsedstvom in Odborom za proračun v letu 2008, ki bo preizkusni kamen za poenostavljen proračunski postopek, poleg tega pa bo omogočil bolj pravočasno in pregledno posvetovanje o vseh parlamentarnih vprašanjih, ki imajo pomembne finančne posledice; poudarja, da bi bilo treba ta poskusni projekt najprej skrbno ovrednotiti, preden bo mogoče sprejeti dolgoročne odločitve;

8.

meni, da bi morale biti večje pristojnosti Parlamenta po ratifikaciji Lizbonske pogodbe najpomembnejše vprašanje pri oblikovanju proračuna za leto 2009, zlasti kar zadeva njegovo vlogo zakonodajalca, enakovrednega Svetu; poudarja, da bo seveda ohranil vlogo ene od vej proračunskega organa, vendar z drugačnimi določbami o klasifikaciji odhodkov in proračunskih postopkih;

9.

meni, da bi bilo treba narediti vse, da bi poslancem izčrpno pomagali pri izpolnjevanju obveznosti v novih okoliščinah ter da bi vzpostavili ustrezne strukture in zmogljivosti, vključno z ustreznimi in lahko dostopnimi prostori za sestanke za posamezne poslance; poudarja, da tovrstne spremembe niso nekaj novega za Parlament in da so bile večje pristojnosti pri soodločanju ob spremembah pogodb v preteklosti brez težav vključene v obstoječe strukture; z zanimanjem pričakuje zaključke delovne skupine za človeške in finančne vire, ki jo je ustanovil generalni sekretar, zlasti glede zahtev za večjo zakonodajno vlogo parlamentarnih odborov ter drugih novih odgovornosti Parlamenta;

10.

kljub temu meni, da to vprašanje ni preprosto samo vprašanje finančnih sredstev, temveč da je treba povsod iskati tudi primernejše in cenejše načine organizacije dela, vključno z osredotočenjem na osrednje dejavnosti, prerazporejanjem zaposlenih, kadar je le mogoče, prestrukturiranjem služb, da se bodo bolje odzivale na nove okoliščine, boljšo izrabo sodobnih tehnologij in okrepljenim medinstitucionalnim sodelovanjem;

11.

poziva generalnega sekretarja, naj podrobneje preuči, katere naloge in obveznosti bodo po Lizbonski pogodbi resnično nove v primerjavi z dosedanjimi in bodo morda tudi zahtevale nove načine dela ali celo spodbudile zahteve za dodatna sredstva, kot je opozorilo predsedstvo v svojem dokumentu o smernicah; poudarja, da bi morale biti zahteve za nova sredstva pospremljene z jasnimi dokazi o tem, kaj je bilo doseženo s povečanjem števila zaposlenih in odhodkov v preteklosti, na primer dokazi o izrabi in rezultatih novih„komitoloških delovnih mest“, odobrenih za leto 2008;

12.

poudarja tudi, da je zelo pomembno temeljito analizirati vplive, ki bi jih predlogi delovne skupine za parlamentarno reformno utegnili imeti na proračun za leto 2009, kar bo skupaj s spremembami pogodbe nedvomno vplivalo na delovne metode Parlamenta;

13.

želi, da se opravi ocena sestave in zmogljivosti sekretariatov odborov, saj je treba zagotoviti, da bodo dobro pripravljeni in da bodo lahko izboljšali kakovost zakonodajnega dela; je presenečen nad nedavnimi trditvami, da samo 6 % zaposlenih dela v odborih, in poziva generalnega sekretarja, naj pred 1. julijem 2008 pripravi vmesno oceno potreb po človeških virih, vključno z natančnejšimi informacijami o potrebah različnih odborov, in podrobno organizacijsko shemo vseh zaposlenih (uradnikov in drugih uslužbencev), ki delajo v upravi, in naj predlaga primerne rešitve, vključno s prerazporeditvami, da se okrepi osrednja dejavnost zakonodajnega dela;

14.

znova izraža prepričanje, da bo uvedba sistema za upravljanje znanja, ki bo na enem mestu združil različne vire informacij, besedil in referenc in bo dostopen z ene same točke tako poslancem kot uslužbencem, uporabno orodje za upravljanje; z zanimanjem spremlja nedavno razpravo o tem vprašanju v predsedstvu; poziva k zgodnji izmenjavi mnenj in informacij, vključno z oceno stroškov, kot se je že zahtevalo leta 2007; poziva predsedstvo, naj sprejme nadaljnje ukrepe med proračunskim postopkom;

15.

pozdravlja pilotni projekt o individualnem tolmačenju za poslance in pričakuje njegovo čimprejšnjo uvedbo; ugotavlja, da bo v prvi fazi namenjen poročevalcem in poročevalcem v senci v zakonodajnih in proračunskih postopkih; poziva generalnega sekretarja, da ta šestmesečni projekt spremlja, pravočasno pred prvo obravnavo pa pripravi nepristransko analizo stroškov in koristi;

16.

opozarja, da je bilo med proračunskim postopkom za leto 2008 2 milijona EUR namenjenih za rezervo kot spodbuda upravi, da nameni prednost učinkovitejši jezikovni podpori poslancem med uradnimi zasedanji; poziva upravo, naj predloži informacije o sprejetih ukrepih in napredku pri izboljšanju jezikovnih storitev na uradnih zasedanjih;

17.

pričakuje rezultate ocene pilotnega projekta, da se poslancem zagotovi analitična služba v knjižnici Parlamenta, pričakuje pa tudi, kakšen bo pomen tega projekta za leto 2009; opominja, da je v svoji resoluciji z dne 29. marca 2007 o smernicah za proračunski postopek za leto 2008 (6) Parlament zaprosil za možnost objave odgovorov na takšna vprašanja na svojem intranetu; poudarja, da bi objava povečala preglednost in da bi takšna storitev koristila vsem poslancem;

18.

poudarja, da bo leto 2009 leto evropskih volitev, in ocenjuje, da je to bistven vidik proračuna, o katerem se bo treba dogovoriti; znova izraža prepričanje, da morajo biti evropski državljani ustrezno obveščeni o delu, ki ga opravljajo njihovi izvoljeni predstavniki, pa tudi o politični in zakonodajni vlogi Parlamenta;

19.

posebej opozarja na pomen, ki ga pripisuje ukrepom za decentralizirano komunikacijo, ki se nanašajo tudi na regionalne in lokalne medije; meni, da je to stroškovno učinkovit način, kako zagotoviti potrebno ciljno obveščanje, in vztraja, da bi morali poslanci dejavno sodelovati pri takšnih pobudah;

20.

je prepričan, da je treba spremembe, povezane z volilnim letom, kljub temu obravnavati v smislu dobrega finančnega upravljanja, ne pa povsem mehanično predvideti, da bodo povzročile dodatne odhodke, ki bodo nastali poleg odhodkov iz drugih dejavnosti; meni, da se bo treba v volilnem letu osredotočiti na dejavnosti in odhodke;

21.

namerava zato spremljati financiranje treh osrednjih informacijskih projektov za državljane, in sicer centra za obiskovalce, avdiovizualnega centra, ki bi morala biti v letu 2009 že v polnem zamahu, in spletne televizije, ki bi morala začeti delovati pred 1. julijem 2008; upoštevajoč, da je to področje v preteklih letih bilo deležno občutne rasti, meni, da bo spletna televizija dosegla dodano vrednost investicij za komunikacijsko politiko, ker vsem državljanom Unije zagotavlja preprost dostop do razprav v Parlamentu; zahteva redne informacije, pri čemer se ocenijo rezultati glede na sklop kazalnikov uspešnosti;

22.

je seznanjen s predlogom za namenska sredstva za projekt hiše evropske zgodovine iz dokumenta predsedstva ter glede na omejen finančni manevrski prostor in vedno večje potrebe v zvezi z osnovnimi nalogami Parlamenta pričakuje podrobnejšo analizo finančnih in proračunskih elementov ter rezultate dela odbora strokovnjakov; želi preučiti možnosti za to, da bi tudi Komisija podprla ta pomemben projekt;

23.

pripisuje velik pomen poenotenemu statutu poslancev, ki bo uveden v drugi polovici leta 2009; ugotavlja, da so dodatni odhodki ob upoštevanju prehodnih določb, ki jih je mogoče uporabljati največ deset let, zaenkrat šele približno izračunani, in pozdravlja izjavo generalnega sekretarja, da bodo zneski pred pripravo načrta prihodkov in odhodkov še enkrat pregledani;

24.

poziva generalnega sekretarja, naj popravljeni načrt teh proračunskih odhodkov predloži čim prej, saj se bo za novi sistem verjetno odločilo več poslancev, kot je bilo prvotno predvideno; želi tudi zadnje podatke o finančnem učinku novih pravil na nadomestila, ki bi jih bilo treba spremeniti skupaj z novim statutom;

25.

se strinja, da bi bilo mogoče predvideti začasni znesek za primer, da bodo konec leta 2009 sprejeti hrvaški opazovalci, in pričakuje oceno finančnih posledic;

26.

podpira priporočila konference predsednikov in predsedstva, da se zagotovi dosledno izvajanje notranjih pravil Parlamenta o povračilu stroškov parlamentarne pomoči ter zadolži delovno skupino predsedstva za statut poslancev, statut pomočnikov in pokojninski sklad, da nujno podrobno oceni delovanje veljavnih pravil in glede na pomen zadeve predloži predloge za spremembe teh pravil; poziva delovno skupino, ustanovljeno znotraj predsedstva, naj skupaj s pristojnimi službami Komisije nujno predloži Svetu predloge v zvezi s statutom pomočnikov poslancev za sprejetje med francoskim predsedovanjem, da bo lahko statut začel veljati isti dan kot novi statut poslancev; meni, da bi predlagani statut zagotovil enako in pregledno obravnavanje pomočnikov poslancev ter pomagal zagotoviti izpolnjevanje davčnih in socialnih obveznosti, kot so plače in pravice iz socialne varnosti; pozdravlja sklep Predsedstva z dne 10. marca 2008 o parlamentarni pomoči poslancem kot prvem koraku proti izpolnjevanju zahtev iz resolucije z dne 25. oktobra 2007 o osnutku splošnega proračuna za leto 2008 (7); poziva Predsedstvo in njegovega generalnega sekretarja, naj pravočasno pred prvo obravnavo poroča o napredku na tem področju;

27.

pozdravlja pripravo predloga dolgoročne strategije za nepremičninsko politiko Parlamenta, vključno s pričakovanim gibanjem stroškov vzdrževanja, ki bi jih bilo treba analizirati v proračunskem postopku za leto 2009; poseben pomen pripisuje finančnim posledicam, ki izvirajo iz najemnih pogodb na eni in nakupov na drugi strani; želi, da se predstavijo argumenti in se vse leto razpravlja o njih; ceni medinstitucionalno pobudo generalnega sekretarja o izboljšanju pogojev javnega naročanja, zlasti da bi se izognili kartelom in monopolom; pričakuje dodatne informacije, da bo lahko še naprej natančno spremljal postopek;

28.

priznava, da so bili z vnaprejšnjimi plačili za stavbe v zadnjih desetih letih ustvarjeni znatni prihranki; meni, da je treba politiko nakupovanja Parlamenta dolgoročno oceniti glede na omejitve finančne zgornje meje in posebnih potreb na treh krajih dela; zato si po predstavitvi dolgoročne strategije želi razprave o tem vprašanju;

29.

vztraja, da bi morala biti okoljska vprašanja osrednji element politike Parlamenta; meni, da bi bilo treba še izboljšati energetsko učinkovitost in da je potreben nadaljnji prehod na uporabo okolju prijaznih energetskih virov v vseh prostorih Parlamenta; pričakuje, da se bodo spoštovale zaveze, ki so bile sprejete v povezavi s sistemom EMAS, in čaka na podrobnejše informacije o rezultatih akcijskega načrta sistema EMAS pa tudi o uporabi sončnih celic, morebitni obnovitvi voznega parka Parlamenta z nakupom okolju prijaznih vozil in o novi točki mobilnosti, ki mora biti tudi lahko dostopna na internetu;

30.

opominja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2007 o predlogu splošnega proračuna za Evropsko unijo za proračunsko leto 2008 zaprosil upravo, naj predloži akcijski načrt za zmanjšanje in kompenzacijo emisij CO2, ki nastanejo zaradi dejavnosti Parlamenta;

31.

želi, da se pripravi poročilo o omejitvah, tako regulativnih kot praktičnih, ki bi lahko privedle do nepotrebnih visokih stroškov vzdrževanja stavb EU, vključno s stavbami Parlamenta; želi, da to poročilo zajame široko paleto področij, da bo mogoče odkriti glavne vzroke, naj bodo ti povezani s tržnimi omejitvami, bremeni, ki jih nalagajo finančna uredba in javni razpisi, ali katerimkoli drugim bistvenim dejavnikom; želi, da se izvaja pravilo o oblikovanju črnega seznama podjetij, ki so predložila nepotrebno visoke stroške; meni, da bi moral Parlament poiskati način, da bi prihranil pri proračunu za stavbe;

32.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se praksa izvajanja skupne rabe zunanjih pisarn s Komisijo (evropske hiše) trenutno spreminja, da bo bolj skladna z deleži, ki jih instituciji dejansko zasedata; čestita generalnemu sekretarju za delo, ki ga je opravil v zvezi s tem, kot je bilo zahtevano lani, in prosi, da se ga obvešča v vseh fazah postopka;

33.

meni, da se je rast števila uslužbencev po znatnemu povečanju vsled zadnjih dveh širitev začela umirjati; poziva vse službe in politične skupine, da pripravijo podrobno analizo in utemeljitve premeščanja osebja v različnih oddelkih Parlamenta, preden postavijo zahteve za zaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest, ter uslužbence prerazporedijo, kadar je to izvedljivo; meni, da bi morali v tokratnem proračunskem postopku nadaljevati tovrstna prizadevanja iz leta 2008, ob tem pa upoštevati posebne izzive leta 2009 in dejstvo, da možnosti za prerazporejanje niso vsa leta enake;

34.

je zato pripravljen pretehtati razumne zahteve za nova delovna mesta, potem ko bo uprava predstavila jasno analizo, vključno z morebitnimi potrebnimi programi izobraževanja in razvoja; pozdravlja namero generalnega sekretarja, da si bo za to zelo prizadeval;

35.

meni, da bo omenjena analiza tega, kakšne so dejanske nove naloge in odgovornosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, in kakšne utegnejo biti finančne posledice, vključno s kadrovskimi načrti, odločilen element proračuna;

36.

poziva institucije, da predstavijo stvarne in na stroških temelječe proračunske zahteve, ki v celoti upoštevajo splošna načela finančne discipline, učinkovitega upravljanja sredstev in dodane vrednosti za evropske državljane;

37.

ga izjemno zanima, kakšno mesto bo imela prihodnja evropska služba za zunanjepolitično delovanje v proračunu EU nasploh, ter poziva Svet in Komisijo, naj v primeru, da bo ta služba ali kak njen del razporejen v proračunski oddelek Sveta, ravnata pregledno in proaktivno, kar zadeva posledice takšne razporeditve, vključno z ločitvijo upravnih odhodkov in odhodkov iz poslovanja;

38.

nekoliko v skrbeh ugotavlja, da so se v srednjeročnem obdobju odhodki za stavbe občutno povečali, in poziva vse institucije, naj načrte v zvezi s tem skrbno preučijo ter vse finančne načrte in/ali rešitve predstavijo v pregledni in lahko razumljivi obliki; priznava, da so v nekaterih primerih takšni odhodki neizogibni, na primer če so povezani s pravnimi zahtevami ali če je treba zagotoviti zadovoljive razmere za zaposlene;

39.

poziva poročevalca za leto 2009, naj obišče Svet, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, evropskega varuha človekovih pravic in evropskega varuha osebnih podatkov ter pridobi informacije še pred pripravo načrtov prihodkov in odhodkov, nato pa o tem poroča Odboru za proračun;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropskemu varuhu človekovih pravic ter Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.