30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 224/23

1.1

Od leta 2001 naprej se Komisija ukvarja z negativnimi posledicami poslovnega neuspeha. Komisija je zlasti poudarila potrebo po večji učinkovitosti stečajnih postopkov. Komisija se je glede na omejene pristojnosti na tem področju osredotočila na zbiranje podatkov o pravnih in socialnih posledicah poslovnega neuspeha, olajšanje ugotavljanja in razširjanja dobrih praks ter na pripravo orodij za zgodnje opozarjanje kot sredstev za zmanjšanje posledic neuspeha.

1.2

EESO podpira poudarek Komisije na potrebi po preseganju posledic poslovnega neuspeha. Dobri nacionalni okvirni pogoji za podjetništvo so ključni za polno izkoriščenje podjetniških možnosti v EU in za ustanavljanje dinamičnih podjetij. Družbeni interes za uspešno podjetništvo, ki je za to pomemben, bi moral biti povezan s politiko spodbujanja nove priložnosti za podjetnike, ki so doživeli poslovni neuspeh.

1.3

Komisija ima prav, ko zatrjuje, da so ustanavljanje podjetij, uspešnost podjetij pa tudi poslovni neuspeh sestavni del tržnega gospodarstva. Upravičeno poudarja, da se zaradi splošnega pomanjkanja družbenega interesa in razumevanja podjetništva dogodkov, kot sta poslovna stiska ali celo poslovni neuspeh, še ne razume v zadostni meri kot normalen gospodarski razvoj in priložnost za nov začetek. EU mora spremeniti to miselnost. Bolj ko so posledice neuspeha povezane s preteklim stečajem, večje je tveganje pri kateri koli novi dejavnosti, to tveganje pa se prenese tudi na vse vpletene v podjetju.

1.4

Zakonodaja v ZDA skuša najti ravnotežje med interesi dolžnikov, upnikov in celotno družbo. Po mnenju EESO naj bi pripravili ustrezne zakone za doseganje takšnega ravnovesja. Plačilna nesposobnost in neplačevanje dolgov lahko povzroči hude težave za upnike in še njih privede v plačilno nesposobnost. Odpis dolgov posameznega podjetja, da bi mu tako dali priložnost za nov začetek, se lahko zdi skrajno nepravično do upnikov. Zakon o plačilni nesposobnosti si mora prizadevati za pravo ravnovesje.

1.5

S stališča družbe nasploh je ohranitev celotnega ali dela podjetja najboljša rešitev. Če je podjetje potencialno uspešno, bodo vsi vpleteni poleg tega imeli korist, če bodo upravljavci rešili plačilno nesposobno podjetje, saj bodo zaposleni lahko ohranili delovna mesta. Če se podjetnik, ki je doživel stečaj, vrne v podjetništvo, s tem ustvari nova delovna mesta. Zaposlitev na katerega koli izmed obeh načinov jasno koristi vsej družbi.

1.6

Razlogi za propad podjetij so različni, tudi če ima podjetnik najboljše namene. Lahko se zgodi, da v začetni fazi ne uspe ustanoviti podjetja, ki bi bilo zmožno preživetja. Še po preteku začetnega obdobja prihodnost podjetja lahko ogrozi pomanjkljiv gospodarski model. Po drugi strani pa potencialno uspešno podjetja lahko propadejo zaradi napak podjetnikov ali pa zaradi drugih razlogov zunaj njihovega nadzora. Taka podjetja lahko rešijo in bi jih morali rešiti stečajni upravitelji, tako da bi se ohranilo čim več delovnih mest.

1.7

Pomembno je razlikovati med podjetjem in njegovim vodstvom. Vodstvo podjetja lahko doživi poslovni neuspeh, stečajni upravitelj pa lahko reši podjetje in njegove zaposlene. Kadar podjetje propade, je tudi vodstvo podjetja v nevarnosti poslovnega neuspeha zaradi bančnih jamstev, ki jih je dalo, čeprav samo ni goljufalo. Komisija obravnava podjetnike, ki niso zagrešili goljufije. Če so ustvarili uspešno podjetje in so doživeli poslovni neuspeh zaradi pomanjkanja izkušenj ali smole, si zaslužijo novo priložnost; gospodarstvo namreč potrebuje njihovo znanje. Drugi, ki pa doživijo neuspeh zaradi neznanja ali pomanjkanja vizije, verjetno nimajo dosti ponuditi gospodarstvu, četudi lahko najdejo financerje. Nove priložnosti ne zaslužijo vsi podjetniki, ki so doživeli neuspeh.

1.8

Pobuda Komisije je prispevala k začetku reform po vsej EU. Mnoge države članice so že našle navdih v dobrih praksah in političnih sklepih na evropski ravni. Približno tretjina držav članic je predstavila načrte o reformi nacionalne zakonodaje na področju plačilne nesposobnosti. Vendar mora še skoraj polovica držav EU sprejeti prve korake v to smer. Čeprav ima Komisija omejeno pristojnost na tem področju, jo EESO poziva, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da spodbudi finančne ministre držav članic k ukrepanju. Po mnenju EESO je napredek držav članic na splošno nezadovoljiv.

1.9

EESO v celoti izraža podporo predlogom v sporočilu o zakonodaji o plačilni nesposobnosti, vendar je to seveda odvisno od natančne vsebine zakonodaje, ki bo navsezadnje sprejeta. Ta zajema priznanje negoljufivih stečajev, hitrejšo ustavitev stečajnega postopka za dolg in zmanjšanje pravnih omejitev, rubežev ali prepovedi ter hitrejše sodne postopke. Srednjeročni cilj naj bi bil, da postopki ne bi trajali več kot dvanajst mesecev.

1.10

EESO meni, da bi vse države članice v vsakem primeru čim prej morale dokončati pregled svojih zakonov o plačilni nesposobnosti. Poleg sprememb zakonodaje pa je bistvenega pomena hitra obravnava na sodiščih. Sodni postopek mora biti dobro voden. Te spremembe so v središču programa o novi priložnosti.

1.11

Dejavna podpora podjetjem v težavah pa je drugi poudarek v sporočilu. Ta vidik ni del programa o novi priložnosti, vendar pa je njegov cilj izogibanje stečajem ter ohranjanje podjetij in delovnih mest. V točki 4 so navedeni številni primeri stečajev podjetij, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Cilj sporočila je preprečitev stečajev z zgodnjimi opozorili, začasno zagotovitvijo sredstev in svetovalnimi storitvami.

1.12

Ta program ni posebej uporaben za večino MSP, ker ponuja le malo mehanizmov za zgodnje odkrivanje ogroženih podjetij med desetinami tisočev MSP v vsaki državi članici. Kljub temu se države članice spodbuja, naj čim bolje izkoristijo obstoječe možnosti. Francoski davčni organi na primer zgodaj opozarjajo na morebitne težave z likvidnostjo. Komisija meni, da bi se podporni ukrepi morali osredotočiti na preprečevanje stečajev, strokovno svetovanje in pravočasno posredovanje. Problem se pojavi, ko vodstvo ne uvidi, da je njihovo podjetje ogroženo. Vlade držav članic bodo morale pri razvoju proaktivnih ukrepov, ki bodo prilagojeni načinu delovanja lastnih MSP, sodelovati s poklicnimi združenji računovodij in podpornimi organizacijami MSP.

1.13

Najpomembnejše priporočilo v sporočilu je vsekakor povezano z reformo zakonodaje o plačilni nesposobnosti. To je ključni ukrep za začetek programa o novi priložnosti.

1.14

Mnoge blažje priporočene ukrepe v sporočilu je mogoče uvesti brez sprememb zakonodaje o plačilni nesposobnosti. Ko bo ta spremenjena, bo mogoče uresničiti tudi druge nezakonodajne ukrepe, ki jih predlaga Komisija. Če ne bo sprememb zakonodaje o plačilni nesposobnosti, glavni cilj sporočila Komisije ne bo dosežen.

1.15

EESO meni, da bi se vsaka država članica morala odzvati na to sporočilo tako, da vključi te predloge v nacionalni program izvajanja lizbonske strategije (smernica št. 15).

2.1

Od leta 2001 naprej se Komisija ukvarja z negativnimi posledicami poslovnega neuspeha. Komisija je zlasti poudarila potrebo po večji učinkovitosti stečajnih postopkov. Komisija se je glede na omejene pristojnosti na tem področju osredotočila na zbiranje podatkov o pravnih in socialnih posledicah poslovnega neuspeha, olajšanje ugotavljanja in razširjanja dobrih praks ter v zadnjem času pripravo orodij za zgodnje opozarjanje kot sredstev za zmanjšanje posledic neuspeha.

2.2

To je prispevalo k reformam po vsej EU. Mnoge države članice so že našle navdih v dobrih praksah in političnih sklepih na evropski ravni. Približno tretjina držav članic je predstavila načrte o reformi nacionalne zakonodaje na področju plačilne nesposobnosti. Vendar mora še skoraj polovica držav EU sprejeti prve korake v to smer. Čeprav ima Komisija omejeno pristojnost na tem področju, jo EESO poziva, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da spodbudi finančne ministre držav članic k ukrepanju. Po mnenju EESO je napredek držav članic na splošno nezadovoljiv.

D

Ukrepi obstajajo

(D)

Ukrepi so načrtovani/delno razpoložljivi

N

Ukrepi ne obstajajo

2.3

Zgornja tabela je vzeta iz sporočila. Četrti, peti in šesti stolpec zadevajo reformo zakonov o plačilni nesposobnosti. Očitno je, da so države članice zelo dejavne na zakonodajnem področju, hkrati pa je razvidno, da je zelo malo držav uveljavilo spremenjene zakone. Če bi skupne vrednosti pod stolpci govorile o zakonodaji v veljavi, te ne bi bile 12 – 15 – 17 – 17, ampak 6 – 6 – 5 – 10. Rezultat 27 držav članic je slab. Počasno ukrepanje ali odsotnost ukrepanja brez dvoma škodi podjetniški dejavnosti v državah članicah. Dokler ne bo prišlo do sprememb, bo namreč možnost propada podjetja velika ovira za podjetništvo.

2.4

V tabeli je mogoče tudi opaziti, da je šest stolpcev, ki obdajajo stolpca, povezana z zakonodajo, bolj ali manj praznih. To je nekoliko presenetljivo, kajti čeprav zakonodaje o plačilni nesposobnosti v večini držav članic niso spremenili, bi bilo mogoče sprejeti druge blažje ukrepe.

2.5

Za primerjavo je EESO zaprosil Komisijo, da mu zagotovi podatke o ZDA, ki jih je mogoče primerjati s podatki iz tabele. V nadaljevanju je razlaga položaja v ZDA:

2.6

Ameriški zakon vsebuje popolnoma drugačno miselnost od zakonov v večini ali kar v vseh državah članicah EU. Pravno stališče večine držav članic sedaj kaže, da to vprašanje v veliki meri preprosto ni razumljeno. Čas, ki je potreben za spremembo zakonov o plačilni nesposobnosti, govori o tem, če se izrazimo po domače – da EU „nima pojma“. Sprememba miselnosti bo pospešila uvedbo novih zakonov. Če pa spremembe ne bo, ne bodo uvedeni niti blažji ukrepi.

2.7

V 19. stoletju so bile posledice poslovnega neuspeha tolikšne, da so neuspešne podjetnike vodile v samomor. Čeprav je v 21. stoletju manj samomorov, pa stigma v družbi ostaja. Državljani EU morajo na podjetnike gledati kot na nekoga, ki dela nekaj koristnega, tudi takrat, ko doživijo stečaj. Neizogibno je, da včasih pride do neuspeha. Nekoliko manj kot tri četrtine (73,0 %) od 931.435 podjetij, ki so bila ustanovljena v letu 1998 v Španiji, na Finskem, v Italiji, v Luksemburgu, na Švedskem in v Veliki Britaniji, je preživelo dve leti. Nekoliko manj kot polovica (49,1 %) pa jih je preživelo pet let, do leta 2003.

2.8

Komisija ima prav, ko zatrjuje, da so ustanavljanje podjetij, uspešnost podjetij pa tudi poslovni neuspeh sestavni del tržnega gospodarstva. Upravičeno poudarja, da se zaradi splošnega pomanjkanja družbenega interesa in razumevanja podjetništva dogodkov, kot sta poslovna stiska ali celo poslovni neuspeh, še ne razume v zadostni meri kot normalen gospodarski razvoj in priložnost za nov začetek. EU mora spremeniti to miselnost. Bolj ko se posledice poslovnega neuspeha navezujejo na stečaj, večje je tveganje pri vsakem novem projektu, to tveganje pa se prenese na vse vpletene v podjetju.

2.9

Zakonodaja v ZDA skuša najti ravnotežje med interesom dolžnikov, upnikov in celotno družbo. Po mnenju EESO naj bi države članice pripravile ustrezne zakone za doseganje takšnega ravnovesja. Kot je opisano v točki 4, plačilna nesposobnost in neplačevanje dolgov lahko povzroči hude težave za upnike in še njih privede v plačilno nesposobnost. Odpis dolgov posameznega podjetja, da bi mu tako dali priložnost za nov začetek, se lahko zdi skrajno nepravično do upnikov. Zakon o plačilni nesposobnosti si mora prizadevati za pravo ravnovesje.

2.10

S stališča družbe nasploh je ohranitev celotnega ali dela podjetja najboljša rešitev. Če je podjetje potencialno uspešno, bodo vsi vpleteni imeli korist.

2.11

Za interese zaposlenih je poskrbljeno na več načinov. Države članice izvajajo direktivo o plačilni nesposobnosti, ki predvideva plačila za delovno silo. Če upravljavci lahko rešijo plačilno nesposobno podjetje, bodo zaposleni lahko ohranili delovna mesta. Če se podjetnik, ki je doživel stečaj, vrne v podjetništvo, s tem ustvari nova delovna mesta. Zaposlitev na katerega koli izmed obeh načinov jasno koristi vsej družbi.

3.1.1

Prvi ukrep za preprečevanje negativnih učinkov poslovnega neuspeha je javna razprava o tem vprašanju. V EU splošna javnost pogosto dojema stečaj kot kaznivo dejanje, ne glede na razlog. Mediji morajo odigrati pozitivno vlogo pri spremembi tega napačnega dojemanja. Poglavitna spoznanja so naslednja:

3.2.1

Ponovna ustanovitev podjetja po stečaju je lahko s pravnega stališča izziv. V številnih državah zakonodaja o stečajih posameznike še vedno obravnava na enak način ne glede na to, ali je bil stečaj posledica goljufije ali neodgovornega ravnanja ali pa pri neuspehu ni šlo za očitno napako lastnika ali direktorja, tj. da je bil posledica poštenega in odkritega ravnanja.

3.2.2

Prav tako številna pravila uvajajo omejitve, prepovedi in rubež plačilno nesposobnih podjetnikov zgolj na podlagi obstoja stečajnih postopkov. Ta avtomatizem pristopa ne upošteva tveganj, ki so v poslovnem svetu vsakodnevni pojav, in predpostavlja prepričanje, da je plačilno nesposoben podjetnik nekdo, kateremu družba ne more zaupati. V EU je potrebna temeljita sprememba osnovnega načela zakonodaje o plačilni nesposobnosti. Najpomembnejše točke so:

3.3.1

Strah, da bodo podjetja zaznamovana zaradi poslovnega neuspeha, je eden od razlogov, zakaj MSP v finančnih težavah prikrivajo te težave, dokler ni prepozno. Pravočasno ukrepanje je ključno za preprečitev stečaja, v številnih primerih pa je sanacija bolj zaželena kot likvidacija. Najpomembnejše točke so:

3.4.1

Javna podpora je premalo usmerjena na glavne omejitve, s katerimi se srečujejo podjetniki pri ustanavljanju novega podjetja – sredstva, ustrezne spretnosti in znanja ter psihološka podpora. Običajno nov začetek ogroža pomanjkanje sredstev za ustanovitev novega podjetja, zlasti finančnih sredstev. Poglavitna spoznanja so naslednja:

3.5

Skratka, dobri nacionalni okvirni pogoji za podjetništvo so ključni za polno izkoriščenje podjetniških možnosti v EU in za ustanavljanje dinamičnih podjetij. Družbeni interes za uspešno podjetništvo, ki je za to pomemben, bi moral biti povezan s politiko spodbujanja nove priložnosti za podjetnike, ki so doživeli poslovni neuspeh.

4.1

EESO podpira poudarek Komisije na potrebi po preseganju posledic poslovnega neuspeha. Komisija ima prav, ko zatrjuje, da so ustanavljanje podjetij, uspešnost podjetij pa tudi poslovni neuspeh del tržnega gospodarstva. Upravičeno poudarja, da se zaradi splošnega pomanjkanja družbenega interesa in razumevanja podjetništva dogodkov, kot sta poslovna stiska ali celo poslovni neuspeh, še ne razume v zadostni meri kot normalen gospodarski razvoj in priložnost za nov začetek.

4.2

EESO meni, da je glavnina smernic v sporočilu sicer nujno potrebna, nekatere izmed njih pa se ne zdijo dovolj verodostojne. Odbor izraža zadržek glede več odstavkov v točkah 4 in 5 mnenja.

4.3

Namen in cilj podjetniške dejavnosti je ustvariti podjetje, ki prinaša dobiček in hkrati ponuja možnost rasti. Podjetniki uvajajo inovacije, da bi zadovoljili potrebe potrošnikov, ki še niso bile zadovoljene ali pa niso bile zadovoljene na najbolj učinkovit način.

4.4

Podjetnik lahko prepozna tržne priložnosti. Londonski podjetnik je na primer videl priložnost za uvozno-izvozno dejavnost med Veliko Britanijo in Indijo, ki je odgovarjala na potrebe v obeh državah. Ta dejavnost je zapolnila tržno luknjo. Drugi podjetniki zapolnjujejo tržne luknje na primer z odpiranjem restavracij ali frizerskih salonov na območjih, kjer teh storitev ni v zadostni meri.

4.5

Amazon je odličen primer učinkovitega zadovoljevanja potreb. Knjigarnam uspe preživeti zaradi tistih, ki imajo čas in veselje do tega, da v knjigarni listajo knjige. Amazon pa odgovarja na potrebe drugačne kategorije kupcev knjig.

4.6

Nekateri podjetniki ustanovijo podjetje, ki izkoristi znanstveni in tehnološki napredek. Takšna podjetja se pogosto razvijejo iz univerz, raziskovalnih institutov ali podjetij, usmerjenih v znanost. Štiri profesorji z londonske univerze so ustanovili podjetje, ki ponuja storitve slikovne analize s pomočjo programske opreme za boljše merjenje terapevtskega učinka razvijajočih zdravil, ki so jo sami izdelali. Intelektualna lastnina programske opreme je najpomembnejši del takšnega podjetja. Eden izmed profesorjev je bil imenovan za izvršnega direktorja in trenutno odkriva, ali ima podjetništvo v krvi ali ne.

4.7

Da bi uspel, podjetnik potrebuje predvsem troje. Najprej mora imeti potrebno znanje in izkušnje, da pravilno oceni tržne možnosti in znanje za uresničitev svojega podjetniškega projekta, ne glede na to, ali gre za novo restavracijo, novo spletno potovalno agencijo ali pa dosežek pri uporabi znanosti. Pri ustanavljanju podjetja je vedno najprej treba dokazati izvedljivost projekta. Ta predpostavlja razvoj izdelka ali storitve, za katerega bodo stranke pripravljene plačati ceno, ki je potrebna, da bo podjetje pokrilo svoje stroške in imelo dobiček. Mnogi, ki jih mika podjetništvo, ne storijo tega koraka. Nekateri potegnejo nauk iz svojih napak in začnejo znova. Drugi pa se nikoli ničesar ne naučijo.

4.8

Drugi potrebni pogoj so finančna sredstva. Nekatera podjetja v nastajanju so dovolj privlačna, da že na začetku pritegnejo imetnike tveganega kapitala. Večina imetnikov tveganega kapitala pa ne stori nobenega koraka, preden podjetnik ne konkretizira svojega predloga. Zdaj imamo shemo rizičnega kapitala, ki jo predlaga EIB, vendar bo njena zmogljivost omejena. Finančna sredstva so običajno na voljo v delih. Če prva faza financiranja prinese dobre rezultate, je veliko laže dobiti dodatna sredstva.

4.9

V začetni fazi sredstva za podjetje najpogosteje prispevajo sorodniki in prijatelji. Na voljo so sicer bančni krediti, vendar pa banke zahtevajo jamstvo. Če podjetje nima premoženja, banke kot jamstvo vzamejo premoženje podjetnika. Za podjetnika, sorodnike in prijatelje je največje tveganje, kadar morajo dati osebna jamstva. Ta jamstva običajno zajemajo obdobje, daljše od začetne faze, ker se zasebna podjetja običajno ne morejo opreti na podporo bank, dokler ne kotirajo na borzi. Če banka prekliče jamstvo, lahko podjetnik ostane brez doma. V takšnih okoliščinah lahko davčne obveznosti in obveznosti za socialno varnost položaj le še poslabšajo.

4.10

V mnenjih Odbora o davčnih spodbudah za raziskave in razvoj (1) smo spodbudili države članice, da dodelijo davčne olajšave zasebnikom, ki investirajo v nastajajoča podjetja. Seveda bi takšne davčne spodbude tudi pomagale podjetnikom usredstviti nova podjetja.

4.11

Po začetnem obdobju je podjetnik odvisen od tretje nujno potrebne sestavine uspeha, učinkovitega poslovnega modela. Model je odvisen od vrste dejavnikov, ki določajo položaj podjetja. Če od prodajnih rezultatov odštejemo stroške proizvodnje, dobimo bruto maržo in ko odštejemo še druge odhodke, pridemo do dobička pred plačilom davka, ki zadošča za plačilo obresti za bančna posojila in vračanje kapitala. Ko poslovni model ni učinkovit ali ko vodstvo podjetja nima znanja ali izkušenj za vodenje prodaje itd., da bi lahko zagotovilo preživetje, so tisti, ki so dali bančna jamstva, v nevarnosti stečaja. Iz takšnega stečaja se je seveda mogoče marsičesa naučiti. Če je podjetnik spoznal zahteve poslovnega modela, obstaja možnost novega začetka.

4.12

Poslovne modele, ki so se izkazali za uspešne, vedno ogrožajo spremembe, povezane z zaposlenimi, s strankami, trgom, tehnologijami in konkurenco. Ko podjetnik uspešno ustanovi podjetje, je vedno na preizkušnji zaradi sprememb, kar še posebej velja za tehnološka podjetja. Podjetniki, ki „padejo na izpitu“ zaradi sprememb, se lahko učijo iz izkušenj. Drugi, zlasti lastniki druge ali tretje generacije, pa nimajo vedno te možnosti.

4.13

Uspeh poslovnega modela je v največji meri odvisen od podjetnika in njegovih sodelavcev. Posebej je potrebno znanje o finančnem upravljanju. Dobro podjetje pa je lahko celo preveč uspešno in sprejme preveč naročil, tako da navsezadnje ne more več plačati računov. V tem primeru lahko pride v upravo njegovih upnikov. Takšna podjetja imajo vsekakor možnost za uspešen nov začetek.

4.14

Drugo finančno tveganje pa se pojavi, ko računov ne poravna večja stranka in tako tudi podjetnik ne more plačati računov ter banka grozi z zasegom. Po statističnih podatkih Komisije plačilno nesposobnost podjetja v četrtini primerov povzroči zamuda pri plačilu. Tudi v takšnem primeru je nov začetek lahko uspešen. Vlade držav članic in Komisija priznavajo, da so zlasti ranljiva majhna in novejša podjetja. Tega vprašanja se loteva direktiva o boju proti zamudam pri plačilih in ga bo obravnaval tudi prihodnji zakon o malih podjetjih.

4.15

Nekatera podjetja propadejo, vendar ne zaradi napak, ki bi jih zagrešila, marveč zaradi nepredvidenih razlogov, kot so na primer posledice 11. septembra ali skrajnih vremenskih razmer. Vendar pa bi bila podjetja lahko previdnejša in se zavarovala, kar bi zmanjšalo pretres. Zato se organizacije, ki podpirajo majhna podjetja, spodbuja, da podjetnikom predstavijo koristi previdnostnih instrumentov.

4.16

Če povzamemo, obstajajo različni razlogi za propad podjetja, tudi takrat, ko ima podjetnik najboljše namene. Lahko se zgodi, da že v začetni fazi ni mogoče ustanoviti podjetja, ki bi bilo zmožno za preživetje. Še po preteku začetnega obdobja prihodnost podjetja lahko ogrozi pomanjkljiv gospodarski model. Po drugi strani pa potencialno uspešno podjetja lahko propadejo zaradi napak podjetnikov ali pa zaradi drugih razlogov zunaj njihovega nadzora. Taka podjetja lahko rešijo in bi jih morali rešiti upravljavci, ki bi poskrbeli za ohranitev čim več delovnih mest.

4.17

Pomembno je razlikovati med podjetjem in njegovim vodstvom. Vodstvo podjetja lahko doživi poslovni neuspeh, stečajni upravitelj pa lahko reši podjetje in njegove zaposlene. Kadar podjetje propade, je tudi vodstvo podjetja v nevarnosti poslovnega neuspeha zaradi bančnih jamstev, ki jih je dalo, čeprav samo ni goljufalo. Komisija obravnava prav podjetnike, ki niso zagrešili goljufije. Drugi, ki pa doživijo neuspeh zaradi neznanja ali pomanjkanja vizije, verjetno nimajo dosti ponuditi gospodarstvu, čeprav lahko najdejo financerje. Nove priložnosti ne zaslužijo vsi podjetniki, ki so doživeli neuspeh.

5.1.1

Najmočnejše sporočilo, ki ga vlade držav članic lahko posredujejo splošni javnosti, bo temeljilo na spremembah zakona o plačilni nesposobnosti. Ko bo zakon jasno omogočil novo priložnost podjetnikom, se bo to odrazilo v poročanju medijev.

5.1.2

Vlade lahko sodelujejo z organizacijami in institucijami, ki tesno sodelujejo s podjetji. Med njimi posebno mesto zavzemajo združenja računovodij, medtem ko predstavniške organizacije MSP in samostojna podjetja prav tako igrajo določeno vlogo.

5.1.3

Sporočilo omenja zamisel o nagradi za podjetnike, ki pri ustanavljanju podjetja uspejo v drugem poskusu. Če bi prej omenjene organizacije sprejele takšne rešitve, bi temu gotovo sledilo naklonjeno poročanje medijev.

5.2.1

EESO v celoti podpira predloge v sporočilu glede zakona o plačilni nesposobnosti, vendar je to odvisno od podrobne vsebine zakonodaje, ki bo navsezadnje sprejeta. Ti predlogi so podrobno opredeljeni v točki 3.2 in zajemajo priznanje negoljufivih stečajev, hitrejšo ustavitev stečajnega postopka za dolg in zmanjšanje pravnih omejitev, rubežev ali prepovedi ter hitrejše sodne postopke. Srednjeročni cilj naj bi bil, da naj postopki ne bi trajali več kot dvanajst mesecev.

5.2.2

EESO meni, da bi vse države članice v vsakem primeru čim prej morale dokončati pregled svojih zakonov o plačilni nesposobnosti. Poleg sprememb zakonodaje pa je bistvenega pomena hitra obravnava sodišč. Sodni postopek mora biti dobro voden. Te spremembe so v središču programa o novi priložnosti.

5.3.1

To je drugi poudarek, ki ga vsebuje sporočilo. Ta vidik ni del programa o novi možnosti, vendar pa je njegov cilj izogibanje stečajem ter ohranitev podjetij in delovnih mest. Cilj sporočila je preprečitev stečajev z zgodnjimi opozorili, začasno zagotovitvijo sredstev in svetovalnimi storitvami.

5.3.2

Težava je v tem, da program ni posebej uporaben za večino MSP, ker ponuja le malo mehanizmov za zgodnje odkrivanje ogroženih podjetij med desetinami tisočev MSP v vsaki državi članici. Kljub temu se države članice spodbuja, naj čim bolje izkoristijo obstoječe možnosti, kot na primer v Franciji, kjer davčni organi zagotavljajo zgodnje opozarjanje na možne težave z likvidnostjo. Komisija meni, da bi podporni ukrepi morali biti usmerjeni k preprečevanju stečajev, strokovnemu svetovanju in pravočasnemu posredovanju. Problem se pojavi, ko vodstvo ne uvidi, da je podjetje ogroženo. Vlade držav članic bodo pri razvoju proaktivnih ukrepov, ki bodo prilagojeni načinu delovanja lastnih MSP, morale sodelovati z združenji računovodij in podporno organizacijo MSP.

5.3.3

EESO ne podcenjuje težav pri zagotavljanju tovrstne podpore. Posredovanje države proti tržnim silam ima lahko nasprotni učinek in spodkoplje red na trgu.

5.3.4

Delniške družbe morajo izpolnjevati dve zahtevi: obvezane so k spoštovanju časovnih rokov pri oddaji finančnih poročil in k temu, da računovodstvo in uprava potrdita rentabilnost in plačilno sposobnost družbe. Uveljavljanje takšnih predpisov za vsa podjetja, še posebej zgodnja oddaja finančnih poročil, bi izboljšala sistem zgodnjega opozarjanja.

5.3.5

EESO pozdravlja osredotočenje na ogrožena podjetja, kolikor je to mogoče, saj se s tem odpirajo možnosti za ohranitev in stalnost delovnih mest.

5.4.1

Medtem ko je dvanajst do sedemnajst držav že spremenilo ali pa še spreminja zakon o plačilni nesposobnosti, pa skorajda ni opaziti, da bi bila katera koli država članica dejavna na področju te skupine priporočil Komisije.

5.4.2

Razlog za pičlo dejavnost je tudi v tem primeru ta, da je nekatere predloge mogoče označiti kot nasprotne tržnim silam. To zlasti velja za predloge, da naj bi bile banke manj previdne in da naj bi pristojni organi ustvarili podporo mrežam podjetnikov, ki začenjajo znova.

5.4.3

Omogočiti bi bilo treba, da bi predloge, ki spadajo pod pristojnost vlad držav članic – javni programi financiranja, dostop do posojil za podjetja v stečaju, ki ni posledica goljufije, in do javnih naročil – izvajali brez večjih problemov še pred spremembo zakonov o plačilni nesposobnosti.

5.4.4

Obstajati bi morala tudi možnost, da bi ponudniki izobraževanja ponujali tudi izobraževalne programe za podjetnike, ki začenjajo znova, če bi se pojavila potreba.

5.5.1

EESO pozdravlja novo spletno stran Komisije za politiko druge priložnosti na http//ec.europa.eu/sme2chance. Koristila bo zlasti organizacijam, ki podpirajo pobude v okviru politike nove priložnosti.

5.5.2

Komisija bo na pomladni prireditvi 2009 za MSP posvetila pozornost novemu začetku podjetij in drugim temam na področju politik nove priložnosti. EESO pričakuje, da bo ta pobuda dala novo spodbudo nezakonodajnim prvinam programa za novo priložnost.