16.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/84

1.1

Podjetništvo v najširšem smislu, ki lahko spodbuja in podpira inovativno in ustvarjalno razmišljanje, bi morali poudariti v lizbonski strategiji kot eno osrednjih orodij za ustvarjanje večje rasti in boljših delovnih mest ter dosego socialne kohezije in boj proti socialni izključenosti.

V naši globalizirani družbi je zelo pomembno, da se podjetniška miselnost spodbuja in razvija na makro-, mezo- in mikroravni s celostnim pristopom ob spoštovanju posebnih značilnosti vsake ravni.

1.2

Z izobraževanjem in usposabljanjem za vse starosti in stopnje usposobljenosti je treba spodbujati ustvarjalnost in potencial vsakega posameznika. EESO podpira prenos dobre prakse in poudarja primere norveške vladne strategije (1) in organizacije Junior Achievement Young Enterprise (JA-YE) (Zavod za podjetniško izobraževanje mladih) na področju podjetniškega izobraževanja in usposabljanja kot dragocen zgled drugim državam.

1.3

Javne in zasebne akterje je treba mobilizirati za razvoj podjetniške miselnosti v najširšem smislu, in sicer znotraj skupnosti, organizacij in pri posameznikih.

1.4

Evropska komisija bi morala razviti okvir za pregled napredka in širjenje najboljše prakse ter seznanjanje državljanov EU z vrednostjo podjetniške miselnosti v okviru lizbonske agende. Pomembna je izmenjava najboljših praks, napredek pa bi lahko spremljali z letnimi konferencami, na katerih bi ugotavljali stanje.

1.5

Socialni partnerji bi morali upoštevati koristi spodbujanja podjetniške miselnosti kot enega od dejavnikov, ki lahko pripomore k več in boljšim delovnim mestom. Morali bi okrepiti prizadevanja in socialni dialog, da bi našli skupno osnovo za celostno ukrepanje.

1.6

Treba je spodbujati vlogo socialnega gospodarstva in nevladnih organizacij pri razvoju podjetniške miselnosti za družbene namene in socialne inovacije. Njihovo posebno vlogo je treba priznati na evropski ravni v novih smernicah za zaposlovanje 2008-2010.

1.7

EESO podpira pobudo GD za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti za začetek strategije o vključujočem podjetništvu in namerava pri njej aktivno sodelovati.

1.8

Pozitivni zgledi in dejavnosti v medijih ter njihovo predstavljanje podjetij, podjetnikov ter strategij izobraževanja za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij so zelo pomembni za oblikovanje Evrope s podjetniško miselnostjo. Za oblikovanje Evrope s podjetniško miselnostjo je zelo pomembno, da tudi mediji poročajo o primerih dejavnosti, ki ustvarjajo pozitivno podobo ne le šol in/ali izobraževalnih strategij, ki spodbujajo razvoj ustvarjalnosti in temelje za inovativno delovanje, temveč tudi pozitivno podobo podjetij in podjetnikov, ki delujejo v tem duhu.

1.9

Podjetniško miselnost je treba vključiti v čim večje število politik in programov EU, da bo lahko vplivala na lizbonske cilje.

1.10

EESO bi podprl komisarja Figla in Verheugna pri skupnem projektu GD za izobraževanje in kulturo in GD za podjetništvo in industrijo, ki bi predstavljal prednosti in vrednost spretnosti in odnosov, povezanih s podjetniško miselnostjo, v okviru lizbonske strategije s tem, ko bi leto 2009 razglasili za leto ustvarjalnosti, inovacij in podjetniške miselnosti.

2.1

V središču tega mnenja na lastno pobudo bo potreba po razvijanju podjetniške miselnosti v najširšem smislu kot enega najpomembnejših dejavnikov družbenega in gospodarskega razvoja in s tem vprašanje, kako človeški kapital in ustvarjalnost lahko prispevata k lizbonskim ciljem.

2.2

Evropska komisija je takole opredelila podjetnost:

„Podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč vsakomur v vsakdanjem življenju in v družbi, zaposlenim pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga podjetniki potrebujejo za vzpostavitev socialne ali gospodarske dejavnosti (2).“

2.3

V skladu z lizbonsko strategijo je cilj EU postati „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu“ in, kar je še pomembneje, „ki bo zmožno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo“.

2.4

Kljub velikim prizadevanjem za dosego lizbonskih ciljev je treba storiti veliko več. Spodbujanje in uporaba podjetniške miselnosti na ravni družbe, skupnosti, organizacij in posameznika ima eno od osrednjih vlog pri spodbujanju socialno in okoljsko trajnostne rasti in konkurenčnosti v Evropi.

2.5

Komisija (3) je februarja 2005 predlagala nov začetek za lizbonsko strategijo, usmerjen v prizadevanja Evropske unije na dve glavni nalogi: doseganje močnejše in trajne rasti ter zagotavljanje več in boljših delovnih mest. Strategija med ukrepi poudarja pomen spodbujanja bolj podjetniške kulture in ustvarjanja podpornega okolja za MSP, med drugim s podjetniškim izobraževanjem in usposabljanjem na ustrezni stopnji izobrazbe. Tudi obveščanje in mediji ter kreativna industrija na splošno bi morali imeti pomembno vlogo pri promociji podjetništva in spodbujanju ljudi, da se odločijo za podjetniško kariero, zlasti žensk in mladih (4).

Pri podjetniški miselnosti gre za temeljne spretnosti in odnose, ki jih je mogoče spodbujati z vseživljenjskim učenjem in ki podpirajo vse tri elemente lizbonske strategije:

2.6

To mnenje sledi številnim pomembnim mnenjem EESO, ki so se osredotočila na različne vidike podjetništva, zlasti mnenju o spodbujanju podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje  (5) in o poslovnem potencialu zlasti malih in srednje velikih podjetij v podporo lizbonski strategiji ter o zaposljivosti in podjetniškem duhu (6).

2.7

Poleg tega je Odbor pripravil več mnenj o lizbonski strategiji, ki poudarjajo pomen inovacij in ustvarjalnosti, ključnega merila podjetniške miselnosti, kot osrednjo sposobnost za izpolnjevanje lizbonskih ciljev. To poudarjajo tudi najnovejša mnenja (7).

2.8

To mnenje bo dopolnilo obstoječa mnenja, s tem da se bo osredotočilo na dodano vrednost, ki jo inovativna, ustvarjalna in podjetniška miselnost prinaša za družbo, in na vprašanje, kako jo različni akterji lahko širijo. Nujno je, da se te spretnosti in odnosi spodbujajo od zgodnje mladosti, da se razvijejo potenciali vsakega posameznika, in se nadaljuje s procesom vseživljenjskega učenja, ki se začne v osnovni šoli, pri čemer je treba upoštevati splošni osebnostni razvoj zelo mladih otrok.

2.9

Mnenje je treba obravnavati tudi v okviru sedanje osredotočenosti programa Odbora Podjetništvo s človeškim obrazom, ki podjetništvo obravnava kot napredek tako družbe kot tudi gospodarstva in inovacij, ne kot željo po čistem dobičku. V tem okviru predsednik EESO predvideva, da bo Odbor leta 2008 organiziral konferenco z naslovom Podjetništvo s človeškim obrazom.

3.1

EESO se seznanja z opredelitvijo podjetnosti, kakor jo navaja Evropska komisija, in želi poudariti njen širok pristop na eni strani in na drugi potrebo po mobilizaciji javnosti in zasebnih akterjev, da bo postala realnost in bodo tako uresničeni lizbonski cilji.

3.2

Podjetništvo je treba obravnavati v širšem smislu in ne le tradicionalno kot dejavnost posameznikov, ki ustanavljajo in razvijajo podjetja za gospodarski namen in dobiček.

3.3

Iznajdljivost, ustvarjalnost in inovativnost na ravni skupine, podjetja ali družbe ni samo vsota podjetniške miselnosti posameznikov, ki jih sestavljajo. Zato je treba razlikovati stopnje razvoja podjetništva.

3.4

Treba je v celoti priznati socialne in druge gonilne sile podjetništva. Podjetniška miselnost je družbeni pojav, „prisoten na vseh področjih človekovega življenja“. Je vseobsegajoč kulturni pojem o družbenih procesih in dejanjih človeka iz osebnih, družbenih in gospodarskih razlogov. Tako obravnavanje podjetništva bo gojilo človeški in družbeni kapital, kar je najpomembnejše za inovativno družbo in gospodarsko konkurenčnost, skupaj z večjim vključevanjem različnih skupin.

3.5

Izobraževanje mora podpirati to perspektivo s spodbujanjem podjetniške miselnosti in boljšo podjetniško kulturo.

3.6

Socialni partnerji bi si morali bolj prizadevati za skupno stališče za celostne ukrepe, s katerimi bi spodbujali ustvarjalnost, inovativnost in podjetniško miselnost za ustvarjanje več in boljših delovnih mest. Obveščanje o socialnem dialogu in njegova krepitev bi morala biti sestavni del njihovih ukrepov.

3.7

Evropska komisija je poudarila bistveno znanje, spretnosti in odnose, povezane s podjetnostjo (8).

3.8

EESO želi k temu dodati znanje posameznika in razumevanje pomena socialne odgovornosti podjetij ter podjetniških dejavnosti, ki ne stremijo vedno k dobičku, ki jih izvajajo podjetja kot podporo za krepitev zmogljivosti v skupnosti, vključevanju ranljivih skupin na trg dela in drugim družbenim ciljem. Toda nujno je treba ustvariti ustrezne pogoje in omogočiti tem skupinam pridobivanje ustreznih spretnosti, da bodo razvile podjetniško miselnost.

3.9

Za ustvarjanje več in boljših delovnih mest, doseganje socialne kohezije, boj proti socialni izključenosti za soočanje z izzivi globalizacije, starajočega se prebivalstva, varstva okolja in spodbujanja znanja je potrebna inovativna in ustvarjalna miselnost. Zato je zelo pomembna za lizbonsko strategijo.

3.10

Študije so pokazale, da obstaja pomembna statistična povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo, ki prispeva k dinamičnemu trgu dela z nižjo stopnjo brezposelnosti (9). Podjetništvo je zlasti pomembno tudi za manjšinske skupine zunaj trga dela.

3.11

Toda za realizacijo te pozitivne povezave je treba podjetništvo spodbujati in usmeriti v trajnostni proces ustvarjanja blaginje in delovnih mest.

4.1.1

EESO ponavlja podporo ključnim točkam za spodbujanje podjetništva, ki so bile opredeljene v letu 2006 (10):

4.1.2

Osrednjo odgovornost za podjetniško izobraževanje imajo izobraževalne institucije.

4.1.3

Podjetniško usposabljanje v okviru izobraževanja lahko povzamemo tako:

4.1.4

EESO želi poudariti tudi nekatere sklepe različnih študij, ki so ugotovile naslednje:

4.1.5

EESO obžaluje, da program Mladi v akciji (14) ne omenja podjetništva. Podjetniška miselnost in podjetništvo bosta imela pomembno vlogo pri razvoju in izboljšanju zaposlitvenih možnosti mladih v prihodnosti. Zato je nujno, da se njegov pomen vključi v kar največ politik in programov EU.

4.2.1

Širok pristop k podjetništvu omogoča razvoj ustvarjalnosti vseh, vključno z najbolj prikrajšanimi. Zato je treba prepoznati in spodbujati ustvarjalnost in potencial vsakega posameznika. Podjetniško miselnost je mogoče razumeti kot silo, ki posameznika postavi v položaj, da prispeva k doseganju skupnih ciljev in socialnim spremembam. Evropa mora v celoti izkoristiti ustvarjalnost delavcev in državljanov in tako spodbujati kulturo, s katero bo Evropa tako socialna kot tudi konkurenčna. Podjetniški duh bo okrepil udeležbo državljanov v družbi.

4.2.2

Za uspešnost programov je nujno, da so vse zainteresirane strani vključene v proces podjetniškega izobraževanja. Norveška strategija je primer uspešnega sodelovanja akterjev civilne družbe za doseganje ciljev podjetniškega izobraževanja. V priloženem primeru (15) je norveška vlada, tj. ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za podjetništvo, tesno sodelovala z JA-YE (16) in socialnimi partnerji od lokalne do nacionalne ravni, ki so uporabljali skupne sposobnosti in zavzetost delodajalcev, sindikatov, javne uprave in staršev.

4.2.3

Treba je spodbujati podjetniško miselnost v javnem sektorju, da bo uporabnikom zagotavljal prijaznejše in učinkovitejše storitve. Toda tega se ne sme doseči zgolj z uvedbo tržne filozofije in mehanizmov. V središču mora biti cilj javne uprave delovati v splošnem interesu državljanov, poleg tega pa morajo imeti zaposleni možnost izboljšati kakovost dela s sprostitvijo svojega podjetniškega duha z novimi oblikami organizacije dela.

4.2.4

GD za zaposlovanje je predlagal strategijo za „Vključujoče podjetništvo“ (17), ki zavzema širok pristop in bo zasledovala posebno področje vključujočega podjetništva in socialnih podjetij v programu Equal v okviru novih strukturnih skladov 2007-2013. EESO podpira to pobudo in namerava v njej aktivno sodelovati, toda poudarja, da jo morajo podpreti trajne strukture znotraj GD za zaposlovanje, financirane z ustreznimi viri.

4.2.5

EESO želi povzeti predlog iz prejšnjega mnenja (18), da bi leto 2009 razglasili za evropsko leto podjetništva. Glede na to, da naj bi GD za izobraževanje leto 2009 imenoval za leto inovacij in ustvarjalnosti, pa želi zdaj predlagati in podpreti Komisijo pri skupnem projektu GD za izobraževanje in GD za podjetništvo, ki bi predstavljal tudi prednosti in pomen spretnosti in odnosov, povezanih s podjetniško miselnostjo, v okviru lizbonske strategije, s tem ko bi leto 2009 razglasili za leto ustvarjalnosti, inovacij in podjetniške miselnosti.

4.3.1

Evropska komisija (19) meni, da je podpora ustanavljanju novih podjetij glavni dejavnik za ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in izboljšanje konkurenčnosti in rasti v Evropi.

4.3.2

Podjetniške lastnosti, kot so ustvarjalnost, sposobnost skupinskega dela in samozaupanje, so pomembne na trgu dela, kjer je pogosta menjava delovnega mesta in reorganizacija podjetij in ki doživlja hitri tehnološki razvoj. Delodajalci vedno iščejo fleksibilne, inovativne, odločne in prilagodljive delavce (20).

4.3.3

Podjetnice in ženske, ki se želijo samozaposliti, se zaradi dolgotrajne neutemeljene diskriminacije soočajo s posebnimi ovirami – gospodarskimi, praktičnimi, socialnimi in kulturnimi. Te ovire je mogoče zmanjšati z enako udeležbo pri izobraževanju in programih skupnosti za spodbujanje podjetniške dejavnosti, tako da bo več žensk imelo lastna podjetja, poleg tega pa bo to prispevalo k enakosti spolov na delovnem mestu.

4.3.4

Motivacijo podjetnikov predstavljajo različni cilji, kot je finančni dobiček, neodvisnost ali zadovoljstvo pri delu. Ne glede na njihovo motivacijo je nujno, da morebitni in sedanji podjetniki prepoznajo socialno odgovornost, ki jo prinaša lastništvo podjetja (21).

4.3.5

Novi priseljenci, ki jih nujno potrebuje vsako gospodarstvo, zagotavljajo delovno silo za gospodarsko dejavnost in predstavljajo temelj podjetništva. Ti posamezniki so podjetni (kar dokazuje njihova migracija), hkrati pa je tudi najbolj verjetno, da bodo delali v neformalnem sektorju. Izziv je v vključitvi teh posameznikov v delovno okolje z ekonomsko integracijo in priznavanjem njihovih podjetniških dejavnosti, kar bi prispevalo k boljšemu sprejemanju različnih skupnosti in učinkovitejšemu vključevanju.

4.4.1

Sodobni vzorci dela spodbujajo vključevanje v gospodarstvo in ljudem omogočajo menjavo zaposlitve za samozaposlitev. Podjetništvo bi zato moralo veljati za dolgo- ali kratkoročno možnost, ki ljudi spodbuja, da razmišljajo o upravljanju lastnega podjetja kot pozitivni možnosti. Število upravnih postopkov bi morali čim bolj zmanjšati, da bi zagotovili to fleksibilnost, toda oblasti morajo zagotoviti, da ne bo prihajalo do zlorab pri spodbujanju menjave različnega statusa zaposlenosti. Pomembno je, da zaposleni in brezposelni niso zvabljeni ali prisiljeni v samozaposlitev ter da nevestnim delodajalcem ni dopuščeno, da svojo odgovornost preložijo na zaposlene.

4.4.2

Pomemben vidik spodbujanja podjetniške miselnosti znotraj podjetja je spodbujanje inovativnih načinov organizacije dela, dobrega vodenja in fleksibilne ureditve delovnega časa v skladu s potrebami podjetij in zaposlenih (22).

4.4.3

Zato je treba na delovnem mestu razviti kulturo neodvisnosti in odgovornosti. Večja udeležba zaposlenih pri opredeljevanju in izboljševanju kakovosti dela je nujna za razvoj tovrstne kulture neodvisnosti. V tem okviru je treba opozoriti na to, da je bila večina podjetnikov nekoč delojemalcev.

4.4.4

Zaradi demografskih sprememb v Evropi in starajočega se prebivalstva je treba ustvariti okolje, ki omogoča možnosti za prenos spretnosti, vodstvenih sposobnosti in lastništva podjetij za izredno nadarjeno starejšo generacijo v Evropi (23).

4.5.1

Posebno vlogo in lastnosti socialnega gospodarstva so poudarila že druga mnenja EESO (24). Podjetja socialnega gospodarstva so temeljnega pomena za pluralizem na področju podjetništva in gospodarsko raznolikost.

4.5.2

Nedavne raziskave so poudarile vlogo podjetništva v neprofitnem sektorju. Jasno so pokazale, da ta sektor temelji na podjetniški miselnosti. Podjetniški proces je povezan s skupinsko dinamiko in različnimi socialnimi gibanji (25).

4.5.3

Podjetniki, angažirani na socialnem/družbenem področju, si prizadevajo z organiziranimi dejavnostmi, ki ponujajo nove ideje za korenite spremembe, najti inovativne rešitve za probleme na pomembnih področjih, kot so okoljski izzivi, revščina, človekove pravice, socialna izključenost, izobraževanje in kultura. Demokracija in solidarnost sta vrednoti, ki podpirata te pobude.

4.5.4

Socialno odgovorna podjetja podpirajo trajnostni razvoj, demokracijo in udeležbo državljanov, vključitev delavcev v podjetja, boj proti socialni izključenosti in ponovno oživitev lokalnih skupnosti. Poleg tega širijo podjetniško kulturo med ženskami, mladimi, priseljenci in etničnimi manjšinami.

4.5.5

Socialna podjetja imajo posebno vlogo pri socialnem in poklicnem vključevanju skupin, ki so na obrobju trga dela. Za najbolj prikrajšanje osebe pogosto zagotovijo vključevanje na trg dela po meri. Za to nalogo so zaradi svojega pristopa primernejša kot drugi akterji. Zaradi njihovega poudarka na opolnomočenju posameznika z osebno odgovornostjo dosegajo dobre rezultate na področju socialnega vključevanja.

4.5.6

Pojem socialnega podjetja se še vedno širi v Evropi. Posebno vlogo teh podjetij je treba priznati na evropski ravni v novih smernicah za zaposlovanje 2008-2010.

4.6.1

Mediji imajo pomembno vlogo pri krepitvi ugleda malih in mikropodjetij, specializiranih poklicev, storitev ter tradicionalnih in obrtnih dejavnosti in njihove družbene vloge. Poleg tega bi morali poudariti najboljše prakse in učinke podjetniške miselnosti na rast in delovna mesta.

4.6.2

Močneje je treba poudariti različne vrste podjetij in podjetniških dejavnosti. V različnih medijih je treba še bolj poudariti uporabo pozitivnih zgledov, zlasti oseb z manj zastopanih področij, kot so ženske, osebe z etničnim ozadjem, invalidnostjo in migrantov.

Mediji bi morali posredovati vzornike in dejavnosti, ki posredujejo pozitivno sliko šol in strategij izobraževanja, ki spodbujajo ustvarjalnost in pogoje za inovacije.

4.6.3

V nekaterih državah članicah so v zadnjem času televizijski programi povečali ozaveščenost o podjetništvu in pomenu novih idej. Dva primera iz Velike Britanije sta oddaji BBC Dragons Den, v kateri podjetniki in izumitelji svoje ideje predstavijo skupini vlagateljev, in The Apprentice, kjer vodilni podjetnik išče svojega pripravnika. Oba programa sta povečala zanimanje študentov za ustanavljanje lastnega podjetja in prikazujeta, kako iz ideje nastane podjetje.

4.6.4

Ozaveščenost o koristih podjetništva in njegovem vplivu na družbo bi povečali tudi s širjenjem in prepoznavnostjo dogodkov, kot so:

—

poslovnem potencialu zlasti malih in srednje velikih podjetij (lizbonska strategija), (mnenje na lastno pobudo) INT/324, poročevalka: ga. Faes,

—

naložbah v znanje in inovacije (lizbonska strategija), (mnenje na lastno pobudo) INT/325, poročevalec: g. Wolf,

—

zaposlovanju prednostnih kategorij (lizbonska strategija), (mnenje na lastno pobudo) SOC/251, poročevalec: g. Greif,

—

opredelitvi energetske politike za Evropo (lizbonska strategija), (mnenje na lastno pobudo) TEN/263, poročevalka: ga. Sirkeinen.

—

The Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2004;

—

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti: spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje, COM(2006) 33;

—

„The Challenge to Inspire: Enterprise Education for Young People“, Fourth Session of the Team of Specialists on Entrepreneurship in Poverty Alleviation: Youth Entrepreneurship. Athayde, R. 2004, Ženeva: Združeni narodi.

—

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti: spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje, COM(2006) 33;

—

Mnenje EESO o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti: Spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje, poročevalka: ga. Jerneck (UL C 309, 16.12.2006);

—

Sklepi Konference o Podjetniškem izobraževanju v Evropi: spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje – pobuda Evropske komisije, pri organizaciji katere je sodelovala norveška vlada, Oslo, 26. in 27. oktober 2006.

—

„Entreprenřrskap som strategi for regional utvikling“, Spilling, O., Roppen, J., Sanness, A., Simonsen, B., Steinsli, J. og Střylen, A. 2002, BI Discussion Paper 7/2002. Lillehammer: BI

—

Helping to create an entrepreneurial culture – A guide on good practices in promoting entrepreneurial attitudes and skills through education (Pomoč pri ustvarjanju podjetniške kulture – Vodnik po dobrih praksah pri spodbujanu podjetniške naravnanosti in spretnosti skozi izobraževanje); Evropska komisija 2004.

http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/support_measures/training_education/doc/entrepreneurial_culture_en.pdf.

—

„Entreprenřrskapsopplćring i skolen. Hovedkonklusjoner fra 3 ĺrs fřlgeforskning av Ungt Entreprenřrskaps program: Program for nyskaping og entreprenřrskap i opplćring og utdanning i Norge (2001-2005)“, Johansen, V. and Eide, T. 2006,.

http://www.ostforsk.no/notater/pdf/132006.pdf.

—

„Erfaringer fra deltakelse i studentbedrift. Hvordan opplevde de tiden som etablerer av Studentbedrift og hva skjedde etterpĺ?“, Johansen, V. and Eide, T. 2006,

http://www.ostforsk.no/notater/pdf/162006.pdf.

—

„Hva hendte siden? Ungdomsbedrifter i den videregĺende skolen“, Luktvasslimo, M. 2003. NTF-notat 1/2003. Steinkjer: Trřndelag Forskning og utvikling AS.

—

„Ungdomsbedrifter og entreprenřrskap – 2005“, Haugum, M. 2005. NTF-notat 4/2005. Steinkjer: Trřndelag Forskning og utvikling AS.

—

„Entrepreneurship in Education: The Practice in OECD Countries“, Stevenson, L. 2005, dokument s konference „Fostering Entrepreneurship – The Role of Higher Education“, Italija: 2005.

—

„Erfaringer fra deltakelse i studentbedrift. Hvordan opplevde de tiden som etablerer av Studentbedrift og hva skjedde etterpĺ?“, Johansen, V. and Eide, T. 2006,

http://www.ostforsk.no/notater/pdf/162006.pdf.

—

z dne 27.10.2004 Sposobnost prilagajanja malih in srednjih podjetij ter podjetij socialne ekonomije spremembam, ki jih prinaša gospodarska dinamika, (raziskovalno mnenje), poročevalka ga. Fusco,

—

z dne 1.4.2004 Ekonomska raznovrstnost v državah pristopnicah. Vloga malih in srednje velikih podjetij ter podjetij socialne ekonomije, poročevalka ga. Fusco, soporočevalec g. Glorieux.