16.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/22

1.1

Odbor pozdravlja sklep za ustanovitev skupnega podjetja ENIAC (1).

1.1.1

Meni, da je mogoče s takšnim pristopom za ponovno oživitev naložb v R&R s pomočjo javno-zasebnega financiranja ustvariti trden referenčnim okvir za evropska podjetja, premagati trenutno razdrobljenost financiranja v Skupnosti ter uskladiti pogosto preveč razpršene raziskave in s tem izboljšati njihovo učinkovitost.

1.2

EESO pozdravlja izbiro tega sektorja, ki je tehnično inovativna industrijska panoga z velikim potencialom za prihodnost in vir visokokvalificiranih delovnih mest. Razvijanje tega sektorja bo neposreden prispevek k doseganju lizbonskih ciljev konkurenčnosti in barcelonskih ciljev o deležu BDP za raziskave ter tudi k drugim politikam Skupnosti, na primer na področju okolja, prometa, energetike in zdravja.

1.3

EESO želi s podporo predloga najprej poudariti pomen, ki ga ima predlagana strategija za naložbe v raziskave in usklajevanje raziskav za Evropsko unijo. Meni, da strategija močno spodbuja oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora in bistveno prispeva h konkurenčnosti evropskih podjetij v tem sektorju.

1.4

Ta inovativna struktura sodelovanja bi se lahko pri uporabi proizvodov raziskav, ki bi jih opravilo podjetje ENIAC, in v fazi industrijske uporabe izkazala za kompleksno, zato EESO pozdravlja pozornost, namenjeno pravilom v zvezi z intelektualno lastnino.

1.5

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se posebno pozornost posveča nevarnosti preseljevanja proizvodnje nanoelektronike v druge dele sveta. EESO podpira zamisel o posebnem sektorskem pristopu.

1.6

EESO meni, da povečanje potenciala novega instrumenta zahteva:

2.1

Namen predlagane uredbe je ustanovitev prvega javno-zasebnega partnerstva na področju R&R. Uredba opredeljuje eno prvih skupnih tehnoloških pobud (STP). Gre za pobudo na področju nanotehnologije, imenuje pa se ENIAC.

2.2

Splošni cilj STP je omogočiti industriji, državam članicam in Komisiji, da vsa svoja sredstva ali del sredstev vložijo v izbrane raziskovalne programe.

2.3

V nasprotju s tradicionalno strategijo, ki financira posamezne projekte s pomočjo javnih sredstev, gre pri STP za obsežne raziskovalne programe s skupnimi strateškimi raziskovalnimi cilji. Nov pristop naj bi za evropske raziskave in inovacije ustvaril kritično maso, okrepil znanstveno skupnost na ključnih strateških področjih ter uskladil financiranje projektov, da bo ugotovitve raziskav mogoče hitreje uporabiti v praksi. STP so usmerjene v ključna področja, na katerih trenutni instrumenti niso niti dovolj obsežni niti dovolj hitri, da bi Evropi omogočali vodilno vlogo v svetovni konkurenci. Gre za področja, na katerih nacionalna, evropska in zasebna sredstva lahko prispevajo pomembno dodano vrednost, na primer s spodbujanjem povečanja izdatkov zasebnega sektorja za R&R.

2.4

Glavni namen STP na področju nanoelektronike, ki bi se imenovala ENIAC, je prispevati k razvoju ključnih zmogljivosti za nanoelektroniko, da se okrepi konkurenčnost Evrope na tem področju. V ta namen je v obravnavanem predlogu predstavljen zakonodajni okvir za ustanovitev ENIAC.

3.1

Nanotehnološki sektor je zaradi nenehne rasti števila elektronskih komponent v inovativnih visokotehnoloških izdelkih strateškega pomena za konkurenčnost Evrope in njeno industrijsko rast.

3.2

Ta sektor proizvaja opremo, ki je ključnega pomena za najrazličnejša, pomembna področja gospodarstva, na primer telekomunikacijo, potrošniške izdelke, multimedijske storitve, izobraževanje, promet, zdravstvo, varnost in okolje.

3.3

Za industrijski trg nanotehnologije (ki poleg neposrednih proizvajalcev obsega tudi dobavitelje opreme za proizvodnjo in materialov) je napovedana 15-odstotna povprečna letna stopnja rasti. Sektorju je treba posvetiti posebno pozornost, da bo ohranil tako visoko stopnjo rasti.

3.4

Zato si je treba s pobudo na ravni Skupnosti prizadevati za ohranjanje in krepitev vodilnega položaja v svetu v omenjenih sektorjih s pomočjo programov R&R, ki lahko dosežejo potrebne cilje za industrijsko izkoriščanje, hkrati pa zasledovati bolj ambiciozne tehnološke cilje za povečanje konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest, ki zahtevajo visoke kvalifikacije.

3.5

Odločitev za skupno javno-zasebno podjetje bi morala omogočiti bistveno izboljšanje kakovosti R&R v tem sektorju. To je ključnega pomena pri premagovanju trenutne razdrobljenosti raziskovalnih programov v različnih državah članicah, ki ne morejo doseči kritične mase in jim primanjkuje sredstev za financiranje ustreznih programov.

3.6

Odločitev za evropsko razsežnost se zdi ključna, saj se nanotehnološki sektor le na takšen način lahko spopade z največjimi izzivi, s katerimi se sooča.

3.7

Poleg tega bi utrditev razsežnosti Skupnosti omogočila poenostavitev upravljanja in zmanjšanje birokracije, saj bi en sam postopek na ravni Skupnosti nadomestil različne nacionalne postopke in skrajšal čas, ki je trenutno potreben za pridobitev pogodbe R&R na ravni Skupnosti (glej EUREKO). S tem bi tudi preprečili razlike med postopki ocenjevanja in spremljanja.

3.8

Ustanovitev javno-zasebnega podjetja, ki neposredno vključuje države članice in podjetja iz ustreznih sektorjev, je inovativen korak v primerjavi s trenutnimi postopki za sodelovanje v programih R&R Skupnosti. Poleg tega bodo znatna finančna sredstva, ki jih program predlaga za dodelitev na ravni Skupnosti, omogočila kritično finančno maso, ki je ključna za doseganje ambicioznih ciljev, zastavljenih v programu.

3.9

Udeležba držav članic in podjetij ter njihova neposredna vključenost v obliki prispevkov, ki bodo znašali najmanj 50 % izdatkov za raziskave, bosta imeli multiplikacijski učinek – delovali bosta kot spodbuda za novo financiranje in pomembno prispevali k razvoju evropskega raziskovalnega prostora.

3.10

Neposredno sodelovanje držav članic je nujno, ne le za aktiviranje naložb, temveč tudi in zlasti zato, ker bo sprejemanje odločitev še vedno potekalo na nacionalni ravni, na primer pri razpisih za zbiranje predlogov in stalnem neposrednem spremljanju vseh faz procesa.

3.11

Tudi neposredna udeležba industrije je ključna, saj bi lahko rezultati tega ambicioznega programa R&R pomagali pri doseganju pomembnih ciljev, ki se nanašajo na konkurenčnost evropskih podjetij v tem sektorju, in zato pozitivno vplivali na zaposlovanje v njem.

4.1

Izhodišče za raziskovalne programe je Sedmi okvirni program. Program temelji na trdnem prepričanju, da je ponovna oživitev naložb v raziskave in razvoj nujna za konkurenčno in dinamično gospodarstvo.

4.2

Ustanovitev skupnega podjetja STP ENIAC bo neposredno prispevala k doseganju lizbonskih ciljev konkurenčnosti in barcelonskih ciljev o izdatkih za raziskave. Posredno bo prispevala k drugim politikam Skupnosti, npr. na področju okolja, prometa, energetike in zdravja.

4.3

Glavni referenčni okvir, v katerem bo delovala skupna tehnološka pobuda ENIAC, zagotavljata dokument Nanoznanosti in nanotehnologije: Akcijski načrt za Evropo 2005-2009 (COM(2005) 243 konč.) in delo Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENHIR).

5.1

Sklep o ustanovitvi skupnega podjetja ENIAC, ki je opisan v dokumentu COM(2007) 356 konč., temelji na Sklepu št. 1982/2006/ES o Sedmem okvirnem programu, ki določa prispevek Skupnosti k vzpostavitvi dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev na evropski ravni na področju znanstvenih raziskav.

5.2

Ta partnerstva imajo obliko skupnih tehnoloških pobud (STP) in izhajajo iz delovanja nekdanjih evropskih tehnoloških platform.

5.3

V Odločbi Sveta št. 971/2006/ES o posebnem programu „Sodelovanje“ (2) je poudarjena potreba po ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev in opredeljenih je šest področij, na katerih je primerna ustanovitev skupnih tehnoloških pobud z namenom ponovne oživitve evropskih raziskav. Ta področja so:

5.4

V okviru te splošne strategije predlog uredbe COM(2007) 356 konč. predvideva ustanovitev skupnega podjetja ENIAC na področju nanoelektronike.

5.5

Skupno podjetje ENIAC naj bi bila mednarodna organizacija in pravna oseba v smislu člena 22 Direktive 2004/17/ES in člena 15 Direktive 2004/18/ES. Sedež bo imelo v Bruslju, z delovanjem pa bo prenehalo decembra 2017, razen če Svet sprejme odločbo o podaljšanju.

5.8.1

Stroški poslovanja skupnega podjetja ENIAC, določeni v členu 4, se krijejo z naslednjimi prispevki:

Raziskovalne in razvojne dejavnosti skupnega podjetja ENIAC za obdobje do 31. decembra 2017 se krijejo z naslednjimi prispevki:

5.8.2

Najvišji prispevek Skupnosti za obdobje do 31. decembra 2013 znaša 450 milijonov EUR. Ta sredstva se zagotovijo iz posebnega programa Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj v skladu s členom 54(2) Uredbe Sveta št. 1605/2002.

—

opredeliti in izvajati raziskovalni program za razvoj ključnih zmogljivosti za nanoelektroniko, da se izboljša evropska konkurenčnost in trajnost evropskih podjetij ter omogoči oblikovanje novih trgov;

—

podpirati izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti z dodeljevanjem sredstev udeležencem v izbranih projektih;

—

spodbujati javno-zasebno partnerstvo, katerega cilj je aktiviranje in združevanje prizadevanj Skupnosti ter nacionalnih in zasebnih prizadevanj ter spodbujati sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem;

—

zagotoviti učinkovitost in trajnost skupne tehnološke pobude o nanoelektroniki;

—

doseči sinergijo in usklajenost evropskih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj, vključno s postopnim vključevanjem povezanih dejavnosti na tem področju, ki se zdaj izvajajo z medvladnimi raziskovalnimi in razvojnimi programi (EUREKA), v skupno podjetje ENIAC.

6.1

Odbor pozdravlja sklep o ustanovitvi skupnega podjetja ENIAC in predlog uredbe. EESO želi s podporo predloga najprej poudariti pomen, ki ga ima predlagana strategija za naložbe v raziskave in usklajevanje raziskav za Evropsko unijo.

6.2

Kot je Odbor že zapisal v mnenjih o drugih uredbah, ki temeljijo na Odločbi Sveta 971/2006/ES o posebnem programu „Sodelovanje“, meni, da je ponovna oživitev naložb v raziskave in razvoj ustrezen način, da evropska podjetja dobijo trden referenčni okvir, ki bo omogočil premagovanje trenutnega razdrobljenega financiranja Skupnosti in preprečil neenako porazdelitev programov.

6.3

Pobuda je v skladu s politikami in cilji EU in sovpada s pristopom, opredeljenim v lizbonski strategiji, ki poudarja, da znanje in inovacije v Skupnosti prispevajo k rasti in zaposlovanju. Nanotehnologija ima pomembno vlogo, saj je postala gonilo za inovacije v številnih sektorjih, ki so strateškega pomena za razvoj in rast EU (mobilne komunikacije, promet, računalništvo, avtomatizirana proizvodnja, zdravstvo itd.). Ustanovitev skupnega podjetja je lahko orodje, ki bo Evropi omogočilo, da ohrani ali celo izboljša svoje zmogljivosti za oblikovanje in proizvodnjo izdelkov, ki so v skladu z njenimi standardi kakovosti, trajnosti in varovanja okolja. Ustanovitev tovrstnega podjetja zagotavlja trden temelj za ustvarjanje evropskega raziskovalnega prostora in pomembno prispeva h konkurenčnosti evropskih podjetij.

6.4

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je v oceni učinka, ki spremlja predlog uredbe o tej skupni tehnološki pobudi, posebna pozornost namenjena nevarnosti preseljevanja proizvodnje nanoelektronike v druge dele sveta. To je pomembno, ker tovrstna proizvodnja ustvarja visoko dodano vrednost, kar pomeni gospodarsko rast in rast zaposlovanja hkrati pa delno povračilo sredstev, ki jih EU namerava vložiti v razvoj tega sektorja. Ob upoštevanju tega EESO podpira zamisel o posebnem sektorskem pristopu za podporo tej ključni industriji.

6.5

Glede na to inovativno strukturo sodelovanja, ki bi se lahko pri uporabi proizvodov raziskav, ki bi jih opravilo podjetje ENIAC, in v fazi industrijske uporabe izkazala za kompleksno, EESO pozdravlja pozornost, namenjeno opredelitvi pravil intelektualne lastnine v členu 23 statuta. Hkrati izraža zadovoljstvo, da akcijski načrt, omenjen v uredbi, namenja veliko pozornost vprašanjem zdravja in varnosti.

6.6

EESO meni, da je za dosego ciljev skupnega podjetja in temeljito izkoriščanje potenciala tega novega instrumenta potrebno naslednje: