27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/78

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja Sporočilo Komisije o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola. Obžaluje pa, da Sporočilo še zdaleč ne izpolnjuje zahteve po „obsežni strategiji“, navedeni v Sklepih Sveta EU z dne 5. junija 2001, v katerih je Svet Komisijo pozval, naj strategijo pripravi.

1.2

Mnenje obravnava vprašanje javnega zdravja, povezano z zmanjševanjem škode zaradi alkohola: škodljivo in nevarno uživanje alkohola ter prispevek uživanja alkohola med mladoletniki k škodi zaradi alkohola.

1.3

EESO bi pričakoval, da bo Komisija pripravila obsežnejšo in preglednejšo analizo vseh ustreznih področij politik EU, ki jih je pokazala ocena vplivov, in težav, s katerimi so se zaradi predpisov o notranjem trgu EU soočale nekatere države članice, če so hotele nadaljevati z izvajanjem učinkovite zdravstvene politike v boju proti zlorabi alkohola.

1.4

EESO poziva Komisijo, da z ozirom na svoje obveznosti, zapisane v pogodbah, zavzeto podpre države članice v prizadevanjih za zagotavljanje visoke ravni zdravstvenega varstva z zmanjševanjem škode zaradi uživanja alkohola, in da zagotovi, da bo politika Skupnosti dopolnjevala ukrepe držav članic.

1.5

EESO priznava, da v Evropi obstajajo različne kulturne navade. Te razlike je treba upoštevati v raznih predlaganih pobudah in ukrepih.

1.6

EESO pozdravlja razvoj skupne podlage znanstvenih izsledkov, vključno s standardiziranimi opredelitvami za zbiranje podatkov, s čemer bo na ravni EU ustvarjena precejšnja dodana vrednost. Obžaluje pa, da za večino ugotovljenih prednostnih področij niso bili določeni specifični cilji z jasno merljivimi ciljnimi nalogami in roki.

1.7

EESO obžaluje, da Komisija nikjer v poročilu ne navaja, da je eden od vzrokov za tolikšno škodo zaradi alkohola dejstvo, da je alkohol psihoaktivna droga, ob pretiranem uživanju toksična snov, in za nekatere snov, ki povzroča zasvojenost.

1.8

EESO se s posebnim poudarkom zavzema za pravice otrok in meni, da otroci zaradi ranljivosti in posebnih potreb potrebujejo posebno zaščito in skrb, vključno s primernim pravnim varstvom. Priporoča, da bi bilo treba v strategiji kot otroke – v skladu s konvencijo OZN o pravicah otrok – opredeliti vse osebe, mlajše od osemnajst let.

1.9

Po mnenju EESO bi bilo treba poskrbeti za ukrepe, da otroci in mladostniki v prihodnje ne bi bili več tako izpostavljeni alkoholnim izdelkom, oglaševanju in prodajnim akcijam, ter te ukrepe vključiti kot specifičen cilj za boljšo zaščito otrok.

1.10

EESO poziva Komisijo, naj obravnava gospodarske posledice škode zaradi alkohola. Negativni učinki in njihove posledice za delovno mesto, družbo in gospodarstvo ovirajo doseganje ciljev lizbonske strategije.

1.11

EESO pozdravlja vzpostavitev Foruma o alkoholu in zdravju, ki bi bil lahko koristna platforma za dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi in bi lahko vodil do konkretnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju škode zaradi alkohola. EESO bi pozdravil priložnost, da bi bil na Forumu o alkoholu in zdravju opazovalec.

1.12

EESO izrecno opozarja, da bi moralo biti izobraževanje in pobude za krepitev ozaveščenosti del splošne celovite strategije za zmanjševanje škode zaradi alkohola.

1.13

EESO je zaskrbljen zaradi motečega neskladja med ukrepi za zmanjševanje škode zaradi alkohola, katerih učinkovitost potrjujejo raziskovalni izsledki, in predlaganimi ukrepi Skupnosti. V celotnem sporočilu se kot načrtovana ukrepa za zmanjševanje škode zaradi alkohola pogosto navajata zdravstvena vzgoja in obveščanje. Vendar pa izsledki raziskav kažejo zelo nizko stopnjo njihove učinkovitosti pri zmanjševanju škode zaradi alkohola.

2.1

Evropska unija je pristojna in odgovorna za obravnavo problemov javnega zdravja v zvezi s škodljivo in tvegano rabo alkohola. Člen 152(1) Pogodbe o ES (1) določa: „Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.“ Nadalje določa: „Dejavnost Skupnosti, ki dopolnjuje nacionalne politike, je usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih obolenj in bolezni ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi.“

2.2

Svet je leta 2001 sprejel priporočilo glede uživanja alkohola pri mladih, zlasti otrocih in mladostnikih (2), s katerim je Komisijo pozval k opazovanju, ocenjevanju in spremljanju razvoja in sprejetih ukrepov ter k pripravi poročila o potrebi po nadaljnjih ukrepih.

2.3

Svet je v Sklepih z dne 5. junija 2001 Komisijo pozval k predložitvi predlogov za obsežno strategijo Skupnosti, ki bo kot dopolnitev nacionalnih politik namenjena zmanjševanju škode zaradi alkohola. Junija 2004 je Svet svoj poziv ponovil (3).

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja Sporočilo Komisije o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola  (4).

3.1.1

Med državami so glede porabe alkohola in škode, ki jo povzroča, jasne razlike tako glede količine in oblike pojava kot tudi glede zdravstvenih in socialnih nevarnosti. Ob upoštevanju tega EESO meni, da je treba ukrepe Skupnosti, ki jih je treba izvajati „ob spoštovanju pristojnosti držav članic“, razumeti kot „skupne smernice“, ki temeljijo na skupno sprejetih pojmih o boju proti alkoholizmu v vseh njegovih oblikah. V okviru teh skupnih smernic mora vsaka država članica določiti sredstva, metode in intenzivnost ukrepov, ki jih je treba izvajati.

3.2

Vendar pa obžaluje, da Sporočilo še zdaleč ne izpolnjuje zahteve po „obsežni strategiji“, ki je bila zahtevana v Sklepih Sveta, kljub temu, da je pred njo potekal dolgotrajen proces priprave in kljub problemom, povezanih z uživanjem alkohola, s katerimi se soočajo v vsej EU, ter njihovim učinkom na zdravje, socialno in gospodarsko blaginjo evropskih državljanov.

3.3

Svet je Komisijo pozval, naj predlaga vrsto ukrepov Skupnosti na vseh ustreznih političnih področjih, da bi zagotovili visoko raven zdravstvenega varstva. Ustrezna politična področja so ob spoštovanju pristojnosti držav članic zajemala trošarine, promet, oglaševanje, trženje, sponzoriranje, varstvo potrošnikov in raziskave.

3.4

EESO izraža zadovoljstvo ob priznanju, da je škodljivo in tvegano uživanje alkohola eden ključnih dejavnikov tveganja za javno zdravje in eden glavnih vzrokov za slabo zdravstveno stanje in prezgodnje smrti v EU. Pri številnih stanjih, ki so posledica uživanja alkohola, ni alkoholnega praga, ki bi še lahko veljal za „varnega“ (5).

3.5

EESO obžaluje, da Komisija nikjer v poročilu ne priznava, da je eden od vzrokov za tolikšno škodo zaradi alkohola dejstvo, da je alkohol psihoaktivna droga, ob pretiranem uživanju toksična snov, in za nekatere snov, ki povzroča zasvojenost. To razočaranje je še toliko večje, če upoštevamo, da je strategijo pripravil Generalni direktorat Komisije za zdravje, ki razpolaga z obsežnim medicinskim znanjem.

3.6

EESO izraža zadovoljstvo ob priznanju, da škodljivo in tvegano uživanje alkohola nima negativnih posledic samo za pivce, temveč tudi za druge ljudi, še posebej z ozirom na nesreče, poškodbe in nasilje. EESO meni, da so najbolj ogrožena skupina otroci in mladostniki, da pa so tveganju izpostavljene tudi druge ranljive skupine, kot so ljudje s težavami pri učenju, duševnimi motnjami, zasvojenci z alkoholom in drugimi drogami.

3.7

Nasilje v družini je v številnih državah resen problem (6). EESO poziva, naj se temu vprašanju zaradi močnih povezav med nasiljem v družini in prekomernim pitjem (7) nameni posebna pozornost. Medtem ko se nasilje v družini lahko pojavlja ob odsotnosti alkohola, prekomerno pitje pri nekaterih ljudeh v nekaterih okoliščinah prispeva k nasilju. Prekomerno pitje lahko zajema več nasilnih dejanj in hujše nasilje. Ugotovljeno je bilo, da zdravljenje odvisnosti od alkohola zmanjšuje nasilje intimnega partnerja. Zmanjševanje prekomernega pitja ni v prid samo žrtvam in storilcem nasilnih dejanj, temveč tudi otrokom, ki živijo v takšnih družinah.

3.8

Prihodnost Evrope je odvisna od zdravega, produktivnega prebivalstva. Znanstveni dokazi, da je prav pri mladih delež bolezni, ki so posledica škodljivega in tveganega uživanja alkohola, večji, so zato za EESO razlog za močno zaskrbljenost (8).

3.9

Čeprav se civilizacijske navade v zvezi z uživanjem alkohola od države do države slejkoprej razlikujejo, se pivske navade pri mlajših odraslih in otrocih vse bolj približujejo. EESO je zaskrbljen zaradi širjenja škodljivega in tveganega pitja med mlajšimi odraslimi in otroci v mnogih državah članicah v zadnjih desetih letih, še posebej občasnega uživanja pri pravih popivanjih, znanih kot „krokarije“. Družbena sprejemljivost življenjskega sloga, pri katerem je alkohol stalno prisoten, te škodljive načine pitja spodbuja.

3.10

EESO poziva Komisijo, naj prizna, da redni zmerni pivci, ki na škodljiv način pijejo občasno, prispevajo k akutni škodi, ki jo povzroča alkohol, npr. z vožnjo po pitju, nasiljem na javnih krajih, ki mu botruje alkohol, ter prekomernim pitjem ob športnih ali drugih posebnih prireditvah. Takšne občasne prireditve s pretiranim pitjem med večino zmernih pivcev lahko povzročajo precejšnje probleme za javno zdravje in javno varnost (9).

3.11

Strategija izrecno opozarja na pristojnost EU, določeno v pogodbi, da dopolnjuje nacionalne politike varstva javnega zdravja. Opozarja tudi na to, da je Evropsko sodišče večkrat potrdilo, da je zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola pomemben in utemeljen cilj javnega zdravja. Uporabljeni ukrepi morajo biti primerni in v skladu z načelom subsidiarnosti držav članic.

3.12

Glede na to, da Evropsko sodišče priznava pomembnost varstva javnega zdravja, bi EESO od Komisije pričakoval bolj obsežno in pregledno analizo vseh ustreznih političnih področij EU.

3.13

Presoja vplivov, ki jo je pripravila Komisija, kaže vsa ustrezna politična področja in težave, s katerimi se soočajo nekatere države članice, ki hočejo voditi učinkovito zdravstveno politiko z bojem proti zlorabi alkohola. Te težave nastajajo zaradi čezmejnih dejavnosti, npr. zaradi čezmejnega zasebnega uvoza in čezmejnega oglaševanja. Vendar pa strategija v zvezi z alkoholom ne ponuja nobenega predloga, da bi se odzvali na ta problem.

4.1

Evropska unija je območje z največjo porabo alkohola v svetu: 11 litrov čistega alkohola na osebo vsako leto (10). Medtem ko celotna poraba kaže na upadanje, pa obstaja tudi trend k bolj škodljivim vzorcem pitja.

4.2

Medtem ko večina ljudi večino časa pije z občutkom odgovornosti, EESO vznemirja ocena, da 55 milijonov odraslih v EU (15 % odraslega prebivalstva) redno pije alkohol v škodljivih količinah (11). Ocenjujejo, da zaradi posledic škodljivega pitja alkohola – nesreč, bolezni jeter, raka itd. – v EU vsako leto umre približno 195.000 ljudi. Škodljivo uživanje alkohola je tretji najpogostejši vzrok zgodnjih smrti in bolezni v EU (12).

4.3

Škodljivo pitje alkohola ima posledice tudi za gospodarstvo zaradi povečanih zdravstvenih in socialnih izdatkov ter manjše produktivnosti. Ocenjujejo, da je z alkoholom povezana škoda za gospodarstvo EU – vključno s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, zdravjem, prezgodnjimi smrtmi, zdravljenjem in preventivo – leta 2003 znašala 125 milijard EUR, kar ustreza 1,3 % BDP (13).

5.1

EESC izraža obžalovanje, da sporočilo za štiri od petih prednostnih področij ne vsebuje specifičnih ciljev z jasno merljivimi ciljnimi nalogami in roki.

5.2

Otroci in mladostniki so posebno izpostavljeni škodljivim učinkom alkohola. Ocenjujejo, da zaradi alkohola v družinah trpi 5 do 9 milijonov otrok in mladostnikov, da je alkohol vzrok za 16 % primerov nasilja nad otroci in zanemarjanja otrok ter da se zaradi alkohola vsako leto rodi približno 60.000 novorojencev s premajhno telesno težo (14).

5.3

Komisija je priznala pravice otrok in mladostnikov ter podpira ukrepe, ki so potrebni za zadovoljevanje njihovih temeljnih potreb. Meni, da so pravice otrok in mladostnikov prednostno področje, in je opozorila, da imajo otroci in mladostniki pravico do učinkovite zaščite pred gospodarskim izkoriščanjem in vsemi oblikami zlorab (15).

5.4

EESO se brez pridržkov zavzema za pravice otrok in mladostnikov ter meni, da otroci zaradi svoje šibkosti in posebnih potreb potrebujejo posebno skrb in varstvo, vključno s primernim zakonskim varstvom. EESO je poudaril tudi pomembno vlogo družine in odgovornost držav članic, da pomagajo staršem pri njihovi odgovornosti za vzgojo otrok in mladostnikov (16).

5.5

EESO meni, da je za otroke in mladostnike lahko zelo škodljivo, če so izpostavljeni škodi zaradi alkohola. Ta se lahko pojavlja v obliki zanemarjanja, revščine, socialne izključenosti, zlorab in nasilja, kar lahko škoduje njihovemu zdravju, vzgoji in kakovosti življenja tako v sedanjosti kot v prihodnosti.

5.6

EESO poziva, naj se varstvo otrok in mladostnikov pred škodo, ki jo povzroča alkohol, nujno vključi v specifične cilje strategije EU glede pravic otrok ter upošteva pri določanju prednostnih nalog in v posvetovalnem procesu.

5.7

EESO priporoča, naj EU za svojo strategijo glede alkohola sprejme opredelitev, da je otrok vsakdo, ki še ni dopolnil 18. leta starosti, v skladu s Konvencijo OZN o pravicah otrok in v tej obliki sprejeto v sporočilu Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti.

5.8

EESO poziva Komisijo, naj spodbuja delovanje v okviru lokalnih skupnosti, kajti raziskave kažejo, da je mogoče tako pri mladoletnikih doseči zmanjšanje porabe alkohola in škode, ki jo povzroča alkohol. Za uspešno delovanje v okviru lokalnih skupnosti je treba na lokalni ravni oblikovati načrte in sprejeti ukrepe, ki jih spremljata obveščanje in prosvetljevanje ter ki vključujejo vse ustrezne interesne skupine (17).

5.9

EESO poziva Komisijo, naj prizna Evropsko listino o alkoholu (18) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki so jo leta 1995 sprejele vse države članice EU, in še posebej prizna etično načelo, da „imajo vsi otroci in mladostniki pravico odraščati v okolju, v katerem so zaščiteni pred negativnimi posledicami uživanja alkohola in kolikor mogoče pred oglaševanjem alkoholnih pijač.“

5.10

Svet EU je države članice v svojem priporočilu pozval, naj uvedejo učinkovite mehanizme na področju oglaševanja, trženja in prodaje potrošnikom ter naj poskrbijo, da alkoholni izdelki ne bodo zasnovani ali oglaševani tako, da bi bili njihova ciljna skupina otroci in mladostniki. V zvezi s tem EESO opozarja, da vedno več mladoletnikov v Evropi uživa mešane pijače z vsebnostjo alkohola (pijače alkopop) (19).

5.11

Ker se v številnih državah članicah krepi trend nebrzdanega popivanja in ker je mogoče ugotavljati, da pijejo alkoholne pijače tudi otroci in mladostniki, bi lahko to pomenilo, da sedanji ukrepi nimajo zaželenih učinkov. V svojem sporočilu Komisija ugotavlja potrebo po nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje uživanja alkohola med mladoletniki in škodljivih vzorcev uživanja alkohola med mladimi.

5.12

EESO poziva, naj se zmanjšanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov alkoholnim izdelkom, oglaševanje in promocijske akcije sprejme kot poseben cilj, da se zagotovi boljša zaščita otrok in mladostnikov.

5.13

EESO pozdravlja v sporočilu navedeno izjavo akterjev verige proizvajalcev alkoholnih pijač, da so pripravljeni prevzeti aktivnejšo vlogo pri uveljavljanju ureditvenih ukrepov in ukrepov za samourejanje. Predstavniki industrije alkoholnih pijač morajo igrati pomembno vlogo, da skrbijo za to, da proizvodnja, distribucija in trženje njihovih izdelkov potekajo odgovorno in da s tem delovanjem prispevajo k zmanjševanju škode, ki jo povzroča alkohol.

5.14

EESO poziva države članice, da zaradi zaščite mladih ohranijo prožnost v uporabi davčnih ukrepov pri soočanju z nekaterimi problemi, povezanimi s posebnimi alkoholnimi pijačami, ki so za mlade posebno privlačne, kot npr. pijače „alkopop“.

5.15

EESO pozdravlja posebni cilj, zastavljen zaradi zmanjšanja števila cestnoprometnih nesreč, pri čemer naj bi število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na evropskih cestah v desetih letih (2000 – 2010) zmanjšali za polovico, s 50.000 na 25.000 (20). Cestnoprometne nesreče, povezane z alkoholom, imajo lahko za posledico tudi dolgotrajno invalidnost.

5.16

EESO se strinja z mnenjem, da uveljavljanje pogostih, sistematičnih alkotestov, ki merijo alkohol v izdihanem zraku, bistveno učinkoviteje zmanjšuje število nesreč v cestnem prometu in da imajo prosvetljevalne in ozaveščevalne kampanje spremljajočo nalogo, vendar se niso izkazale za učinkovite pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom alkohola (21). EESO priporoča najvišjo stopnjo 0,5 mg/ml alkohola v krvi ali manj, ter nižje stopnje za nove in poklicne voznike, v skladu s priporočilom EU o varnosti v cestnem prometu (22). Strožjo zakonodajo na področju stopenj alkohola v krvi morata spremljati učinkovito spremljanje in izvajanje zakonodaje.

5.17

EESO poziva Komisijo, naj obravnava gospodarske posledice škode zaradi alkohola. Negativni učinki so v nasprotju s cilji lizbonske strategije in njihovih posledic za delovno mesto, družbo in gospodarstvo.

5.18

EESO ugotavlja, da obstaja potreba po učinkoviti ureditvi dostopnosti, distribucije in trženjskih akcij v zvezi z alkoholom, npr. obratovalnega časa, ponudb v smislu „dve pijači za ceno ene“ in starostnih omejitev. EESO meni, da na tem področju samourejanje ni primerno.

5.19

Delovno mesto je okolje, kjer alkohol lahko povzroča škodo ne samo posamezniku, temveč tudi tretjim osebam. S škodo zaradi alkohola bi se morali soočati tudi na delovnem mestu, v okviru pravil o zdravju in varnosti, za kar je odgovoren predvsem delodajalec. Ukrepi glede alkohola na delovnem mestu bi lahko pomagali zmanjšati število nesreč in odsotnost z dela ter povečati delovno storilnost (23).

5.20

EESO poziva delodajalce, sindikate, krajevne oblasti in druge ustrezne organizacije, naj tem vprašanjem namenjajo več pozornosti in naj se skupaj zavzemajo za zmanjšanje škode zaradi alkohola na delovnem mestu. V državah članicah lahko zasledimo primere tesnega in dolgoročnega sodelovanja med socialnimi partnerji s ciljem ustvarjanja delovnih mest brez alkohola (24).

5.21

EESO pozdravlja priznanje Komisije, da je ena glavnih nalog prosvetljevanja in obveščanja mobiliziranje podpore javnosti za izvedbo učinkovitih posegov. Druga pomembna vloga, ki jo priznava Sporočilo, je zagotavljanje zanesljivih in pomembnih informacij o zdravstvenih tveganjih ter posledicah škodljivega in tveganega uživanja alkohola.

5.22

EESO izrecno opozarja, da bi moralo biti izobraževanje in pobude za krepitev ozaveščenosti del splošne celovite strategije za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Prosvetljevanje ne bi smelo biti namenjeno le mladim, temveč bi moralo temeljiti na spoznanju, da se škodljivo uživanje alkohola pojavlja v vseh starostnih skupinah. Takšne pobude bi morale spodbujati mlade, naj se odločajo za zdrav način življenja, in prizadevati bi si morale za odpravljanje vabljivih podob alkohola in predstavljanja pretiranega uživanja kot nečesa normalnega, kar pogosto kažejo mediji.

5.23

EESO izraža zadovoljstvo ob razvoju skupne podlage znanstvenih izsledkov, da bi vzpostavili standardizirane opredelitve za podatke o uporabi alkohola in škodi zaradi njegovega pitja, pri čemer bi upoštevali razlike med spoloma, starostnimi skupinami in družbeni sloji. EESO izraža zadovoljstvo tudi s tem, da skupno podlago znanstvenih izsledkov podpira Komisija. EESO podpira tudi oceno vplivov politike glede alkohola in oceno pobud v Sporočilu. EESO bi pozval k razvoju palete merljivih kazalcev za zaznavanje napredka pri zmanjševanju škode zaradi alkohola v Evropi. Predlagani ukrepi na tem področju zagotavljajo precejšnjo razsežnost dodane vrednosti za EU.

6.1

Upoštevajoč, da je Komisija v pripravah na razvoj te strategije EU naročila obsežno poročilo v skladu z najsodobnejšimi strokovnimi zahtevami – vključno z raziskovalnimi izsledki glede tega, kaj je učinkovito pri zmanjševanju škode, ki jo povzroča alkohol – je nenavadno, da strategija teh izsledkov ne upošteva (25).

6.2

EESO je zaskrbljen zaradi motečega neskladja med ukrepi za zmanjševanje škode zaradi alkohola, katerih učinkovitost potrjujejo raziskovalni izsledki in predlaganimi ukrepi Skupnosti. V celotnem sporočilu se kot načrtovana ukrepa za zmanjševanje škode zaradi alkohola pogosto navajata prosvetljevanje in obveščanje. Vendar pa izsledki raziskav kažejo zelo nizko stopnjo njihove učinkovitosti pri zmanjševanju škode zaradi alkohola.

6.3

EESO ugotavlja, da je Komisija pri snovanju ukrepov, ki jih izvajajo države članice, izpustila dve od učinkovitih strategij, namreč cenovno politiko z visoko obdavčitvijo alkohola in urejanje prodaje alkohola z zakonodajo. Ti strategiji nekatere države članice uspešno uporabljajo v boju proti škodi zaradi alkohola.

7.1

EESO poziva Komisijo, da z ozirom na svoje obveznosti, zapisane v pogodbah, zavzeto podpre države članice v prizadevanjih za zagotavljanje visoke ravni zdravstvenega varstva z zmanjševanjem škode zaradi uživanja alkohola, in da zagotovi, da bo politika Skupnosti dopolnjevala ukrepe držav članic.

7.2

EESO izraža zadovoljstvo z vlogo Komisije pri olajševanju skupne uporabe najboljših praks med državami članicami in zavzetostjo za izboljšanje usklajenosti med ukrepi EU, ki vplivajo na škodo zaradi alkohola.

7.3

EESO pozdravlja vzpostavitev Foruma o alkoholu in zdravju; če bo izpolnjeval vlogo, ki jo zanj opredeljuje sporočilo Komisije, bi bil Forum lahko koristna platforma za dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi in bi lahko vodil do konkretnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju škode zaradi alkohola. EESO bi pozdravil priložnost, da bi bil na Forumu o alkoholu in zdravju opazovalec.

7.4

Strategija EU glede alkohola se – z izjemo razvoja močnejše evropske podlage znanstvenih izsledkov – zanaša na to, da bodo države članice nadaljevale s pobudami za politične ukrepe, namenjene zmanjševanju škode zaradi alkohola. Vendar pa bodo pravila EU glede notranjega trga nekaterim državam članicam še naprej povzročala težave in tako morda zmanjšala hitrost zmanjševanja škode zaradi alkohola. EESO obžaluje, da strategija EU glede alkohola ne vsebuje nobenega priporočila o ukrepih, s katerimi naj bi se lotili te slabosti.

7.5

EESO bi želel Komisijo pozvati, naj se zavzame za izvedbo ocene vplivov na zdravje kot najboljšega praktičnega ukrepa za zagotavljanje visoke ravni zaščite na drugih področjih političnega delovanja Skupnosti. To bi izboljšalo obveznosti, zapisane v členu 152 Pogodbe.