Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52007AE0799

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij COM(2006) 745 konč. – 2006/0246 (COD)

    UL C 175, 27.7.2007, p. 40–43 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    27.7.2007   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 175/40


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

    COM(2006) 745 konč. – 2006/0246 (COD)

    (2007/C 175/11)

    Svet je 21. decembra 2006 sklenil, da v skladu s členoma 133 in 175(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o zgoraj omenjenem dokumentu.

    Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. maja 2007. Poročevalec je bil g. PEZZINI.

    Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 436. plenarnem zasedanju 30. in 31. maja 2007 (seja z dne 30. maja) s 148 glasovi za, 2 glasovoma proti in 1 vzdržanim glasom.

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je vedno podpiral aktivno vlogo, ki jo je imela Evropska komisija pri uvedbi in izvajanju Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju (PIC) za nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (POP).

    1.2

    Odbor se strinja, da je potreben usklajen pristop Komisije, usmerjen k izboljšanju varovanja zdravja ljudi in okolja v državah uvoznicah, zlasti v državah v razvoju. Poleg tega soglaša s potrebo po uporabi bolj prilagodljivih, jasnih in preglednih mehanizmov, ki temeljijo na tekočih in enotnih postopkih, ki bi državam, uvoznicam nevarnih kemikalij, takoj zagotovili ustrezne informacije.

    1.3

    Odbor meni, da so strožji predpisi, predvideni v Uredbi (ES) 304/2003, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo zaradi njene napačne pravne podlage, in so bili nato ponovno vključeni v ta predlog uredbe, temeljnega pomena za splošno varnost in ravnanje z nevarnimi kemikalijami.

    1.4

    Odbor podpira namen Komisije, da izkoristi priložnost in s popravkom pravne podlage uredbe poveča učinkovitost instrumenta Skupnosti in pravno varnost, v tesni povezavi z Uredbo (ES) št. 1907/2006 o zakonodaji o kemikalijah (REACH), ki bo začela veljati junija 2007.

    1.5

    Po mnenju Odbora bi morala nova zakonodaja vključevati predpise o oblikovanju praktičnih navodil in informativne dokumentacije ter organizaciji tečajev usposabljanja, ki bi temeljili na standardih Skupnosti in bi bili sprva namenjeni carinskim uradnikom, udeležile pa naj bi se jih tudi ustrezne službe Komisije in zlasti Skupno raziskovalno središče (SRS).

    1.5.1

    Odbor poudarja, kako pomembno je, da so etikete in varnostni listi napisani v uradnem jeziku države uvoznice.

    1.6

    EESO toplo pozdravlja dejstvo, da je predvideno začasno nadaljevanje izvoza, medtem ko potekajo nadaljnja prizadevanja za pridobitev izrecnega soglasja.

    1.7

    EESO je prepričan, da je za učinkovito, tekoče in pregledno delovanje predlaganih mehanizmov potrebna ureditev carinskega nadzora in polno sodelovanje med carinskimi organi in nacionalnimi oblastmi, odgovornimi za izvajanje uredbe (imenovani nacionalni organi).

    1.8

    Odbor poudarja, da je predlagane izboljšave kombinirane nomenklature in razvoj posebne različice zbirke podatkov EDEXIM, zlasti za carinske organe, vsekakor treba podpreti z informativnimi kampanjami in ukrepi usposabljanja, ki so sistematični in usklajeni na ravni Skupnosti.

    1.8.1

    EESO meni, da so finančni in človeški viri, ki jih imajo v ta namen na voljo službe Komisije, in zlasti SRS, popolnoma nezadostni za:

    pripravo usklajenih ukrepov informiranja in usposabljanja ter navodil za različne vrste uporabnikov;

    zagotavljanje točnosti varnostnih listov za posrednike in končne uporabnike, zlasti delavce;

    vzpostavitev dialoga s tehnično pomočjo za države uvoznice, zlasti države v razvoju in tiste, ki imajo tranzicijska gospodarstva;

    zagotavljanje večje ozaveščenosti civilne družbe o obstoječih tveganjih in njihovem preprečevanju.

    2.   Obrazložitev

    2.1

    Odbor je enkrat (1) že izrazil podporo ciljem in mehanizmom Rotterdamske konvencije (2), ki določa postopek soglasja po predhodnem obveščanju za izvoz in uvoz nevarnih kemikalij in hkrati zagotavlja izboljšanje dostopa do informacij ter tehnično pomoč državam v razvoju.

    2.2

    Odbor je soglašal s stališči držav članic, da je bilo „za popolno podporo državam v razvoju primerno preseči določbe konvencije“ (3).

    2.3

    Uredba (ES) št. 304/2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij, ki je bila sprejeta 18. januarja 2003 in je začela veljati 7. marca 2003, je bila v bistvu prvotno namenjena izvajanju Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju (PIC) za nekatere nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini.

    2.3.1

    Vendar je uredba vsebovala nekatere določbe, ki so presegale zahteve konvencije.

    2.4

    Natančneje, uredba predvideva, da mora izvoznik kemikalije, ki je navedena v uredbi, pred prvim izvozom kemikalije obvestiti imenovan nacionalni organ. Obvestilo se po preverjanju skladnosti posreduje Komisiji, ki ga registrira v zbirko podatkov EDEXIM kot obvestilo o izvozu Skupnosti ter natančno navede izdelek in državo uvoznico.

    2.5

    Prav tako Komisija ob uvozu določene kemikalije v Skupnost iz tretje države prejme ustrezno obvestilo o izvozu, potrdi prejem obvestila in ga registrira v zbirko podatkov EDEXIM.

    2.6

    Na splošno je Komisija odgovorna za učinkovito izvajanje uredbe, kar v praksi pomeni, da mora voditi postopke obveščanja o izvozu in uvozu.

    2.7

    Postopek obveščanja o izvozu EU trenutno velja za približno 130 kemikalij in vrst izdelkov/snovi, navedenih v Prilogi I, 1. del Uredbe (ES) št. 304/2003 (4).

    2.8

    Uredba na koncu predvideva jasne obveznosti glede pakiranja in označevanja.

    2.9

    Uredba (ES) št. 304/2003 predvideva tudi sankcije v primeru kršitev in navaja, da morajo biti te sankcije „učinkovite, sorazmerne in odvračilne“, ter da jih morajo določiti države članice.

    2.9.1

    Poleg tega je bila 18. decembra 2006 sprejeta Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), veljati pa bo začela 1. junija 2007 (5).

    2.10

    Sodišče evropskih skupnosti je v sodbah o zadevah C-94/03 in C-178/03 (obeh z dne 10. januarja 2006) ugotovilo, da bi morala biti pravna podlaga Uredbe (ES) št. 304/2003 člena 133 in 175 Pogodbe ES, ne pa samo člen 175, in zato uredbo razglasilo za nično. Vendar je Sodišče pojasnilo, da bo uredba še naprej veljala, dokler ne bo – v razumnem roku – sprejeta nova uredba, ki bo temeljila na ustrezni pravni podlagi.

    2.11

    V poročilu, ki zajema obdobje 2003–2005 (6), z dne 30. novembra 2006 so bili v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 304/2003 obravnavani naslednji vidiki:

    dosedanje izvajanje uredbe;

    težave v posameznih fazah postopka;

    spremembe, potrebne za povečanje učinkovitosti.

    2.12

    Sedaj imajo vse države članice potrebno zakonodajo in upravne sisteme za izvajanje in uveljavljanje uredbe: doslej je bilo predloženih 2 273 obvestil o izvozu (od tega jih več kot 80 % prihaja iz Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske, Francije in Španije), medtem ko je število držav uvoznic naraslo s 70 v letu 2003 na 101 v letu 2005.

    2.13

    Najobčutljivejši del sistema je ureditev carinskega nadzora. Potrebno je tesnejše sodelovanje med imenovanimi nacionalnimi organi in carinskimi organi v okviru redne izmenjave informacij in jasnejših predpisov, zlasti glede posebnih obveznosti izvoznikov in uporabe boljših instrumentov nadzora za kombinirano nomenklaturo in integrirano tarifo Evropskih skupnosti (TARIC).

    2.14

    Odbor se strinja, da je potreben usklajen pristop Komisije, usmerjen k izboljšanju varovanja zdravja ljudi in okolja v državah uvoznicah, zlasti v državah v razvoju. Poleg tega soglaša s potrebo po uporabi bolj prilagodljivih, jasnih in preglednih mehanizmov, ki temeljijo na tekočih, enotnih postopkih, ki bi državam uvoznicam brez birokratskih ovir takoj zagotovili ustrezne informacije o izvozu nevarnih kemikalij in snovi iz EU.

    3.   Predlog Komisije

    3.1

    Predlog Komisije za novo uredbo ureja vprašanje pravnih podlag, ki so vodile do razveljavitve Uredbe (ES) št. 304/2003, in predvideva nekatere spremembe na naslednjih področjih:

    nove pravne podlage;

    nove opredelitve; treba je razširiti opredelitev pojma „izvoznik“ in popraviti pojem „pripravek“;

    nov postopek izrecnega soglasja;

    okrepitev carinskega nadzora;

    nova pravila komitologije (7).

    4.   Splošne ugotovitve

    4.1

    Odbor ponovno izraža popolno podporo strategijam Skupnosti za trajnostni razvoj, vključno s prostovoljnim okvirom SAICM (8), ter poudarja potrebo po preventivnem pristopu k ravnanju s kemikalijami, da bi preprečili škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje, kot je že večkrat (9) poudaril v svojem prispevku k uvedbi zakonodaje REACH.

    4.2

    Zato je EESO podprl uvedbo sistema REACH, zlasti odgovornejše ravnanje proizvajalcev, uvoznikov in uporabnikov pri pripravi dokumentacije o kemikalijah v zvezi z registracijo in začetno oceno tveganja; v ta namen je EESO podprl uvedbo sistema registracije EU in organa Skupnosti za njegovo upravljanje (10).

    4.2.1

    V zvezi z zahtevami o poročanju, ki jih določajo posebni predpisi o nevarnih kemikalijah, Odbor poziva Komisijo, da pregleda seznam izdelkov, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje, ter jih nadomesti z manj nevarnimi izdelki ter pripravki, če so bile v okviru tehnoloških raziskav in inovacij razvite in preizkušene konkretne alternative.

    4.3

    EESO je vedno podpiral aktivno vlogo, ki jo je imela Evropska komisija pri uvedbi in izvajanju Rotterdamske konvencije o postopku PIC za nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (POP), ki predvideva ukinitev proizvodnje in uporabe nekaterih kemikalij, vključno z devetimi vrstami pesticidov. Poleg tega je Odbor o tem vprašanju pred kratkim pripravil mnenje (11).

    4.4

    Odbor meni, da so strožje določbe, predvidene v Uredbi (ES) 304/2003, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo zaradi njene napačne pravne podlage, in so bile nato ponovno vključene v ta predlog uredbe (12), temeljnega pomena za splošno varnost in ravnanje z nevarnimi kemikalijami.

    4.5

    Poleg tega Odbor meni, da bi bilo treba spremeniti uredbene določbe in tako odpraviti praktične pomanjkljivosti ter rešiti probleme pri izvajanju, navedene v poročilu za obdobje 2003–2005.

    4.6

    Zato Odbor podpira namen Komisije, da izkoristi priložnost, ki jo ponuja popravek pravne podlage uredbe v skladu s sodbo Sodišča (o kateri je Odbor tedaj pripravil mnenje (13)), in tako poveča učinkovitost instrumentov Skupnosti z zagotavljanjem večje jasnosti, preglednosti in pravne varnosti za izvoznike in uvoznike.

    4.7

    EESO meni, da je treba pravno varnost, usklajenost in preglednost predlagane nove zakonodaje Skupnosti zagotoviti z boljšimi opredelitvami pojmov „izvoznik“, „pripravek“ in „kemikalija, za katero velja postopek PIC“.

    4.8

    Kot prispevek k postopku poenostavitve, odpravi birokratskih ovir in pospeševanju postopkov EESO v celoti podpira možnost, da se izvoz začasno nadaljuje, medtem ko potekajo nadaljnja prizadevanja za pridobitev izrecnega soglasja, ter možnost odstopanja od zahtev glede soglasja za kemikalije, ki se izvažajo v države OECD.

    4.9

    Prav tako Odbor poudarja, kako pomembno je, da zahteve za soglasje in redno pregledovanje pridobljenih soglasij ureja Komisija, da bi preprečili nepotrebno prekrivanje in podvajanje, pa tudi nesporazume in negotovost v državah uvoznicah. Odbor meni, da morajo biti finančni in človeški viri, ki so v ta namen dodeljeni službam Komisije, in zlasti SRS, določeni tako, da bo mogoče zagotavljati usklajene informacije in ukrepe izobraževanja, navodila in varnostne liste za različne kategorije uporabnikov ter nenazadnje tudi dialog z državami uvoznicami, zlasti z državami v razvoju, da bo mogoče opredeliti in odpraviti probleme, ki se pojavljajo pri obveščanju o uvozu in izvozu.

    4.9.1

    Glede na resnost problema nesreč pri delu, ki jih včasih povzročajo nevarne kemikalije, in ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela s tega področja (14), Odbor izrecno poudarja, kako pomembno je, da so podatki na etiketah in varnostni listi v uradnem jeziku države uvoznice. To bi pomagalo posrednikom in končnim uporabnikom, zlasti tistim, ki so dejavni v kmetijstvu in v MSP.

    4.10

    EESO je prepričan, da je za učinkovito, tekoče in pregledno delovanje mehanizmov, ki jih uvaja predlagana zakonodaja, potrebna ureditev carinskega nadzora in polno sodelovanje med carinskimi organi in nacionalnimi oblastmi, odgovornimi za izvajanje uredbe (imenovani nacionalni organi). Predlagane izboljšave, ki obsegajo vključitev „opozorilnih oznak“ v kombinirano nomenklaturo in razvoj posebne različice zbirke podatkov EDEXIM, zlasti za carinske organe, je vsekakor treba podpreti z informativnimi kampanjami in ukrepi usposabljanja, ki so sistematični in usklajeni na ravni Skupnosti.

    4.11

    Po mnenju Odbora bi morala nova zakonodaja predvidevati pripravo praktičnih navodil in informativne dokumentacije ter tečaje usposabljanja, ki bi temeljili na standardih Skupnosti, zlasti za države pristopnice.

    V Bruslju, 30. maja 2007.

    Predsednik

    Evropskega ekonomsko socialnega odbora

    Dimitris DIMITRIADIS


    (1)  Mnenje EESO z dne 20.6.2002 o predlogu uredbe Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij, UL C 241 z dne 7.10.2002, stran 50.

    (2)  Rotterdamska konvencija, ki je bila podpisana 11. septembra 1998 in je začela veljati 24. februarja 2004, ureja izvoz in uvoz nekaterih nevarnih kemikalij in pesticidov ter temelji na osnovnem načelu postopka soglasja po predhodnem obveščanju (PIC) s strani uvoznika kemikalije. V okviru konvencije postopek PIC trenutno velja za več kot 30 kemikalij.

    (3)  Glej opombo 1.

    (4)  Naknadno spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 777/2006.

    (5)  Glej ITACA, št. 3 (december 2006), str. 8 – RIM, Sergio Gigli.

    (6)  COM(2006)747 konč. z dne 30. novembra 2006.

    (7)  Glej Sklep 1999/468/EGS, spremenjen julija 2006.

    (8)  SAICM: Strategic Approach to International Chemicals Management – UNEP.

    (9)  Glej mnenja CESE 524/2004 in 850/2005 o kemijski zakonodaji (REACH). UL C 112 z dne 30.4.2004 in UL C 294 z dne 25.11.2005.

    (10)  Glej mnenje EESO 524/2004, točka 3.1. UL C 112 z dne 30.4.2004.

    (11)  Glej mnenje NAT/331, CESE 23/2007. UL C 93 z dne 27.4.2007.

    (12)  Predpisi Skupnosti predvidevajo, da je za izvoz vseh kemikalij/paraziticidov, ki so prepovedani ali strogo omejeni v EU, pa tudi za spojine, ki vsebujejo takšne izdelke, treba posredovati obvestilo in pridobiti izključno soglasje uvoznika. To velja za izdelke, ki ustrezajo merilom za obveščanje PIC, tudi če so izven področja uporabe konvencije in niso med tistimi izdelki, za katere velja postopek PIC.

    (13)  Glej opombo 1, točka 5.10.

    (14)  Glej člena 7 in 8 Konvencije ILO C 170 o varnosti pri uporabi kemikalij pri delu, 1990, ter člene 9, 10 in 22 Konvencije ILO C 174 o preprečevanju večjih nesreč v industriji, 1993.


    Top