27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/11

1.1

Dostop do zanesljivih in kakovostnih statističnih podatkov je orodje, ki ga institucionalni, gospodarski in družbeni akterji nujno potrebujejo za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti določenih zakonodajnih odločitev in za sprejemanje odločitev v prihodnosti.

1.2

Čim natančnejša predstava o dejanskem stanju je nujen element za sprejemanje najboljših možnih političnih ukrepov.

1.3

To še prav posebej velja za statistike o stanju zaposlovanja v Evropi, da bi analizirali napredek, ki so ga dosegle države članice glede ciljev lizbonske strategije.

1.4

Da bi razumeli dogajanja na trgu dela v Evropski uniji, je zelo pomembno vedeti, v katerih sektorjih in regijah obstajajo prosta delovna mesta in koliko jih je. Število prostih delovnih mest odraža konjunkturna nihanja po sektorjih in je lahko uporaben okvir za ugotavljanje evropskih regij, v katerih obstaja večji primanjkljaj delovne sile ali – nasprotno – pomembna gospodarska in zaposlitvena rast.

1.5

Prosta delovna mesta so vključena v sklop glavnih evropskih ekonomskih kazalnikov (PEEI) in so kazalnik, ki je – če je na razpolago hitro – uporaben tudi za Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo za merjenje gospodarskega dogajanja v nekaterih sektorjih ter za uravnoteženje odločitev v zvezi z denarno politiko.

1.6

Pri ponovnem zagonu lizbonske strategije, ki izhaja iz zasedanja Evropskega sveta marca 2005, je bilo med njene glavne prednostne naloge uvrščeno ustvarjanje novih in boljših delovnih mest; to je seveda nujno povečalo potrebo po izboljšanju statističnih informacij o potrebah po delovni sili.

1.7

Integrirane smernice za rast in zaposlovanje 2005–2008 ter širše smernice ekonomskih politik v okviru evropske strategije zaposlovanja zahtevajo zbirne strukturne podatke v evropskem merilu o prostih delovnih mestih po gospodarskih dejavnostih, da bi lahko analizirali raven in strukturo povpraševanja po delovni sili.

1.8

Razpoložljivost verodostojnih in pogosto posodobljenih statističnih podatkov omogoča tudi državam članicam, da ocenijo trg dela in da v skladu s tem – tudi na regionalni osnovi – sprejemajo svoje odločitve o političnih ukrepih glede zaposlovanja.

2.1

Nacionalni podatki o prostih in zasedenih delovnih mestih se zbirajo od leta 2003 na podlagi „prijateljskega dogovora“ oziroma neformalnega sporazuma. Čeprav je ta sporazum državam članicam zagotavljal prožnost in neodvisnost, pa ni povsem zadovoljil potreb uporabnikov podatkov.

2.2

Trenutno štiri države niso poslale podatkov Eurostatu; podatki, ki so bili poslani, pa niso vedno povsem primerljivi. Kar se tiče zbiranja četrtletnih podatkov, niso povsem izpolnjene zahteve Evropske centralne banke in Komisije glede zajetja, pravočasnosti in usklajenosti.

2.3

S predlogom uredbe COM(2007) 76 konč., ki je nastal na pobudo Odbora za zaposlovanje, Komisija torej namerava vzpostaviti ureditev, ki naj omogoči pridobivanje primerljivih statističnih podatkov o prostih delovnih mestih v dogovorjenih rokih.

2.4

Med pripravo predloga, pri kateri je prišlo tudi do posvetovanja s strokovnjaki in odborom za statistični program, so obravnavali več možnosti; možnost, ki so jo na koncu zajeli v predlog uredbe, določa, da bodo letne strukturne podatke kratkoročno še naprej zajemali v okviru „prijateljskega dogovora“.

2.5

Predlog se torej bolj osredotoča na področje zajemanja četrtletnih statističnih podatkov o prostih delovnih mestih; na podlagi izkušenj pri uporabi te uredbe je predvidena možnost, da se v prihodnosti sprejme nova uredba, ki bo omogočala zadovoljevanje potreb po letnih podatkih.

2.6

Raven natančnosti, zahtevane za vsako posamezno gospodarsko dejavnost, bo določena na podlagi najnovejše različice statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.

2.7

Kjer je mogoče ohranjati nekatere standarde kakovosti, imajo države članice možnost, da uporabljajo upravne vire ali da omejijo razpon gospodarskih dejavnosti, ki jih upoštevajo, z namenom, da bi olajšali breme za podjetja (člen 5).

2.8

Komisija (člen 8) predvideva izvedbo več študij izvedljivosti za države članice, ki bodo naletele na težave pri zagotavljanju podatkov za:

2.9

V začetni fazi (v prvih treh letih) je za države članice predvidena finančna prispevek EU. Ta finančni prispevek za stroške bo za prva tri leta vključen v program za zaposlovanje in socialno solidarnost PROGRESS (1) (člen 9) Evropske unije; tako bo mogoče – poleg zaključka del v okviru faze „prijateljskega dogovora“ – sprožiti pobude glede inovacij in izboljšav na področju zajemanja podatkov.

3.1

EESO poudarja pomen razpolaganja s čimbolj skladnimi in zanesljivimi statističnimi podatki o stanju evropskega zaposlovanja; zato ceni in podpira prizadevanje Komisije za vzpostavitev pravnega okvira za zagotovitev ažurnih, primerljivih in ustreznih statističnih podatkov o prostih delovnih mestih na evropski ravni.

3.2

Za uresničevanje ciljev lizbonske strategije je v gospodarskem in predvsem zaposlitvenem smislu potrebna stalna in učinkovita statistična podpora, na voljo vsem uporabnikom statističnih podatkov ter gospodarskim, družbenim in institucionalnim akterjem, tako na evropski kot na nacionalni ravni.

3.3

EESO se strinja tudi z izborom instrumenta, t.j. evropske uredbe, ker namen predloga – enako kot pri večini statističnih pobud – terja podrobno in enotno uporabo v celotni Evropski uniji.

3.4

Odločitev, da se v predlog uredbe vključi samo zbiranje četrtletnih podatkov in da se nadaljuje z zbiranjem letnih strukturnih podatkov na podlagi „prijateljskega dogovora“, je gotovo odločitev, ki jo je narekovala utemeljena želja za postopen prehod od zbiranja na podlagi „prijateljskega dogovora“ na zbiranje na podlagi evropske uredbe. Potrebno bo stalno spremljanje dobljenih rezultatov v prehodnem obdobju in EESO izraža željo, da bi v bližnji prihodnosti dosegli celovitejši in zanesljivejši okvir tako za letne kot za četrtletne podatke o možnostih evropskega trga dela.

EESO obžaluje, da še ni ocene vplivov, pričakuje pa, da jo bo Komisija pripravila pred sprejetjem izvedbene uredbe, to pa zato, ker se bodo stroški in bremena za evropska podjetja v grobem povečali, ne da bi to izravnala zmanjšanja za druge dejavnosti v zvezi z zbiranjem podatkov.

3.5

Vendar pa EESO meni, da je bil zaradi potrebe po poenostavitvi zajemanja statističnih podatkov in zmanjšanju stroškov izbran način, ki ni povsem jasen, saj je zbiranje podatkov neobvezno na področjih, ki so opredeljena kot „sezonska“, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo.

3.6

Problem „sezonskega prilagajanja“ pa odpira vrsto vprašanj o zanesljivosti takšnih statistik, saj so oblike sezonskih pogodb na drugih področjih industrije in/ali javne uprave praksa, ki se uporablja že vrsto let (tekstilna in agroživilska industrija, turizem itd.).

3.7

Poleg tega pogodbe o delu v vseh državah EU zdaj predvidevajo na desetine različnih oblik delovnih razmerij. Zato bi bilo koristno vedeti, za kakšne vrste prostih delovnih mest gre (za nedoločen čas, določen čas, skrajšani delovni čas, vezano na projekt, sodelovanja itd.).

3.8

Okvir, ki bi bil bliže stvarnim možnostim trga dela, njegovega razvoja in njegovih slabosti na nekaterih področjih ali v nekaterih regijah, bi omogočal boljšo osredotočanje na strategije, ki jih je treba izvajati za uresničevanje lizbonskih ciljev.

3.9

Tudi zato EESO meni, da sta predvsem za ta vprašanja potrebna posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji in njihovo neposredno vključevanje.

EESO pozdravlja nadzorno pristojnost Evropskega parlamenta, ki jo ima v zvezi s predlogom v postopku soodločanja. Izvedbeni akti bodo predmet komitološkega postopka v skladu z regulativnim postopkom, določenim s sklepoma Sveta št. 1999/468/ES in 2006/512/ES.