52006IP0114

P6_TA(2006)0114

Evropske politične stranke

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskih političnih strankah (2005/2224(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 12(2) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije kot tudi člena 6(4) Pogodbe o Evropski uniji,

- ob upoštevanju člena I-46(4) Pogodbe o Ustavi za Evropo,

- ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja [1], zlasti člena 12 Uredbe (v nadaljevanju "Uredba"),

- ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata predsedstvu z dne 21. septembra 2005 o financiranju strank na evropski ravni v skladu s členom 15 Sklepa predsedstva z dne 29. marca 2004 o izvedbenih določilih k uredbi [2],

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0042/2006),

A. ker je nadaljnji razvoj demokratične Unije, ki je blizu državljanom, predpogoj za to, da bo javnost podprla naslednje korake na poti k evropski integraciji, in ker je zaradi tega treba dati visoko prioriteto uresničevanju evropske demokracije,

B. ker politične stranke, vključno z evropskimi političnimi strankami, predstavljajo ključni element v razvoju demokracije na evropski ravni,

C. ker imajo politične stranke pomembno vlogo pri spodbujanju demokratičnih vrednot, kot so svoboda, strpnost, solidarnost in enakost moških in žensk,

D. ker poglobljen razmislek o prihodnosti Evrope zahteva širok dialog z državljani in ker morajo politične stranke na evropski ravni pri tem igrati ključno vlogo,

E. ker v mnogih državah Unije politične stranke pri svojih nalogah političnega informiranja in oblikovanja političnega mnenja prejemajo javna sredstva,

F. ker so se politične družine združile v evropske politične stranke in ker so za svoje delo prejele sredstva Skupnosti,

G. ker javno financiranje evropskih strank na evropski ravni poteka na podlagi člena 191 Pogodbe,

H. ker evropskim političnim strankam ni dovoljeno ustvarjati rezerv s sredstvi iz neporabljene finančne pomoči ali z varčevanjem lastnih sredstev in ker se v primeru izkazanega pozitivnega finančnega stanja (dobička) v bilanci znesek presežka odšteje od končnega zneska finančne pomoči,

I. ker je bil z Uredbo storjen prvi korak k pravnemu okviru za evropske politične stranke,

J. ker so politične stranke izrazile vrsto želja v zvezi s prihodnjim načinom financiranja strank na evropski ravni [3],

K. ker je generalni sekretar Evropskega parlamenta predložil poročilo o izvajanju Uredbe,

L. ker namen javnega financiranje strank v skladu z Uredbo ni oteževati ali celo onemogočati evropskim političnim strankam, da bi ustvarjale rezerve iz lastnih sredstev (prispevkov, članarin, plačil za storitve), in ker jim je samo prepovedano, da bi s sredstvi finančne pomoči na koncu proračunskega leta ustvarjale presežek,

M. ker evropske politične stranke kot ostale pridobitne ali nepridobitne organizacije pri svojem dolgoročnem načrtovanju potrebujejo osnovno raven finančne varnosti, že zaradi tega, ker morajo spoštovati svoje dolgoročne obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in izvajalcev,

N. ker po sedanjih predpisih evropske politične stranke ne prejemajo finančnih jamstev za obdobja, ki so daljša od enega leta; ker se višina finančne pomoči, ki jo stranke prejemajo, določa vsako leto in je popolnoma odvisna od števila strank, ki zaprosijo za priznanje, in števila evropskih poslancev iz stranke; ker se višina finančne pomoči lahko bistveno spreminja iz leta v leto zaradi pojava novih političnih strank ali spremembe števila poslancev v posamezni stranki,

O. ker sta dve novi stranki nedavno vložili prošnje za priznanje in dodelitev finančne pomoči v Evropskem parlamentu, s čimer se je število evropskih političnih strank povečalo z osem na deset,

P. ker so zaradi obstoječih razmer stranke finančno zelo odvisne od Evropskega parlamenta, saj lahko financirajo svoje dolgoročne obveznosti le v primeru stalnega in zagotovljenega dotoka finančne pomoči iz Parlamenta,

Q. ker obstoječe razmere ne spodbujajo evropskih političnih strank k dobremu finančnemu upravljanju, saj ni pravih spodbud za izvajanje načel gospodarske učinkovitosti pri upravljanju z odhodki,

R. ker morajo evropske politične stranke predložiti letni proračun, ki je razdeljen v pet razredov, in ker takšno sestavo proračuna zahteva Evropski parlament,

S. ker člen I.3.3 v standardnem obrazcu sporazuma o donaciji med Evropskim parlamentom in evropsko politično stranko [4] določa, da prenos sredstev med proračunskimi postavkami ne sme presegati 20 % zneska vsake postavke,

T. ker omejitev, ki velja za prenos sredstev med proračunskimi postavkami, evropskim političnim strankam onemogoča spreminjanje političnih prednostnih nalog v teku leta,

U. ker imajo lahko evropske politične stranke sedaj s statusom pravne osebe v državi, kjer imajo sedež, pravni status; ker so nekatere stranke izbrale pravno obliko belgijskega nepridobitnega združenja, druge pa pravno obliko mednarodnega nepridobitnega združenja,

V. ker se davčna obravnava evropskih političnih strank in evropskih institucij še vedno močno razlikuje,

W. ker Uredba Evropskemu parlamentu nalaga, da objavi poročilo o njenem izvajanju in v tem poročilu opozori na morebitne spremembe,

Politično ozadje

1. ugotavlja, da med velikim številom državljanov in evropskimi institucijami obstaja razkorak, kar je možno razložiti tudi s tem, da vse do sedaj še ni bilo ustrezne politične komunikacije ali informiranja o evropski politiki;

2. je prepričan, da morajo politične stranke na evropski ravni svojo vlogo krovnih organizacij nadgraditi in postati dejavne zagovornice možnosti evropske politike, trdno zakoreninjene na vseh ravneh družbe, ki delujejo za dejansko vključevanje državljank in državljanov ne samo preko evropskih volitev, temveč tudi na vseh drugih področjih evropskega političnega življenja;

3. meni, da politične stranke na evropski ravni predstavljajo ključni element pri oblikovanju in izražanju evropskega javnega mnenja, brez česar nadaljnji razvoj Unije ne bo mogel biti uspešen;

4. poudarja, da je treba s preseganjem predpisov glede financiranja političnih strank na evropski ravni priti do dejanskega statuta evropskih strank, ki bo določal njihove pravice in obveznosti ter jim dal možnost, da si pridobijo status pravne osebe, ki bo temeljil na pravu Skupnosti in imel učinek v državah članicah; poziva svoj Odbor za ustavne zadeve, naj pretehta vprašanje evropskega statuta za evropske politične stranke s pravnega in davčnega vidika in v ta namen pripravi posebne predloge;

5. poziva, naj se v statut vključijo določbe o posameznem članstvu v strankah na evropski ravni, o vodenju strank, imenovanju kandidatov in volitvah ter o ureditvi strankarskih kongresov in zborovanj ter podpori zanje;

Izkušnje in predlogi za izboljšavo

6. poziva Komisijo, naj pri reviziji Uredbe (ES) št. 2004/2003 preuči možnost uvedbe pravil za financiranje političnih strank na evropski ravni iz proračuna Skupnosti, ki ne temeljijo na konceptu finančnih podpor v smislu Naslova VI Dela I Finančne uredbe, glede na to, da omenjeni koncept ne upošteva posebnosti političnih strank;

7. ugotavlja, da so bile za razveljavitev Uredbi vložene tri tožbe, ki jih je Sodišče prve stopnje 11. julija 2005 zavrnilo kot nedopustne, pri čemer je bila proti eni od sodb vložena pritožba;

8. pozdravlja dejstvo, da je od začetka zakonodajnega obdobja po volitvah v Evropski parlament junija 2004 osem povezav političnih strank iz držav članic osnovalo politične stranke na evropski ravni in da je teh osem povezav v skladu z določbami Uredbe lahko prejelo podporo;

9. ugotavlja, da se je dodeljevanje finančnih pomoči za proračunsko leto 2004 v višini 4648000 EUR začelo 18. junija 2004 s pozivom k predložitvi predlogov in se zaključilo s sklepom predsedstva z dne 6. julija 2005 o dokončni določitvi finančnih pomoči v skladu s predpisi;

10. z zadovoljstvom ugotavlja, da politične stranke na evropski ravni pri zaposlovanju osebja v veliki meri upoštevajo načelo enakih možnosti za ženske in moške; spodbuja politične stranke, da zagotovijo boljšo zastopanost žensk in moških na seznamih in med izvoljenimi poslanci;

11. opozarja, da so bila v proračunu Evropske unije za leto 2005 za financiranje strank predvidena sredstva v višini 8400000 EUR, ki jih je predsedstvo po razdelitvenem ključu, predvidenem v Uredbi, ustrezno razdelilo osmim strankam, ki so vložile prošnje;

12. 12 ugotavlja, da je bilo političnim strankam na evropski ravni za tehnično podporo, ki jim jo Evropski parlament v skladu z Uredbo zagotavlja proti plačilu, v letu 2004 za dvorane, tehnično osebje in zlasti za tolmačenje zaračunanih skupno 20071 EUR;

13. meni, da so na podlagi dosedanjih praktičnih izkušenj ob upoštevanju proračunskih določil potrebne naslednje spremembe sistema financiranja:

a) V uredbi so določene zgolj osnovne značilnosti postopka za vlaganje prošenj. Za zmanjšanje nepotrebnih stroškov vlagateljev prošenj je treba uvesti dvostopenjski način, kjer bo najprej na prvi stopnji odločeno, ali stranka načeloma izpolnjuje pogoje za podporo, nato pa bo na drugi stopnji določena višina sredstev.

b) Frekvenca izplačil sredstev ni optimalno prilagojena načinu dela prejemnikov. Zato je treba stvar spremeniti tako, da se osemdeset odstotkov finančne pomoči izplača ob podpisu sporazuma o financiranju, preostanek pa po zaključku proračunskega leta na podlagi obračuna, ki ga vložijo prejemniki.

c) Da bi prejemnikom v okviru zavezujočih proračunskih načel, predpisanih s Finančno uredbo, zagotovili večjo mero gotovosti pri finančnem načrtovanju, bi se morala predsedstvo in Odbor za proračun pri pripravi predlogov za letni proračun na začetku zakonodajnega obdobja dogovoriti o večletnem finančnem načrtovanju, ob upoštevanju temeljnega zneska za stranko (15% vseh proračunskih sredstev) in dodatnega zneska za poslanca Evropskega parlamenta iz stranke (85 % vseh proračunskih sredstev), ki tako predvideva tudi prilagodljivost v primeru ustanovitve novih strank.

d) Evropskim političnim strankam je treba omogočiti dolgoročnejše finančno načrtovanje. Zato morajo imeti možnost, da ustvarjajo rezerve iz lastnih sredstev, zlasti iz prostovoljnih prispevkov in članarin, ki presegajo predpisani delež samofinanciranja v višini 25 % njihovih odhodkov.

e) Sedanji postopek revizije Finančne uredbe ali predlog spremembe Uredbe bi morala stremeti k uvedbi omejene izjeme, ki bi omogočila porabo 25 % sredstev, dodeljenih za proračunsko leto, še v prvi četrtini naslednjega leta.

f) Toga razdelitev finančnih sredstev med pet kategorij in omejen prenos sredstev med njimi ne zadošča potrebam evropskih strank, zato bi se moral dogovor o financiranju spremeniti tako, da bi bilo med dvema kategorijama možno prenesti večji delež sredstev, pod pogojem, da bi ostala upravna obremenitev v tem postopku minimalna.

g) Hkrati bi morala obstajati tudi možnost, da bi bil letni delovni načrt, ki so ga predložile stranke, prožen do takšne mere, da bi se stranke lahko primerno odzvale na nepredvidene dogodke pri svojem političnem delu.

h) V interesu učinkovitega upravljanja s financiranjem bi moral biti rok strankam za predložitev končnih poročil prestavljen na 15. maj naslednje leto.

i) Za dosego cilja okrepitve evropskih političnih strank kot elementov evropske demokracije in hkrati zaradi naraščanja pritiskov na njihovo politično delo zaradi širitve (stroški prevajanja, potni stroški itd.) se zdi zaželeno primerno povečanje finančne podpore političnim strankam;

14. meni, da bi bilo treba v obdobju razmisleka o prihodnosti Evropske unije razpravljati tudi o naslednjih vprašanjih:

a) Na kakšen način podpreti evropske politične ustanove, da bodo evropskim političnim strankam pomagale pri delu na področjih političnega informiranja in izobraževanja? Parlament poziva Komisijo, naj poda predloge v zvezi s tem.

b) Na kakšen način oblikovati evropske liste evropskih strank za evropske volitve, da bodo pospeševale oblikovanje evropske politične javnosti?

c) Kakšno vlogo lahko evropske politične stranke igrajo pri referendumih o evropskih temah, pri volitvah v Evropski parlament in pri izvolitvi predsednika Komisije?

d) Kako bi bilo mogoče spodbuditi in okrepiti vlogo evropskih političnih mladinskih organizacij in gibanj, ki so ključne za gojenje evropske zavesti in oblikovanje evropske identitete pri mlajših generacijah? Parlament predlaga ustanovitev notranje delovne skupine s predstavniki zadevnih odborov, evropskih političnih strank in strankarskih političnih mladinskih organizacij, ki bi predsedstvu v roku enega leta predstavila poročilo o vlogi strankarskih političnih mladinskih organizacij in o najboljši podpori zanje v sedanjosti in v prihodnje;

*

* *

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] UL L 297, 15.11.2003, str. 1.

[2] Dokument PE 362.124/BUR/AN.2.

[3] Skupno pismo gospa in gospodov Hoyer, Rasmussen, Martens, Francescato, Maes, Bertinotti, Kaminski, Bayrou in Ruttelli predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2005.

[4] Priloga 2 k sklepu predsedstva Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2004 — Pravilnik o izvajanju Uredbe (ES) št. 2004/2003 (UL C 155, 12.6.2004, str. 1).

--------------------------------------------------