18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/58

1.1

EESO poudarja, da dolgoročno odobrava uskladitev davčnih predpisov na evropski ravni. Vendar se, žal, še vedno pojavljajo številne ovire in zato EESO:

2.1

Po več predlogih v zadnjih letih je Komisija predstavila obravnavano sporočilo. Ta nov prispevek davčnemu področju in predvsem obdavčenju podjetij ponuja nove možnosti za razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP). Pomen MSP pri ustvarjanju delovnih mest in blaginje EU je bil že večkrat omenjen, zlasti v lizbonskem akcijskem načrtu.

2.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor je bil od konca 90. let večkrat zaprošen za mnenje o predlogih, priporočilih in sporočilih o tej in sorodnih temah. Spodaj so navedena novejša posvetovalna mnenja in mnenja na lastno pobudo, ki obravnavajo predvsem koncept „evropskega podjetja“ za MSP in davčne poenostavitve, ki so potrebne za hitro odpravljanje ovir, s katerimi se ta podjetja srečujejo.

2.3

EESO navaja nekatere odlomke 8 mnenj, ki jih je pripravil v petih letih:

2.4

Vendar EESO obžaluje, da v petih letih ni prišlo do učinkovitega programa. Prav tako vztrajno zahteva, da se Parlament in Svet končno odločita za odpravo dobro znanih ovir.

3.1

EESO želi dodati še nekaj pripomb v zvezi z nekaterimi točkami, čeprav se zdi, da je o predlogih Komisije v svojih prejšnjih mnenjih že povedal podobno.

3.2

Komisija v svojem sporočilu navaja, da je sodelovanje MSP na notranjem trgu precej manjše v primerjavi s sodelovanjem večjih podjetij, in sicer ravno zaradi obdavčenja. Pravi, da bi bilo treba spodbujati čezmejno širitev MSP in priporoča obdavčenje po predpisih države sedeža. Za obdavčenje podjetij, zlasti za davek na pravne osebe, predlaga Komisija, da države članice in podjetja preizkusijo koncept „obdavčenja po predpisih države sedeža“ v obliki poskusnega pilotnega programa.

3.3

EESO je takšno pobudo že podprl in se načeloma z njo strinja. Vendar opozarja, da bolj malo SMP želi čezmejno širitev. Poleg tega bi bil takšen pilotni program možen samo z omejenim številom podjetij, ki se nameravajo zaradi svojega geografskega položaja ali iz poslovnih razlogov širiti v tujino. EESO se načelno strinja s tem, vendar želi, da bi Komisija bolj natančno določila:

3.3.1

Cilj pobude je ravno izboljšanje gospodarske rasti in zaposlovanja, da bi olajšali poslovanje tudi MSP. Glede na omejena proračunska sredstva EU bi se bilo po mnenju EESO treba izogniti drobljenju sredstev in prednost nameniti nekaj ukrepom za spodbujanje učinkovitosti. Za to bi bilo treba glede na statistične podatke, ki so na voljo, preveriti učinkovitost predlaganih ukrepov in to primerjati z učinkovitostjo drugih ukrepov, ki bi bili lahko bolj primerni. EESO je presenečen, da Komisija kljub zadostnim podatkom o tej zadevi v svoji študiji vplivov ni ocenila stroškov, povezanih z izvedbo ukrepa, ki ga predlaga.

3.4

Komisija svoj predlog podpira z rezultati ankete, ki jo je opravila v drugi polovici leta 2004 med MSP in poklicnimi združenji v 25 državah članicah. Na Komisijo je bilo vrnjenih samo 194 vprašalnikov, od tega 168 s strani nemških podjetij (glej prilogo).

3.4.1

EESO meni, da v okviru EU s to anketo nismo prejeli dovolj velikega števila odgovorov, saj obstaja več milijonov MSP, dva milijona samo na področju „gradnje“. Ravno tako ga preseneča, da ni vedel za prispevek poklicnih združenj in socialnih partnerjev. Če ti podatki niso zaupni, bi jih EESO želel prejeti v vednost.

3.4.2

EESO meni, da ta anketa ni prinesla veliko koristnih informacij, zato Komisija na podlagi tega ne bi smela sklepati, saj so zaključki lahko neutemeljeni.

3.5

Po mnenju Odbora bi Komisija morala:

3.5.1

Morda se tudi MSP, ki resno razmišljajo o širitvi v druge države članice, z načinom obdavčenja ne ukvarjajo prav dosti, temveč želijo najti lokalne poslovne partnerje, vlagati v trženje in po možnosti ustvariti dobiček.

3.5.2

Morda pa druga MSP menijo, da se pri ustanavljanju podjetja v drugi državi srečujejo z mnogimi administrativnimi, pravosodnimi, družbenimi, davčnimi in drugimi težavami, ki so tako obsežne, da je način obdavčenja njihovega hčerinskega podjetja obrobnega pomena ali pa o tem še ne razmišljajo in namesto tega želijo raje „skupno podjetje“ (joint venture) z lokalnim podjetjem (kar je pozitivna rešitev z vidika evropskega povezovanja).

3.6

Komisija določa naslednje področje uporabe in cilje pilotnega programa:

S tem bi za MSP zmanjšali stroške, povezane s številnimi nacionalnimi pravili obdavčenja podjetij, zaradi katerih potrebujejo ta podjetja drage posebne storitve.

3.7

EESO ugotavlja, da predlagani cilji in področje uporabe ustrezajo prejšnjim. Zato ponavlja svojo podporo in v primeru uspešnega poskusa predlaga hitro ustanovitev evropskega instrumenta za nadzor in morebitno kontrolo davčnega dumpinga, da bi preprečili podjetjem selitev glavnega sedeža matičnega podjetja v državo članico, kjer bi bili pogoji v zvezi z izračunom davčne osnove za pravne osebe za njih ugodnejši.

3.8

Komisija poziva države članice k pogajanjem in sklenitvi dvostranskih sporazumov, da bi določili praktične načine izvajanja tega pilotnega programa ob upoštevanju splošnih nezavezujočih smernic, ki jih predlaga. Za pripravo sporazumov in njihovo izvajanje bodo na voljo službe Komisije.

3.9

EESO se zaveda omejitev ukrepanja in poseganja Komisije in pozdravlja dejstvo, da bo njena vloga omejena na ponujanje predlogov in dajanje spodbude. To bo omogočilo zainteresiranim MSP, da preskusijo pilotni program kot del dvostranskega sporazuma med določenimi državami članicami EU. Glede na te rezultate bo Komisija takrat predlagala, da se podaljša najbolj uspešne pilotne programe.

3.10

EESO se strinja s Komisijo, da imajo MSP največ težav z različnostjo nacionalnih zakonodaj. V 25 državah članicah bo obilica dvostranskih sporazumov, ki se bodo načeloma med seboj razlikovali, MSP privedla do tega, da bodo uporabljali samo nekatera, kar pomeni, da ne bo prišlo do želene poenostavitve.

3.11

Poleg tega se EESO sprašuje o posledicah, ki se bodo pokazale v praksi zaradi tega, ker Komisija ni predlagala bolj jasnih določil v zvezi s programom, ki ga želi uvesti. Kako bomo po uvedbi dvostranskih sporazumov prišli do usklajene davčne zakonodaje (kar naj bi v določenem času dosegli), če nekatera konvergenčna merila niso bila določena že na samem začetku?

3.12

EESO opaža, da ni bila opravljena nobena podrobna raziskava, da bi preverili, če obstajajo v Evropi med določenimi državami ali regijami (na primer Švico, Liechtensteinom, Vatikanom, Monakom, San Marinom, Andoro itd.) določila, ki bi omogočila odpravo ali zmanjšanje posledic različnih davčnih sistemov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za podjetja (zlasti za MSP).