8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/24

1.1

Tik pred prevzemom predsedstva EU je avstrijska vlada posvetovalno komisijo za spremembe v industriji uradno zaprosila za pripravo raziskovalnega mnenja o spremembah v industriji in širitvi EU: preverjanje posledic v obmejnih regijah. Raziskovalno mnenje se izda preden institucija EU, ki sprejema odločitve, sprejme predlog ali politično odločitev.

1.2

Prehod na tržno gospodarstvo ter preoblikovanje notranjega trga EU in pravil konkurence sta v številnih regijah Srednje in Vzhodne Evrope ustvarila novo dinamiko. Pristop novih držav članic iz Srednje in Vzhodne Evrope je zbližal obmejne regije in v številnih primerih oživil nekdanje trgovske in poslovne vezi. Vseeno je ta nova dinamika ustvarila tudi težave in razkrila infrastrukturne primanjkljaje obmejnih regij, ki sodelujejo med seboj.

1.3

Za natančnejše obravnavanje sprememb v industriji v čezmejnih regijah razširjene Evrope, ter za zbiranje podatkov, potrebnih za pripravo mnenja, sta posvetovalna komisija za spremembe v industriji in Evropski center za spremljanje sprememb (EMCC) 17. in 18. oktobra 2005 v Bratislavi pripravila delavnice. Tega dogodka, ki je potekal v čezmejni regiji CENTROPE, so se udeležili člani posvetovalne komisije za spremembe v industriji, predstavniki socialnih partnerjev iz Avstrije, Slovaške in Madžarske ter strokovnjaki.

2.1

Približno 33 % prebivalstva EU (1) danes živi v obmejnih regijah, ki obsegajo približno 40 % celotnega evropskega ozemlja.

2.2

Meje EU so se od podpisa Pogodbe ESPJ neprestano spreminjale. Kaže, da se bo ta proces srednjeročno še nadaljeval. Glede na spremembe, ki so s tem povezane, mora EU sistematično posodabljati politiko obmejnih regij.

2.2.1

Regije v državah kandidatkah, ki mejijo na EU, so že v obdobju priprav na pristop ter v okviru procesa približevanja zakonodaj in družbeno-gospodarskih struktur začele sodelovati s sosednimi regijami EU.

2.2.2

„Železna zavesa“ je bila meja posebne vrste. Velik del te meje je zdaj znotraj meja EU-25. Ko je leta 1989, devet let po gibanju Solidarnost iz leta 1980, padel berlinski zid, regije blizu meje, ki je dežele nekdanjega sovjetskega bloka ločevala od preostale Evrope, zlasti območja „nikogaršnjega prostora“, niso imele praktično nobene infrastrukture. Kljub znatnemu napredku pri odpravljanju posledic političnih odločitev, ki so povzročile takšen položaj, težave še zdaleč niso odpravljene.

2.2.3

Druga posebna meja EU je Sredozemsko morje. Čeprav politika sodelovanja med EU in sredozemskimi državami obstaja že več let, jo je mednarodni razvoj dogodkov v zadnjem času potisnil v ozadje prednostnih nalog EU.

2.3

V obmejnih regijah novih držav članic so se pred njihovim pristopom oblikovale različne čezmejne pobude (npr. evroregije) kot nova oblika čezmejnega sodelovanja, ki temelji na sporazumih med sosednjimi obmejnimi območji. Nobene zahteve ni bilo po urejanju delovanja evroregij z medvladnimi sporazumi. Takšne pobude temeljijo na načelu svobodne izbire lokalnih oblasti in drugih zainteresiranih strani. Sodelovanje prek evroregij je bilo namenjeno skupnemu reševanju težav ne glede na politične meje in začetku gospodarskega sodelovanja na področju komunikacij in okolja.

2.4

V praksi je od 90. let naprej medregionalno sodelovanje v EU potekalo zlasti v okviru zaporednih programov INTERREG. EESO je sodeloval tudi pri nekaterih vidikih tega sodelovanja ter je pripravil mnenja o medregionalnem sodelovanju, ki temeljijo na izkušnjah, med drugim sredozemskih regij in območja ob Baltskem morju (2)  (3)  (4).

2.4.1

EESO je sklenil, da je medregionalno sodelovanje, ki ga spodbuja Skupnost mogoče opredeliti glede na:

2.4.2

V mnenju o INTERREG je Odbor izjavil, da so bile v 90. letih vezi med različnimi kategorijami sodelovanja nekoliko selektivne. Sodelovanje je na primer delovalo le na nekaterih ravneh ter je bilo omejeno na nekatere prostorske kategorije in geografska območja.

2.4.3

Pomemben dosežek EU v čezmejnih regijah Francije, Belgije, Nemčije in Luksemburga, ki so bile predmet intenzivnega prestrukturiranja, je bila uporaba metod za boj proti odseljevanju s teh območij in preprečevanje njihovega preoblikovanja v prave „postindustrijske“ puščave. Sredstva in ukrepi pogodbe ESPJ so veliko prispevali h končnemu rezultatu procesa prestrukturiranja.

2.5

Zdaj se po Evropi izvaja približno 180 čezmejnih pobud. Večina teh pobud so instrumenti za blažitev negativnih vplivov meja. Na ozemlju novih držav članic je dvaintrideset evroregij; zato je jasno, da nove države članice zelo dejavno podpirajo načelo čezmejnega sodelovanja.

2.6

Večina od 32 čezmejnih regij, ki segajo v „nove“ in „stare“ države članice EU, mora šele sprejeti skupno pobudo, ki je neposredno povezana z industrijsko politiko, čeprav številna skupna podjetja neposredno zadevajo to področje politike.

2.7

Nove pobude na področju industrijske politike so se — praviloma — pojavile v čezmejnih regijah, ki so v bližini metropolitanskih območij (npr. v trikotniku Dunaj, Budimpešta, Bratislava) ali predstavljajo območje, ki zajema industrijska središča ali skupine večjih mest, ki nimajo metropolitanskih značilnosti (območje okrog Katovic in Ostrave ob meji med Češko republiko in Poljsko).

2.7.1

Zanimiv nov primer spremembe v industriji je regija Furlanija — Julijska krajina na italijansko-slovenski meji, kjer je pred širitvijo EU in po njej nastal preporod proizvodnih dejavnosti, zlasti v pohištvenem sektorju.

3.1.1

Značilnosti čezmejnih regij z razvojno industrijsko politiko, opisane v tem mnenju, so bile najprej opredeljene na podlagi opažanj regije CENTROPE (5).

3.1.1.1

Ta regija obsega območja treh novih in ene stare države članice (v Avstriji zvezne dežele: Dunaj, Dolnja Avstrija in Gradiščanska, v Češki republiki okrožje Južna Moravska, v Slovaški republiki okrožji Bratislava in Trnava ter na Madžarskem županiji Győr-Moson-Sopron in Vas) in se nahaja na trikotniku, ki ga tvorijo glavna mesta teh treh držav. Celotna regija združuje področja s problemi, ki so značilni za oddaljene regije in sosednja, gospodarsko dinamična, urbana osrednja območja.

3.1.1.2

To območje je v 90. letih preživelo intenzivno prestrukturiranje, ki so mu neposredno sledile naložbe v dele te regije. Naložbe so vodile do sprememb na trgih dela; mnogo zlasti starejših delojemalcev je odšlo v pokoj in vzporedno z naložbami — ki niso bile zmeraj na istem mestu — je se kasneje pojavilo povpraševanje po delovni sili.

3.1.1.3

Širitev EU je na stičišču med štirimi državami članicami: Avstrijo, Češko republiko, Slovaško republiko in Madžarsko združilo raznovrstne regionalne trge dela. Integracija teh trgov predstavlja izzive. Odseljevanje podjetij in delovne sile v mesta ter pomanjkljiva (prometna) infrastruktura še zmeraj obremenjujejo trg dela glede na njegovo strukturo. Slednjega pa obremenjujejo tudi izrazite razlike v plačah med Avstrijo in novimi državami članicami EU ter napovedano pomanjkanje delovne sile.

3.1.1.4

Pojavljajo se prvi znaki nastanka čezmejnih proizvodnih omrežij. K temu procesu je prispeval razvoj prometne infrastrukture, za katerega je potrebna znatna naložba. To je v zameno zapolnilo obstoječe vrzeli in ponovno vzpostavilo stare vezi.

3.1.2

Tuje in domače naložbe zelo spodbujajo spremembe v industriji teh regij, tudi v malih in srednje velikih podjetjih. V državah, kjer so bile posebne gospodarske cone ali industrijske cone ustanovljene pred pristopom, je bila večina naložb „usmerjenih“ v cone, ki so redko sovpadale s čezmejno regijo (glej mnenje EESO CCMI/025). To pomaga razložiti majhno število čezmejnih regij, v katerih se je razvila nova industrijska politika.

3.1.2.1

Glavno gonilo za rast so bile naložbe v razvoj obstoječih podjetij („brown-fild investment“) in novih podjetij („green-field investment“) ter selitev podjetij. Odpiranje novih trgov, razlike v obdavčevanju podjetij, občutne razlike v plačah in državne podpore so bili med drugim gonilne sile teh naložb. Ti dejavniki so podprli postopek prestrukturiranja in prispevali h gospodarski rasti.

3.1.2.2

Pomagali so privabiti delojemalce z visoko in srednjo izobrazbo ter zmanjšali stroške dela in stroške, ki niso povezani z delom. Znatno se je povečalo povpraševanje po upravljavcih strojev, serviserjih, strojnikih, varilcih, strojnih inženirjih in strokovnjakih za IT, kar je vedno bolj opazno v proizvodnih sektorjih EU.

3.1.2.3

Posledično je ta ukrep izboljšal sposobnosti upravljanja, vzpostavil politiko človeških virov ter omogočil funkcionalne odnose med delavci in delodajalci. Zagotovil je tudi pridobitev sredstev za naložbe in pripomogel k ustvarjanju vezi med dobaviteljem in stranko.

3.1.2.4

V tej naložbi so bile udeležene velike družbe v EU ter tudi mala in srednje velika podjetja ter družbe zunaj EU. Te družbe so zbrale naložbe, ustvarile multiplikacijski učinek, vzpostavile povezave z lokalnimi podjetji ter ustvarile vezi z domačimi podjetji in tujimi podružnicami.

3.1.3

Analiza zadevnih strukturno-industrijskih sprememb, ki potekajo v čezmejnih območjih, na splošno navaja, da je metoda, uporabljena na teh območjih, metoda „korak za korakom“.

3.1.3.1

V prvem koraku je bila izvedena proizvodna dejavnost delovno intenzivnega značaja, ki so jo opravili manj usposobljeni delavci; drugi korak je vključeval bolje usposobljene delavce in bolj zapletene storitve. V primeru, ko je bil prvi korak uspešen, je bil izveden poskus izvajanja nekaterih dejavnosti zunaj družb — vendar še vedno znotraj regije — za dosego nižjih stroškov dela.

3.1.3.2

Dvosmerne strukturne združitve so znatno vplivale na strukturna vprašanja, povezana s spremembami v industriji. Cilj je bil pridobitev konkurenčne prednosti v omrežju ali regiji z delitvijo na naraščajoče združitve (tujih podjetij v regiji in zunaj nje) ter padajoče združitve (na lokalnem območju).

3.1.3.3

Uporabljeni so bili tudi pristopi s povečanim tveganjem (na podlagi načela „snežne kepe“), ki so povzročili tvorbo močnejših vezi. „Enklave“ razširjenega podjetja, ki so nastale kot posledica tega postopka, so bile označene glede na enostavnost, s katero so bile preseljene v druga nova podjetja.

3.1.3.4

Vse bolj običajen pristop k razvoju v čezmejnih regijah, tudi v novih državah članicah, je ustanovitev novih podružnic podjetja s strani dinamičnih vlagateljev, ki so sprejeli drugi korak razvoja v dani regiji. Tudi industrijska politika se v teh regijah spodbuja z združevanjem podjetij, ki imajo pogosto mednarodni značaj in se ukvarjajo z, na primer, čezmejnim interaktivnim upravljanjem s kadrovskimi viri.

3.2.1

Eden od izzivov industrijske politike je uporaba neposrednih spodbud ter uvedba simetričnosti med podjetji. Družbe, ki povezujejo mala in srednje velika podjetja v omrežja, imajo velike težave pri uvedbi take simetričnosti.

3.2.1.1

Kot opisuje Roberto Pedersini v svoji predstavitvi (glej opombo 5) je lahko tudi skrajšanje obdobja delovanja podjetja na srednji rok učinkovit del industrijske politike v bližnji prihodnosti, ki bo nedvomno povzročil socialne posledice in mora biti izveden z uporabo primernih jamstvenih mehanizmov, doseženih s socialnim in gospodarskim dialogom.

3.2.2

Zelo pomemben izziv za razvoj celotne EU in prihodnosti industrijske politike v celotni Skupnosti in zlasti v čezmejnih regijah so razlike pri davkih podjetij predvsem v zvezi z davki na pravne osebe (6).

3.2.2.1

Zelo pomembno je določiti, ali mora biti davek na pravne osebe usklajen, in ugotoviti, kako mora biti določena davčna osnova — tj. glede na lokacijo registriranega sedeža (obdavčevanje matične države — HST) ali glede na enotno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe (CCCTB).

3.2.2.2

Sistem HST izključuje uporabo različne zakonodaje za določitev davčne osnove v čezmejnih regijah EU. Vendar pa ta sistem vključuje večja tveganja (7).

3.2.2.3

Uporaba možnosti CCCTB bo pomenila, da bodo vsa podjetja, ki delujejo v čezmejnih regijah, uporabljala enotna načela za določitev davčne osnove (8), ne glede na državo registriranega sedeža. Razen tega metoda CCCTB ne bo zahtevala sprememb obstoječih nacionalnih predpisov, ampak le soglasje za uvedbo novih, dodatnih vseevropskih predpisov za družbe, ki poslujejo v več državah.

3.2.2.4

Slabost možnosti CCCTB je tveganje, da bosta dve podjetji iz dane države s podobnimi možnostmi in podobno prisotnostjo na domačem trgu uporabljali različne metode za določanje davčne osnove.

3.2.3

Eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na razvoj industrijske politike v teh regijah, je sedanje stanje in stopnja razvoja prometne infrastrukture v regiji in na njenih vstopnih prehodnih ozemljih. Zato je treba, razen velikih naložb v gradnjo in posodobitve prometnega omrežja regije, ustvariti in upravljati skupne prometne projekte na sodoben način, osredotočen na inovacije in znanstveno raziskovanje

4.1

Zasnova čezmejne regije z novo operativno industrijsko politiko je na splošno ter glede na posebne primere in lokacije zelo zapletena. Zato Odbor meni, da je med naslednjim predsedstvom pomembno postaviti natančno in razpoznavno opredelitev izraza „REGIJA“ v čezmejnem in industrijskem smislu. Ta opredelitev mora ločevati regije, ki mejijo na države, ki niso članice EU, in upoštevati, ali je zadevna sosednja država kandidatka.

4.1.1

V zvezi z regijami v novih državah članicah in tistimi, ki mejijo na stare države članice EU, je pomembno ugotoviti, kako se lahko razlikuje med posledicami sprememb, ki so bile v 90. letih izvedene v teh regijah, in tistimi, ki so nastale s pristopom k EU, ter doseči učinkovitost instrumentov Skupnosti, uporabljenih na teh območjih pred pristopom in po njem.

4.1.2

Delo novega predsedstva, v sodelovanju z EESO, mora zagotoviti tudi odgovore na naslednja vprašanja:

4.2

Glede na pristop, ki je značilen za čezmejne regije razširjene EU in ki ga označujejo:

EESO meni, da je zelo pomembno, da se zagotovi kohezija in prepreči padec konkurenčnosti pri delovnih in socialnih standardih. Zato je treba zagotoviti, da se ti postopki izvajajo z uporabo instrumentov sodobnih odnosov med delavci in delodajalci, vzpostavljenih v EU, zlasti na področju socialnega dialoga ali dialoga zainteresiranih strani.

4.2.1

Ob upoštevanju težav na trgu delovne sile, ki so značilne za čezmejne regije in nastanejo zaradi preteklega zapostavljanja, prestrukturiranja in dinamičnih sprememb zaradi izvajanja posebne industrijske politike v takih regijah, EESO predlaga uporabo posebnih obdobij za mehanizme spodbujanja zaposlovanja, ki jih je EU v preteklosti pogosto uporabljala in vključujejo subvencioniranje podjetij, ki ustvarjajo stalna delovna mesta.

4.2.2

Ta pristop bi moral biti podprt s formalnimi zaščitnimi ukrepi za preprečitev zlorab javnih sredstev in zagotovitev, da so delovna mesta, ustvarjena na ta način, resnično nova in stalna. Podrobnosti takih zaščitnih ukrepov so bile predvidene v revidiranih direktivah EU o javnih naročilih.

4.2.3

Državno pomoč ali sredstva iz strukturnih skladov pa ne smejo prejemati zlasti tista podjetja, ki so po prejetju prejšnje pomoči delovna mesta preselila kam drugam ali so med selitvijo podjetja odpustila delovno silo, zaposleno v podjetju na prvotni lokaciji, ne da bi pri tem upoštevala nacionalne in mednarodne pravne predpise

4.3

Odbor ugotavlja, da je sposobnost dostopa zainteresiranih strani iz teh regij do sredstev iz strukturnih skladov EU zelo pomemben in morda odločilen dejavnik, ki je zdaj in v preteklosti vplival na izvajanje in razvoj industrijske politike v čezmejnih regijah v razširjeni Evropi. Povečevanje vloge strukturnih skladov v teh regijah je nadvse pomembno za blažitev posledic intenzivnih postopkov prehoda in pomoč regijam, da se prilagodijo dinamičnem značaju uporabljenih politik.

4.3.1

Na podlagi tega Odbor, v skladu z mnenjem (9) o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropske skupine za čezmejno sodelovanje (GECT), zlasti poudarja potrebi po razširitvi določb uredbe v zvezi s ciljem in sestavo GECT z dodatkom besedila „ter gospodarskih in socialnih interesnih skupin ter drugih organizacij civilne družbe ...“.

4.3.1.1

Pravni subjekti, ustvarjeni v skladu z GECT in drugimi strukturnimi skladi, morajo biti pristojni za usklajevanje različnih virov financiranja ter pripravo in uresničitev projektov sklada za podporo industrijske politike v dani regiji. To financiranje bi bilo dostopno predstavnikom različnih strank, vključenih v regije. Ustanovitev takšnih pravnih subjektov bi lahko ustvarila pobudo za čezmejno sodelovanje ter dajala tem regijam večji občutek identitete in željo po usklajevanju njihovih predpisov.

4.3.2

Pri ustvarjanju in izvajanju projektov, ki jih podpirajo strukturni skladi, je treba izkoristiti priložnost za združevanje virov javnega financiranja s sredstvi zasebnih vlagateljev, ne da bi bil javni delež označen kot prepovedana pomoč. Merilo ne bi koristilo podjetju, ampak regiji — z ustvarjanjem delovnih mest, razvojem infrastrukture in produktivnostjo gospodarstva.

4.4

Odbor meni, da je razvoj trgov dela v teh regijah dejavnik za spremembe v industriji, ki ga ne bi smeli podcenjevati. Trenutno še zmeraj obstajajo začasne ovire za prosti pretok delavcev pri čezmejni mobilnosti znotraj EU. Odbor države članice poziva, da resnično preučijo, ali bi lahko predhodno obdobje predčasno zaključili. Pri tem je treba na vseh ustreznih ravneh primerno vključiti socialne partnerje in se z njimi posvetovati.

4.4.1

Pri spodbujanju boljših pogojev za mobilnost delavcev v čezmejnih regijah je treba upoštevati, da lahko nastanejo nacionalne in etnične napetosti. Poseben položaj in izkušnje regij, kjer so različne kulture in narodi dolgo medsebojno delovali, pomenijo, da je treba ta težavna vprašanja premagati in zmanjšati bolj učinkovito kot na drugih območjih. Tudi socialni dialog in zavezanost civilne družbe sta lahko zlasti pomembna pri reševanju težav medsebojnih odnosov med različnimi narodi, kulturnimi in etničnimi skupinami (10).

4.5

Ukrep v zvezi z dinamičnimi strukturnimi spremembami v čezmejnih regijah mora biti predmet strokovne ocene in akademske študije, ki se izvajata pod pokroviteljstvom uspešnih predsedstev EU, ker se spontane pobude lahko izkažejo za neučinkovite ali celo onesposobijo ukrep.