3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/97

1.1

Izkušnje dosedanjih širitev so pokazale, da so bili državljani o pripravah na širitev nezadostno obveščeni in slabo pripravljeni. Zato je treba kot eno prihodnjih nalog EU okrepiti dialog med civilnimi družbami, torej tisto, čemur pravimo tretji steber (1).

1.2

Krepitev dialoga med civilnimi družbami mora imeti naslednje cilje:

1.3

Komisija je začrtala strateški okvir, ki predvideva krepitev sedanjih ukrepov, med katerimi omenjajo desetletne izkušnje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, in predlaga nove ukrepe, ki naj okrepijo in poglobijo ta proces.

1.3.1

Med ukrepi, ki jih je treba okrepiti na Hrvaškem in v Turčiji, so navedeni programi Socrates, Leonardo, Mladina, Jean Monnet, Marie Curie ter Kultura in Media. Pričakujejo tudi, da bo pripravljen program, namenjen nevladnim organizacijam in drugim organizacijam civilne družbe.

1.3.2

Glede prihodnjih ukrepov sporočilo poudarja, da bo nove programe pripravila civilna družba na podlagi svojih izkušenj, in priporoča naslednje:

1.3.3

Tudi izdajanje vizumov, kjer je predvideno, bo treba poenostaviti in pospešiti.

1.4

Za uresničitev ukrepov, načrtovanih na področju socialnega dialoga, so predvideni izdatki približno 40 milijonov eurov. EESO meni, da je znesek dokaj majhen.

2.1

Naslov dokumenta Komisije vzbuja domnevo, da gre za dialog z vsemi državami kandidatkami, dejansko pa se vsebina sporočila — z izjemo kratke omembe Hrvaške — ukvarja skoraj izključno le s Turčijo.

2.2

Po mnenju EESO bi bilo koristno razširiti tematiko tudi na Hrvaško, Srbijo in Zahodni Balkan (3).

2.3

Turčija zavzema strateški položaj na jugu Sredozemlja in je zato sestavni del evrosredozemske politike. Koristno bi bilo, da bi Komisija podrobneje opisala značilnosti in posebnosti te dvojne vloge.

2.4

Od devetdesetih let so bili delavci in delodajalci držav kandidatk vključeni v evropske predstavniške organe (Evropsko konfederacijo sindikatov, UNICE, UEAPME, EUROCHAMBRE itd.) in so sodelovali v različnih fazah socialnega dialoga. Pri tem je z svojo zavzetostjo in navzočnostjo posebej izstopala prav Turčija. EESO meni, da bi kazalo razmisliti, kako so se ta zavzetost in izkušnje odrazile pri sindikatih in podjetnikih, ki delujejo v Turčiji.

2.5

Socialni dialog, zasnovan kot dialog, namenjen pripravi na pristopna pogajanja, ima v pravnem redu EU in strategijah Skupnosti precejšnjo vlogo in ga ni mogoče improvizirati. Po mnenju EESO bi mu morala Komisija namenjati posebno pozornost, da bi stalno vključevali vse predstavniške organe.

2.5.1

V Turčiji je veliko kulturnih fondacij in organizacij, v katerih mladi igrajo pomembno vlogo. Po mnenju EESO lahko te kulturne strukture nudijo izjemno priložnost za poglobitev skupnih problematik in določitev najprimernejših instrumentov za dosego vpliva na razvoj družbe.

2.5.2

Ravno tako je treba podpirati in spodbujati pobratenja med lokalnimi skupnostmi, univerzami in ustanovami za usposabljanje, saj ta omogočajo izmenjavo izkušenj in spodbujajo civilno družbo k ocenjevanju različnih načinov soočanja s kulturnimi, družbenimi in gospodarskimi problemi ter reševanja le-teh.

2.6

Da bi lahko dosegali konkretne rezultate, bi kazalo s primernimi instrumenti spodbujati udeležbo predstavnikov držav kandidatk pri delu GD za socialne zadeve in predstavniških organizacij, ki delujejo na ravni EU.

2.7

Podpirati in spodbujati bi morali tudi sodelovanje med verskimi skupnostmi, predvsem med krščanskimi in muslimanskimi.

2.8

Enako bi morali na vse načine poglabljati dialog med različnimi kulturami.

2.9

Glede programa o nevladnih organizacijah, ki naj bi ga Komisija kmalu objavila, EESO izraža željo, da bi vseboval konkretne in koristne predloge za konstruktivno izmenjavo izkušenj.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor je po letu 1995 v tesnem stiku s Komisijo ustanovil skupne posvetovalne odbore (SPO) z vsemi kandidatkami za širitev.

3.2

SPO je bil ustanovljen tudi z državami AKP (afriške, karibske in pacifiške države), ki je pomemben sogovornik Komisije glede uporabe sporazuma iz Cotonouja in izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu (SGP).

3.3

EESO je ustanovil tudi odbor za spremljanje Latinske Amerike, ki ima nalogo, da spodbuja krepitev gospodarskih in socialnih organizacij latinskoameriških držav, da spodbuja udeležbo teh organizacij v sedanjih procesih regionalnega združevanja (Srednja Amerika, Andska skupnost, MERCOSUR) in nadzoruje pridružitvene sporazume, ki že veljajo ali o katerih potekajo pogajanja.

3.4

V drugi polovici 90. let je bil v EESO ustanovljen odbor za partnerstvo med EU in sredozemskimi državami, ki podpira Komisijo pri izvajanju socialne in gospodarske politike za južni del Sredozemlja.

3.4.1

Okrogla miza EU-Indija in Transatlantska agenda sta Evropski uniji omogočili, da je svoj socialni in kulturni sistem bolje predočila ostalemu svetu.

3.5

Leta 2004 je bila ustanovljena kontaktna skupina za Zahodni Balkan z nalogo, da spodbuja sodelovanje med EESO in organizacijami civilne družbe Zahodnega Balkana, vključno z nacionalnimi ekonomskimi in socialnimi sveti (4), da bi civilni družbi držav Zahodnega Balkana pomagala pri krepitvi združevanja z Evropsko unijo in končno pri njihovem vstopanju v EU.

3.5.1

EESO je v zvezi z jugovzhodno Evropo pripravil naslednje dokumente:

3.5.2

Odbor je sprejel tudi mnenja na lastno pobudo o Bolgariji, Romuniji in Hrvaški.

3.5.3

EESO je že pripravil dve delni oceni evropske sosedske politike (10) in zdaj pripravlja raziskovalno mnenje o isti temi (11).

3.6

SPO EU-Turčija ima že od svoje ustanovitve 18 članov EESO in 18 turških članov, v nasprotju z drugimi SPO, ki predvidevajo udeležbo šestih ali devetih članov EESO (po tri za vsako skupino). Dvojno število članov sta upravičevali velikost države in kompleksnost možnih problemov, ki bi se lahko pojavili zaradi dejstva, da je Turčija prva islamska država, ki je zaprosila za vstop v EU.

3.6.1

Skupni posvetovalni odbor je paritetni organ, ki ga sestavljajo predstavniki organizirane civilne družbe EU in Turčije. Njegovi člani prihajajo iz različnih organizacij civilne družbe: iz trgovinskih zbornic, iz industrijskega in obrtnega sektorja, trgovinskega sektorja, delodajalskih združenj, sindikatov, zadrug, kmečkih združenj, potrošniških združenj, nevladnih organizacij, iz kroga predstavnikov neprofitnih organizacij itd.

3.6.2

Seje SPO EU-Turčija (12) potekajo izmenično v Bruslju in v raznih krajih Turčije. Vsaka seja obravnava socialna in gospodarska vprašanja. 19. seja SPO je bila v Istanbulu 7. in 8. julija 2005 (13).

3.6.3

Med najpomembnejšimi temami v okviru teh srečanj so bili:

3.7

Iz tega je razvidno, da so bile v srečanjih s turškimi organizacijami civilne družbe obravnavane številne teme pravnega reda EU. Poudariti velja, da so se teh srečanj — še zlasti tistih, ki so potekala v Turčiji (14) — udeležili številni predstavniki najreprezentativnejših organizacij turške civilne družbe.

3.8

Predvsem na srečanjih v Turčiji so bili razen članov SPO navzoči številni predstavniki raznih turških organizacij, ki so veliko prispevali k vzajemnemu spoznavanju.

3.9

Med pobudami, ki jih je sprožil SPO, velja poudariti zavzetost za ustanovitev turškega gospodarskega in socialnega sveta po zgledu EESO in svetov v mnogih evropskih državah (15).

3.10

Sporočilo Komisije izraža zadovoljstvo, da je EESO v zadnjih desetih letih imel aktivno vlogo v odnosih s Turčijo (16). Komisija izraža upanje, da bo podobno vlogo igral Odbor regij glede turških regij.

4.1

V zadnjih letih se ni uveljavilo samo načelo subsidiarnosti, temveč je na pomenu pridobila tudi kultura demokracije, ki je človeku blizu (angl. grassroots democracy, nem. Bürgernähe; op. prev.). Ta je postala kulturna usmeritev, s katero državljan izraža željo po sooblikovanju družbeno pomembnih odločitev.

4.2

Vzporedno z razvojem demokracije, ki je človeku blizu, se kažeta dva pomembna pojava:

4.3

Državljani pogosto zaznavajo parlament kot telo, ki je prepočasno in pri sprejemanju odločitev premalo usmerjeno k ciljem. Zato si je treba prizadevati, da bi našli novo, drugačno sestavo in novo vlogo (17).

4.3.1

Kultura subsidiarnosti se je razširila predvsem po zaslugi impulzov, ki so izhajali iz EU, in temelji na načelu, da je odločitve treba sprejemati na različnih ravneh. Pri tem je pomembno, da se ugotovi, katera raven je najprimernejša za sprejetje določene odločitve. Odveč je v Bruslju počenjati nekaj, kar lahko bolje storijo na nacionalni ali na lokalni ravni, in obratno.

4.4

Znanje se danes po zaslugi novih tehnologij širi s hitrostjo in v obsegu, ki sta se nekoč zdela nepredstavljiva. Veliko državljanov, ki nekoč ni imelo nobenega dostopa do informacij, je danes bolje pripravljenih in ima boljšo orientacijo; čutijo, da lahko s svojim mnenjem prispevajo k odločanju (18).

4.4.1

Neposredna demokracija zagotovo bolje zadovoljuje te potrebe, ki so izraz kulturne rasti družbe, tudi po zaslugi izkušenj, skupnih z drugimi evropskimi državami.

4.4.2

Pravkar zaključeni proces širitve in prihodnje širitve z vstopom Turčije in Hrvaške terjajo skupno razumevanje teh kulturnih in socialnih modelov.

4.5

Ti modeli imajo za cilj, da vključujejo različna področja (gospodarstvo, industrijo, sindikate, poklicna združenja) v skupen sistem iskanja konsenza.

4.5.1

Integracija različnih kultur. Razne poklicne skupine imajo pogosto različne strategije obvladovanja problemov. Čeprav se po zaslugi kulturnega razvoja številne potrebe danes zdijo podobne, so instrumenti in poti za zadovoljevanje potreb in vedno močneje izraženih teženj še vedno različne. V skladu z modeli, ki so v rabi, poteka uglaševanje stališč na najvišji ravni, s političnim posredovanjem.

4.5.2

Vendar ta proces v vedno večji meri povzroča nezadovoljstvo in nezanimanje v odnosu do politikov in do poklicnih združenj. Potrebna so torej precejšnja in drugačna prizadevanja, da bi bolje vključevali različne poglede na probleme, in to z najnižjih ravni. Ne gre za ustvarjanje kulturne poenotenosti, temveč za skupno ugotavljanje razvojnih poti, ki so lahko deležne najširšega konsenza.

4.5.3

V istem sistemu. Integracijski proces je mogoče sprožiti na različne načine in ta proces že poteka. Obenem pa je treba upoštevati različne sisteme in metode. Pri sistemih, ki so na ravni evropskih institucij in držav članic najuspešnejši, je civilna družba razdeljena v tri skupine (19). V njih so zastopani delodajalci, delavci in predstavniki svobodnih poklicev, nevladnih organizacij, odborov za enake možnosti, organizacij za varstvo potrošnikov in temeljnih družbenih organizacij.

4.6

Na različnih ravneh. Takšne organizacije imajo nalogo, da rešujejo nekatere — pogosto kompleksne — probleme na regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Zato je Rimska pogodba iz leta 1957, s katero je zaživela Evropska unija, med različnimi institucijami ustrezno predvidela tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor.

4.6.1

Prepoznavanje najprimernejših ravni za organiziranje iskanja rešitev je del kulturne rasti in razvoja v smeri demokracije, ki je človeku blizu.

4.7

Metoda aktivnega dialoga z organizirano civilno družbo in znotraj nje. Stalni dialog z organizirano civilno družbo in znotraj nje nastaja in se širi v zreli demokraciji, kjer sta znanje in informacija državljanom zlahka dosegljiva in omogočata soočanje s tudi najbolj zapletenimi problemi, onstran pregrad ideologij in nevednosti.

4.7.1

Kontinuiteta dialoga Kontinuiteta dialoga je pomemben element, ki omogoča preseganje meja naključnosti. Stalen in strukturiran dialog, ki ustreza metodološkim stališčem, lahko zlasti pri kompleksnejših vprašanjih daje neslutene rezultate.

4.8

Interakcija  (20) kot metoda za doseganje hitrih in sporazumnih rešitev. Interakcija je naravna posledica skupnega, kontinuiranega in metodičnega dela. Po zaslugi sporazumnega ravnanja so rezultati v splošnem veljavni in trajni. V fazah priprave mnenj se številna, sprva različna stališča zbližajo in na koncu je doseženo sporazumno stališče.

4.9

Takšni postopki se običajno uporabljajo v parlamentih, vendar ne vključujejo organizirane civilne družbe na osnovni ravni. Če uspe te modele z ustrezno strukturo, kontinuiteto in metodo uporabljati tudi na regionalni ravni, to pomeni, da smo dospeli v tok zrelejše demokracije, usmerjene k demokraciji, ki je blizu človeku.

5.1

Kot je znano, kopenhagenska merila, ki določajo načela, ki jim je treba slediti v procesu širitve, zavezujejo nove članice, da pravni red Skupnosti EESO v polni meri vključijo v njihove politike in ravnanje. EESO pozdravlja in v polni meri podpira 29. junija 2004 sprejeto sporočilo Komisije o dialogu med civilno družbo EU in Turčije.

5.2

EESO meni, da je treba opustiti stereotipe in predstaviti EU ter Turčijo drugo drugi takšni, kakršni sta danes, in ugotoviti, kako bi bilo mogoče doseči boljše medsebojno poznavanje in učinkovitejše uveljavljanje demokracije, ki je človeku blizu.

5.3

EESO pozdravlja dejstvo, da je bil v sodelovanju s predstavniki organizirane civilne družbe, med katerimi so bili tudi nekateri člani skupnega posvetovalnega odbora, pripravljen nov zakonski osnutek reforme turškega ekonomskega in socialnega sveta.

5.3.1

Ta zakonski osnutek krepi vpliv, vlogo in reprezentativnost predstavnikov organizirane civilne družbe v okviru omenjenega sveta in omejuje vlogo vlade.

5.4

EESO želi, da bi bil ta zakonski osnutek čimprej sprejet in uveljavljen ter izrecno poudarja načelo, da mora biti novemu turškemu ekonomskemu in socialnemu svetu omogočeno, da bo lahko deloval neodvisno ter razpolagal s potrebnimi finančnimi in človeškimi viri.

5.5

V odnosih med EU in Turčijo so zelo pomembne transparentnost, udeležba in odgovornost.

5.6

Ob upoštevanju značilnosti odnosov med EU in Turčijo ter izkušenj držav, ki so v EU vstopile pred kratkim, je EESO prek SPO predlagal različne ukrepe za vključevanje organizirane civilne družbe v pristopna pogajanja.

5.6.1

Treba bo izboljšati usposobljenost, da bodo organizacije civilne družbe lahko sodelovale v pristopnih pogajanjih. Za to bodo te organizacije potrebovale podporo in finančna sredstva.

5.6.2

To vrsto podpore bi morala zagotoviti predvsem turška vlada in — kot dodatno pomoč — institucije EU ter organizacije civilne družbe v sedanjih državah članicah EU.

5.7

Za povečevanje usposobljenosti turških organizacij je koristno, če krepijo stike z evropskimi organizacijami in sodelujejo pri evropskih nadnacionalnih projektih.

5.7.1

Na tem področju je lahko dragocen tudi prispevek članov SPO in njihove organizacije naj bi snovale programe za dialog civilne družbe. Cilj takšnih projektov mora biti izboljševanje vzajemnega poznavanja in zagotavljanje sodelovanja, zlasti z izmenjavo dobrih praktičnih izkušenj.

5.8

Predstavniki turških organizacij bi lahko sodelovali pri delu študijskih skupin, ki delujejo na ravni EU za izvajanje evropske politike, kot n.pr. glede luksemburškega procesa.

5.9

Kot ugotavlja SPO, so postopki za izdajo vizumov ovira za razvoj odnosov znotraj civilne družbe. EESO zato poziva vlade, naj te postopke poenostavijo, da bi:

5.10

Pospešiti je treba vzpostavitev turškega ekonomskega in socialnega sveta z zgoraj navedenimi atributi neodvisnosti, saj je ta učinkovit instrument za stalen dialog med vlado in organizirano civilno družbo, v katerega bodo vključeni vsi socialni partnerji.

5.10.1

Ta institucija, ki bo omogočala boljše udejanjanje demokracije, ki je človeku blizu, mora ustrezati legitimnim težnjam celotne organizirane civilne družbe in odražati njene potrebe ter možnosti v procesu integracije v življenje EU.

5.10.2

Turški ekonomski in socialni svet bi moral imeti regionalno strukturo in sodelovati pri posvetovanjih o vseh pogajalskih poglavjih pravnega reda EU, da bi tako ustvarili širšo bazo. Posvetovanja o vseh pogajalskih poglavjih morajo biti kontinuirana in pravočasna.

5.11

Da bi pogajanja dala pričakovani rezultat, je tako v Turčiji kot v EU treba spodbujati akcije seznanjanja z modeli in kulturnimi izročili obeh strani ter njihovega razumevanja. Še posebej je treba skrbeti za to, da javno dojemanje Turčije v EU in obratno ustreza realnosti.

5.11.1

Za to so najprimernejše ustrezne informacijske kampanje, ki jih pripravljajo organizacije civilne družbe EU in Turčije.

5.12

EESO se — tudi prek kontinuirane in obsežne dejavnosti SPO — že dolgo zavzema za:

5.12.1

EESO in SPO se tako lahko naslanjata na izkušnje njunih članov iz novih držav članic pri reševanju problemov, s katerimi so se soočali med pogajanji.

5.12.2

Cilj je, da bi s procesom demokracije, ki je človeku blizu, povečali težo vseh organiziranih sil, ki delujejo v občinah, mestih in regijah, saj takšne demokracije politični razred sam nikoli ne bi uspel uresničiti.

5.13

Srečanja s Turčijo in izmenjave izkušenj so bile — še posebej zaradi velikosti te države in kompleksnosti problemov — intenzivnejše in pogostejše. Vendar vse to še ne zadostuje.

5.14

Nujno je namenjati več proračunskega denarja, krepiti zavzetost, pripravljati več srečanj in izmenjav izkušenj ter jasneje ugotavljati, katere družbene in poklicne skupine bi bilo treba vključevati.

6.1

EESO meni, da bi kazalo v dogovoru s turškim ekonomskim in socialnim svetom in z njegovim dejavnim sodelovanjem vzpostaviti trajno strukturo, ki bi jo sestavljali predstavniki civilne družbe, z nalogo, da spremljajo pristopna pogajanja (21), da se zagotovi, da bodo slednja pripeljala do dejanskega in polnega izvajanja pravnega reda Skupnosti.

6.1.1

Zaradi velikosti ozemlja in kulturne raznolikosti bi morala ta struktura imeti možnost, da ne deluje samo na nacionalni, temveč tudi na regionalni ravni.

6.2

Zelo pomembno je, da izmenjava med kulturami in koristi pravnega reda EU ne ostanejo monopol Istanbula, Ankare in velikih turških mest, temveč da se razširijo tudi na pokrajine in podeželska območja.

6.3

Želje, strahovi in pričakovanja narodov najdejo konkreten odmev v institucijah civilne družbe. Te morajo pri načrtovanju in izvajanju informacijske kampanje ob vstopanju Turčije v EU dobiti ključno vlogo.

6.3.1

EESO meni, da je zelo pomembno tudi, da se vzpostavi skupna komunikacijska platforma (22) oziroma forum, kjer lahko združenja in nevladne organizacije konkretno in na terenu obravnavajo glavne probleme in iščejo sporazumne rešitve.

6.4

Predpristopni proces vedno obsega programe podpore in finančno pomoč. Postopke, roke in finančne možnosti pa pogosto pozna le malo ljudi, navadno so to zgolj strokovnjaki. Pripraviti je treba jasno oblikovano informativno gradivo, da bi ga razdelili med vse organizacije kot podlago osnutkov in predlogov.

6.4.1

Tudi postopki za pridobivanje finančnih sredstev morajo biti kolikor mogoče poenostavljeni in jih je treba predstavnikom organizirane civilne družbe primerno pojasniti.

6.5

Delegacija Komisije v Turčiji lahko — tudi zahvaljujoč podpori in izkušnjam SPO, EESO in Odbora regij — prispeva pomemben delež h konkretnemu in strukturiranemu dialogu med predstavniki sektorjev civilne družbe, vključno z akterji socialnega dialoga, v Turčiji ter med Turčijo in EU (23). Zelo pomembno je, da se socialnim akterjem v Turčiji in EU omogoči, da s pomočjo skladov, namenjenih krepitvi civilne družbe, oblikujejo skupne projekte usposabljanja na številnih področjih, ki izhajajo iz 31 poglavij pravnega reda Skupnosti.

6.6

Po mnenju EESO je treba čimprej okrepiti usposabljanje turških organizacij in jim omogočiti, da poglabljajo poznavanje svojih partnerskih organizacij v Evropi, še posebej njihovih nalog in predstavniške vloge v demokraciji, ki je človeku blizu.

6.6.1

V zvezi s prevzemanjem pravnega reda EU obenem dobiva pomen priprava pravnih predpisov o združenjih, ki morajo biti po črki in duhu skladni z zakonodajo EU.

6.7

Turška vlada bi morala izboljšati zakonodajo in odpraviti ovire za razvoj nevladnih organizacij.

6.8

Glede enakega položaja spolov EESO poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ženske v zadostni meri vključene v vse ukrepe sodelovanja in da bodo primerno zastopane v forumih za dialog ter v načrtovanih dejavnostih.

6.9

EESO meni, da je treba podpirati različne turške organizacije, da bodo lahko na svojih področjih kmalu postale članice evropskih in mednarodnih institucij.

6.10

Na vse načine je treba pospeševati udeležbo Turčije v izobraževalnih programih in programih usposabljanja, tudi z uvajanjem novih programov ad hoc poleg že obstoječih.

6.10.1

Izkušnje s programom visokošolske izmenjave Erasmus bi bilo treba usmerjeno oplemenititi in tako bi bile izvrstna priložnost za številne študente iz različnih držav, da bi se spoznali in se naučili medsebojno spoštovati.

6.11

Odbor je prepričan, da bi bilo mogoče skrčiti ali odpraviti veliko formalnosti, ki jih morajo turški podjetniki ali drugi gospodarski akterji opraviti v skladu z zahtevami turških ministrstev, ko želijo delovati v evropskih državah.

6.12

Podpirati, spodbujati in pospeševati je treba vezi med predstavniki primerljivih organizacij iz Turčije in EU, ker lahko olajšujejo in pospešujejo homogenost izkušenj ter kultur.

6.13

V bistvu bi morali vsa prizadevanja usmeriti k cilju, da Turčijo spozna več Evropejcev in da turški narod spozna Evropo.