3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/35

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor se strinja z Evropskim paktom za mlade in z njegovo obravnavo, opisano v sporočilu Komisije o evropskih politikah, ki zadevajo mlade. Sporočilo določa okvir, ki lahko služi kot osnova prihodnjega razvoja politike na področjih, ki vplivajo na mlade v Evropski uniji.

1.2

Usoda Evrope je vse bolj odvisna od tega, ali je sposobna ustvariti družbo, ki je naklonjena otrokom in mladim. Ko je Evropski svet spomladi 2005 sprejel Evropski pakt za mlade kot del revidirane lizbonske strategije, ki je osredotočena na rast in delovna mesta, je s tem priznal, da sta vključevanje mladih v družbo in delovno okolje ter boljše izkoriščanje njihovega potenciala bistvena dejavnika za zanesljivo vrnitev k trajnostni rasti v Evropi.

1.3

EESO se zaveda vrste izzivov, ki jih današnja družba postavlja mladim, zato že več kot desetletje redno prispeva k razvoju mladinske politike na ravni Skupnosti (1). Odbor je dal pobudo za pomembne razprave o ključnih področjih, kot so zaposlovanje mladih, njihovo vključevanje v družbo, izobraževanje, mobilnost, sodelovanje in vloga nevladnih organizacij. EESO pa se zaveda tudi izzivov, pred katere je sedaj postavljena Evropska unija, in nujnosti, da znova pridobi zaupanje državljanov.

1.4

EESO priporoča, da bi mladi dobili osrednjo vlogo v tem okvirju. Poleg tega jih je treba spodbujati in jim omogočiti aktivno sodelovanje pri razvoju politike. Za mlade ljudi je najboljša motivacija za sodelovanje, če lahko prispevajo k spremembam. Države članice in institucije morajo poskrbeti za potrebna sredstva, podporo in mehanizme, ki bi mladim na vseh ravneh olajšali sodelovanje pri odločitvah in dejavnostih, ki vplivajo na njihovo življenje. Samo dejanska možnost vplivanja zagotavlja resničen občutek odgovornosti.

1.5

Evropa danes bolj kot kdajkoli prej potrebuje stalno zavezanost mladih, ki bo pomagala graditi združeno, konkurenčno, zanesljivo in vključujočo Evropo. Če naj Evropska unija mladim kaj pomeni, mora imeti pozitivno vlogo v njihovem življenju in konkretno pokazati zmožnost, da se lahko odzove na njihove potrebe. Uspeh pobude pa je odvisen tudi od vključenosti vseh zadevnih strani, zlasti mladinskih organizacij, pa tudi regionalnih in lokalnih oblasti ter socialnih partnerjev. EESO je prevzel idejo, ki izhaja iz poročila skupine na visoki ravni o prihodnosti socialne politike v razširjeni Evropski uniji: „od medgeneracijskega pakta k paktu, osredotočenemu na starejše in temelječemu na strahu... do novega pakta, osredotočenega na mlade in temelječega na zaupanju… da bi strahove spremenili v zmagovalen proces, ki bo temeljil na pozitivnem zaznavanju prihodnosti in novem medgeneracijskem ravnovesju.“

1.6

EESO torej upa, da bo sporočilo na evropski in nacionalni ravni postavilo temelje za boljše partnerstvo med nosilci odločanja in mladimi. Resnično in stalno vključevanje mladih in mladinskih organizacij v razvoj in izvajanje politike bo zagotovilo, da se bodo obravnavale resnične potrebe mladih ljudi in da se bodo mladi počutili kot soustvarjalci lizbonskega procesa.

2.1

Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 22. in 23. marca so voditelji držav in vlad EU sprejeli Evropski pakt za mlade. (2) Ob predlogu pakta so voditelji držav in vlad Francije, Nemčije, Španije in Švedske določili štiri osnovne teme: ranljivost mladih; potreba po razvoju medgeneracijske solidarnosti v starajoči se družbi; potreba po pripravi mladih za življenje s pomočjo izobraževanja in usposabljanja; potreba po večji usklajenosti vseh političnih področij, ki vplivajo na mlade.

2.2

Sporočilo obravnava različna vprašanja in politična področja, ki so za mlade v Evropi zelo pomembna in ki sta jih kot take opredelili tudi bela knjiga Komisije o novih spodbudah za mlade Evropejce in kasnejša resolucija Sveta z dne 27. junija 2002, ki je pripravila okvir za mladinsko politiko v Evropi.

2.3

Kot odgovor na spomladanske ugotovitve Sveta je Evropska komisija 12. aprila (3) sprejela integrirane smernice. Paket smernic, ki vključuje priporočilo za širše smernice ekonomskih politik na eni strani in potrjen predlog sklepa Sveta o smernicah zaposlovanja na drugi strani, bi moral biti podlaga za nacionalne programe reform za naslednja tri leta, ki jih morajo oblikovati države članice.

2.4

Uvod k smernicam poudarja pomen vključevanja zainteresiranih strani v lizbonsko strategijo in navaja, da morajo EU in države članice izkoristiti vsako priložnost za vključitev regionalnih in lokalnih vlad, socialnih partnerjev in civilne družbe v izvajanje integriranih smernic.

2.5

Širše smernice ekonomskih politik so osredotočene na prispevek ekonomske politike k uresničevanju lizbonskih ciljev, smernice zaposlovanja pa se posebej nanašajo na evropsko strategijo zaposlovanja in imajo za cilj uskladitev politik zaposlovanja držav članic. Smernice zaposlovanja izrecno omenjajo Evropski pakt za mlade, nekatere akcijske smernice Pakta so vključene v integrirane smernice. Dve smernici še posebej odražata vsebino Evropskega pakta za mlade: smernica št. 18 govori o ustvarjanju zaposlitvenih možnosti za mlade in zmanjševanju njihove brezposelnosti, boljšem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter možnostih otroškega varstva; smernica št. 23 vključuje zmanjšanje števila tistih, ki predčasno zapustijo šolanje, boljši dostop do osnovnega poklicnega, srednjega in visokega izobraževanja, vključno z vajeništvom in podjetniškim usposabljanjem. Smernica št. 24 vključuje tudi širitev možnosti za izobraževanje in usposabljanje, razvoj okvirjev za podporo transparentnosti kvalifikacij, njihovega priznavanja v praksi ter veljavnost neformalnega in priložnostnega učenja. Na koncu smernic za zaposlovanje je znova navedeno, da bi morale države članice vzpostaviti široko partnerstvo za spremembe in sicer tako, da vključijo parlamentarna telesa in zainteresirane strani, tudi tiste na regionalni in lokalni ravni.

2.6

Pobuda opozarja na pomen mladih na ključnih področjih lizbonskega partnerstva za rast in zaposlovanje, zlasti preko evropskih strategij zaposlovanja in socialnega vključevanja ter delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje za leto 2010, in zahteva usklajenost pobud na teh področjih.

2.7

Sprejetje Pakta sovpada z zaključkom prvega obdobja uresničevanja bele knjige o novi spodbudi za mlade Evropejce iz leta 2001, ki jo vsebuje tudi resolucija Sveta iz junija 2002. Bela knjiga je določila okvir evropskega sodelovanja na področju mladih, z namenom krepitve dejavnega državljanstva mladih, in sicer z odprto metodo usklajevanja (OMC) ter vključevanjem dimenzije mladih v druge politike.

2.8

Evropski pakt za mlade, ki je bil dokončno sprejet na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, poudarja, da morajo mladi Evropejci imeti korist od vrste politik in ukrepov, ki so sestavni del lizbonske strategije. Pakt želi izboljšati izobraževanje, usposabljanje, mobilnost, poklicno in socialno vključevanje mladih in olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Evropski pakt za mlade si prizadeva tudi za zagotovitev usklajenosti vseh pobud na teh področjih in za zagotovitev izhodiščne točke za močno in trajno mobilizacijo v imenu mladih. Besedilo tudi opozarja, da je uspeh Evropskega pakta za mlade odvisen od vključenosti vseh zadevnih strani. To so predvsem nacionalne, regionalne in lokalne mladinske organizacije, pa tudi regionalne in lokalne oblasti ter socialni partnerji. Pakt predlaga, da države članice pripravijo načrt ukrepov na treh področjih: 1) zaposlovanje, vključevanje in socialni napredek; 2) izobraževanje, usposabljanje in mobilnost; in 3) usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

3.1

Pri pripravi tega mnenja je EESO 6. septembra 2005 organiziral posvetovanje predstavnikov organizacij, ki vključujejo mlade. Zaključki posvetovanja so navedeni v tem mnenju.

3.2

Vključevanje mladih mora biti izhodiščna točka za vse dejavnosti. Vsaka politika, ki je usmerjena k mladim, mora upoštevati osnovno načelo sodelovanja mladih, to je načelo, ki je na evropski in mednarodni ravni vedno znova omenjeno (4). EESO pozdravlja ukrepe za posvetovanja z mladimi na evropski ravni, še posebej z organizacijo „États Généraux“ leta 2005, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da sporočilo ne vsebuje jasnih priporočil, kako naj bi se mladi in mladinske organizacije vključevali in sodelovali na ravni držav članic. EESO poziva Komisijo in države članice, da uporabijo ustvarjalnejše načine za stike in delo z mladimi.

3.3

EESO poudarja pomen aktivnega sodelovanja in avtonomnosti mladih, ne le na trgu dela, temveč tudi v širši družbi. Aktivno sodelovanje mladih v družbi in njihova avtonomnost bi morala biti tako cilj kot tudi način, ki bi prispeval k osebnemu razvoju mladih, njihovem občutku za pobude in njihovi socialni vključenosti in socialni koheziji na splošno.

3.4

EESO z obžalovanjem ugotavlja, da mehanizmi za resnično vključitev mladih in njihovih organizacij v sporočilu niso jasno začrtani. Na posvetovanju 6. septembra 2005, omenjenem v točki 3.1, so študentske organizacije na primer poudarile, kako dejstvo, da mladino vodi delegacija institucij splošnega interesa (v primeru obveznega sistema socialne zaščite študentov), omogoča mladini v celoti (in ne samo organizirani mladini), da se zaveda svoje odgovornosti in da se tako tudi predstavlja . EESO poziva Komisijo in države članice k razvoju in izvajanju politik v partnerstvu z mladimi in mladinskimi organizacijami in njihovem nadaljnjem vključevanju v vse faze. Z mladimi in njihovimi organizacijami ter socialnimi partnerji se je treba posvetovati o razvoju ukrepov za to pobudo v okviru nacionalnih lizbonskih reformnih programov in o nadaljnjem izvajanju.

3.5

EESO z zanimanjem pričakuje sintezno poročilo (5) Komisije, ki bo dokumentiralo dosedanje delo držav članic na področju sodelovanja mladih kot del postopka OMC (6). Pričakuje se, da bo sintezno poročilo predstavilo primere dobre prakse, ki bi jih lahko uporabile druge države članice.

3.6

EESO želi razjasniti vlogo organizacij civilne družbe, še posebej mladinskih organizacij v okviru odprte metode usklajevanja. Naj spomnimo, da odstavek 38 lizbonskih sklepov Evropskega sveta predvideva vlogo nevladnih organizacij pri odprti metodi usklajevanja (7). EESO lahko pri razvoju in uvedbi mehanizma za vključevanje mladih in mladinskih organizacij v svojem okviru igra dejavno vlogo s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami na tem področju.

4.1

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da Pakt posveča posebno pozornost vprašanju zaposlovanja mladih. Vendar pa bi bilo treba Pakt za mlade razvijati in izvajati z vidika, da je vprašanje zaposlovanja mladih samo po sebi pomemben cilj in ne le del lizbonske strategije. Uspeh lizbonske strategije je sicer pomemben za mlade, vendar so tudi mladi pomembni za uspeh lizbonske strategije. Za dosego večje rasti in višje stopnje zaposlenosti, stalnih inovacij in boljšega podjetništva so vlaganja v mlade odločilnega pomena. Njihova vključenost v strategijo in njihov občutek, da so soustvarjalci strategije in zavezani njenim ciljem, so nujne za učinkovito delovanje lizbonske strategije.

4.2

Ravno tako je vprašanje zaposlovanja eno najpomembnejših za evropske državljane. Z vsemi močmi se je treba bojevati proti nesprejemljivo visoki stopnji brezposelnosti, ki predstavlja resnično grožnjo koheziji v naši družbi (8). Stopnja brezposelnosti mladih v Evropi je še vedno več kot dvakrat višja od povprečne stopnje brezposelnosti. Veliko mladih se sooča z zelo realno možnostjo, da bodo ostali brez dela ali morali živeti z zelo nizkimi dohodki. Tveganje, da bodo socialno izključeni, je za mlade, ki izhajajo iz revnejšega okolja, etničnih manjšin, za priseljence, invalide in ženske, še večje. Širše gledano pa občutijo vsi mladi pojave ogroženosti, osiromašenja in odvisnosti, kar je hudo, saj takšnega stanja še ni bilo. Hkrati pa to odpira novo možnost za solidarnost vseh mladih in družbe pri iskanju izhoda iz tega novega stanja v Evropi.

4.3

Mladi so bolj izpostavljeni brezposelnosti ali — če so zaposleni — tveganju, da bodo morali preživeti z nizkimi dohodki (9). Cilj lizbonske strategije je ustvariti ne le več, temveč tudi boljša delovna mesta. Da bi mladi lahko izkoristili te možnosti, se je treba bolj osredotočiti na ustrezno usposabljanje, izobrazbo, pripravništvo in možnosti, ki bi mladim omogočile doseči zadovoljstvo v zasebnem in poklicnem življenju ter pridobitev veščin, potrebnih za življenje. Poleg tega mora znanje, pridobljeno v okviru šolanja, mlade pripraviti na poklicno življenje in uspešno uporabo ukrepov za nadaljne izobraževanje.

4.4

EESO poudarja priznavanje demografskih sprememb v Evropi in povezave z zeleno knjigo Komisije o soočanju z demografskimi spremembami (10). Število otrok, starih od 0 do 14 let, se bo na primer v obdobju od leta 2000 do leta 2015 zmanjšalo za 11 %, do leta 2030 pa še za 6 %. Poleg tega EESO opozarja na socialne, kulturne in politične spremembe v Evropi. Demografske spremembe niso le statistika in številke, pri izbiri ustrezne politike in ukrepov je nujno treba upoštevati širši vidik sprememb. Kot opozarja skupina na visoki ravni o socialni politiki v razširjeni Evropski uniji, ta demografska situacija, ki se bo najkasneje leta 2025 soočila s precejšnjim zmanjšanjem primerljivega vpliva mladih kot skupine, je lahko (če jo izkoristimo) priložnost, ker obsega „manjše povpraševanje po družbenih virih“ in možnost, da z ohranjanjem stalnih stroškov znatno izboljša stanje na teh področjih.

4.5

Zato je EESO mnenja, da bi Evropski pakt za mlade in z njimi lahko pomembno izboljšal življenjske razmere in prihodnje možnosti mladih v Evropi, istočasno pa bi lahko prispeval k učinkovitemu izvajanju lizbonske strategije.

5.1

EESO se strinja z zaključki Evropskega sveta, da bi vrsta politik in ukrepov, ki so sestavni del prenovljene lizbonske strategije, lahko koristila mladim.

5.2

Za dosego največjega možnega učinka Pakta za mlade so v skladu s sporočilom pomembni naslednji vidiki:

5.3

EESO z razočaranjem ugotavlja, da sporočilo določa potrebna dejanja za vsakega od zgornjih ukrepov, vendar niti državam članicam niti Komisiji ne postavlja jasnih in merljivih ciljev. V času, ko se državljani sprašujejo o smislu Evropske unije, je izredno pomembno, da Evropa učinkovito ukrepa. Zato je tako pomembno, da so cilji nedvoumni in usmerjeni k rezultatom.

5.4

Nacionalne vlade je treba spodbujati, da naloge in cilje količinsko opredelijo in jih v jasni obliki vključijo v nacionalne reformne programe. Naloge in cilji ne smejo biti osredotočeni le na težave, s katerimi se na določenih področjih soočajo mladi, temveč morajo obravnavati tudi vprašanja, ki imajo na uresničitev teh ciljev in rezultatov pomemben, četudi neposreden učinek, predvsem stanovanje in namestitev, pa tudi potreba po družinski politiki, usmerjeni k mladim staršem. Tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni je pomembna tudi vzpostavitev učinkovitih mehanizmov usklajevanja, s katerimi lahko dosežemo skladen pristop na vseh področjih.

5.5

EESO zahteva, da države članice razmislijo o vključitvi naslednjih ciljev v nacionalne reformne programe lizbonske strategije:

5.6

EESO spodbuja Komisijo, da nadaljuje svoje delo pri priznavanju dela mladih in z zadovoljstvom pričakuje uresničitev pobud „Youthpass“. Vendar pa je EESO mnenja, da samo „Youthpass“ ni dovolj za priznanje dela mladih. Zato priporoča, da se Komisija poveže z organizacijami delodajalcev, zaposlenih, predstavnikov izobraževalnih ustanov in ustreznimi nevladnimi organizacijami ter tako razvije prilagodljivo metodologijo za boljšo osveščenost o prispevku, ki ga ima delo mladih za njihov razvoj, ter o spretnostih, vrednotah in pristopih, ki jih mladi pridobijo z aktivnim sodelovanjem v mladinskih organizacijah in pri mladinskem delu. EESO bi lahko ta postopek olajšal in pospešil.

5.7

Države, ki so se pri mednarodnem ocenjevanju Svetovnega gospodarskega foruma odrezale najbolje, veliko investirajo v socialno politiko in socialno varstvo, obenem pa imajo tudi visoko stopnjo zaposlenosti ter nizko stopnjo revščine po socialnem transferju (12). Trajnostni sistemi socialne varnosti, temelječi na načelu solidarnosti in oblikovani kot zaščita pred najpomembnejšimi tveganji, s katerimi se sooča posameznik, so temelj za uspeh.

5.8

EESO je mnenja, da je nujno treba posvetiti več pozornosti položaju mladih na podeželju in v revnejših mestnih okoljih. Mladi so pogosto prikrajšani zaradi okolja, v katerem živijo. Marsikje na podeželju in v revnejših mestnih predelih mladi nimajo dostopa do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, mobilnosti, zdravstvenih storitev, ponudbe za preživljanje prostega časa, nimajo zaposlitvenih možnosti ali priložnosti sodelovati v civilni družbi. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bi mladi na določenih geografskih območjih izkoristili vse priložnosti in sami sprejemali odločitve. Oddaljenost mnogih podeželskih območij pomeni, da mladi nimajo dobrega dostopa do informacij, še posebej glede priložnosti.

5.9

EESO pozdravlja predlog, da se v letu 2005 izvede raziskava o socialnem vključevanju močno družbeno zapostavljenih mladih. Vendar se morajo države članice soočiti z izzivom, ki ga predstavlja odprava revščine otrok, in takoj določiti cilje. Če želijo biti države članice kos temu izzivu, morajo izdelati obsežen, trajnosten in z vsemi sredstvi podprt akcijski program za boj proti revščini otrok, ki ima veliko razsežnosti. Revščina otrok negativno vpliva na celo vrsto drugih področij kot so zdravje, izobraževanje in celo zmanjšuje „življenjske“ možnosti otroka, da se bo sploh kdaj rešil iz začaranega kroga revščine. Države članice morajo takoj uvesti ukrepe za reševanje celotnega spektra te problematike.

5.10

Komisija je odločena, da postavi vprašanje invalidnosti bolj v središče, kar izrecno potrjuje v svojem Evropskem akcijskem načrtu za enake možnosti za invalide iz leta 2003 (13). Zato se mora Komisija pri vseh svojih dejavnostih bojevati proti diskriminaciji. Osredotočenost na invalidnost je nujno potrebna za zagotovitev polnega in enakega sodelovanja in vključevanja invalidnih oseb v družbo. EESO poudarja, da mora za polno vključitev invalidne mladine v mladinsko politiko sporočilo vsebovati tudi naslednje točke: enako sodelovanje pri dejavnostih v okviru mladinskega programa, enak dostop do informacij o mladinski politiki in mladinskih projektih ter ukrepi za večjo osveščenost.

5.11

Mladi ne predstavljajo homogene kategorije, zato EESO predlaga, da se na ravni nacionalnih držav politike definirajo dovolj raznoliko, in se upoštevajo tako potrebe trga dela kot tudi potrebe posameznikov. Hkrati Odbor priporoča Evropski komisiji, da izdela analizo stanja in potreb mladih v Evropi.

6.1

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija dejavno državljanstvo mladih vključila v svojo pobudo, čeprav je bilo to izključeno iz Evropskega pakta za mlade. EESO se strinja s predlogom Komisije za podporo in krepitev štirih sedanjih ciljev, ki so: sodelovanje, informacije, prostovoljne dejavnosti in boljše poznavanje težav mladih. Vendar EESO poudarja, da je treba nujno zagotoviti, da bo odprta metoda usklajevanja prinesla otipljive rezultate. Zato je treba poiskati in odpraviti pomanjkljivosti v sistemu in postopku OMC.

6.2

EESO ugotavlja, da bodo države članice do konca leta 2005 poročale o skupnih ciljih v okviru sodelovanja in informacij. Poročila o prostovoljnih dejavnostih in boljšem poznavanju področij mladih bodo sledila v letu 2006. EESO pa zahteva tudi boljše partnerstvo in poudarja nujnost vključitve vseh zainteresiranih strani v pripravo nacionalnih poročil o napredku, še posebej mladih in mladinskih organizacij. Zaradi transparentnosti je ta poročila treba pripravljati javno in/ali poskrbeti za to, da bodo končana poročila dostopna javnosti. Tudi nevladne organizacije je treba spodbujati k izdelavi njihove lastne ocene postopka OMC, kar je treba tudi finančno podpreti.

6.3

Organizacije civilne družbe in socialni partnerji so sestavni del vsake pluralistične demokracije. Zato imajo mladinske organizacije pomembno vlogo pri pospeševanju dejavnega državljanstva in sodelovanja, kar poteka na osnovi neposrednega dela z mladimi in za mlade, kjer mladi razvijajo svoje spretnosti, znanja in samozavest, tako da lahko razvijejo vse potenciale in dosežejo najboljši možen standard in kakovost življenja. Pri svojem delu so te organizacije blizu državljanom in se ob podpori posameznikov in skupin iz lastnega območja lotevajo lokalnih vprašanj. Njihova naloga je tudi, da mlade naučijo zastopati svoje lastne interese. Mladinskim nevladnim organizacijam je treba dati primerno finančno podporo in potrebno priznanje ter sredstva, saj bodo le tako lahko aktivno sodelovale v postopkih odločanja in na vseh ravneh v družbi.

6.4

V okviru razprave o zastopanosti organizacij evropske civilne družbe pri civilnem dialogu je EESO že večkrat poudaril (14), da le jasno priznana zastopanost akterjem socialne družbe daje pravico do dejavnega sodelovanja pri postopku oblikovanja in priprave odločitev Skupnosti, kot to velja za socialne partnerje v okviru evropskega socialnega dialoga.

6.5

EESO z razočaranjem ugotavlja, da Komisija kot bistveni prispevek prostovoljcev k življenju družbe omenja njihovo pomoč pri naravnih katastrofah, kar je sicer hvalevredno dejanje, vendar je EESO mnenja, da bi Komisija in države članice morale priznati in poudariti stalno in trajno vlogo prostovoljcev pri različnih nevladnih organizacijah na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Odbor še posebej poziva države članice, da podprejo prostovoljno delo s pomočjo ustrezne davčne politike in tako priznajo, da prostovoljno delo ni le sredstvo za dosego psihološkega in etičnega zadovoljstva mladih, temveč lahko zagotovi vrsto storitev socialnega varstva ali zmanjša njihove stroške.

6.6

EESO obžaluje, da so predlagane dejavnosti zelo omejene in ne vključujejo nalog ali jasnih ciljev. To je izgubljena priložnost za nadaljnji razvoj tega pomembnega vprašanja.

6.7

Evropski programi močno prispevajo k ciljem odprte metode usklajevanja in Evropskega pakta za mlade ter večji vključenosti mladih v druge politike, ki so zanje pomembne. EESO podpira mnenje Komisije, da je treba projekte, ki mlade ljudi spodbujajo, da postanejo dejavni, vključeni državljani in ki so usmerjeni k temu, da pomagajo razvijati njihove zmožnosti, razvijati na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni v okviru različnih evropskih programov. Veliko programov je mogoče izvajati s tem ciljem. Vendar pa je treba spodbujati mlade in mladinske organizacije, da uporabljajo te programe, in le-te spet uporabljati za mlade. Tako bodo programi postali mladim prijaznejši. Uporaba različnih programov, še posebej Evropskega socialnega sklada in strukturnih skladov, je velika priložnost, da preide mladinska politika od besed k dejanjem. Pogosto so različni projekti, namenjeni izboljšanju življenjskih razmer ali zaposlovanja mladih, premajhni, da bi lahko dobili podporo evropskih skladov. Zato se morajo Komisija in države članice povezati z mladinskimi organizacijami, da bi tako olajšale črpanje sredstev iz EU programov za potrebe mladih v Evropi.

6.8

EESO meni, da je Evropski program za mlade program, ki prinaša največje možnosti za pospeševanje osebnega in socialnega razvoja mladih ter dejavnega državljanstva. Odbor pozdravlja pobudo za nov program Mladina v akciji za obdobje 2007–2013 in bo še naprej aktivno vključen v postopek priprave. Glede na razširitev programa in vedno večjo voljo mladih, da program izkoristijo, od Sveta zahtevamo, da za podporo predloga nekoliko poveča finančna sredstva, namenjena temu programu, in sicer na 1200 milijonov eurov. Nadalje Odbor meni, da se je treba pri izvajanju programa redno posvetovati z mladimi, evropskimi mladinskimi organizacijami in Evropskim mladinskih forumom. EESO vabi nacionalne ekonomske in socialne odbore, da se vključijo v inovativne izkušnje, da bodo mladim olajšali sodelovanje v postopkih nacionalnih posvetovanj in si izmenjali izkušnje dobre prakse glede vprašanja vloge mladih v njihovih organizacijah.

7.1

EESO podpira predlog Komisije, da se osredotoči predvsem na tista politična področja, ki so vključena v Evropski pakt za mlade. Vseeno EESO poudarja, da je treba pri razvoju politike na področju mladih upoštevati integrirano mladinsko politiko, v katero je vključenih več resorjev.

7.2

Horizontalni pristop k razvoju politike bo zagotovil bolj usklajeno in učinkovito strategijo. Države članice se pri razvoju politik, kot so smernice za zaposlovanje, redno posvetujejo z organizacijami delodajalcev in sindikalnimi organizacijami. Države članice se morajo ravno tako posvetovati z mladimi in njihovimi organizacijami o politikah, ki se tičejo mladih.

7.3

EESO v mnenju na lastno pobudo o debelosti v Evropi — vlogi in odgovornosti partnerjev civilne družbe (15) — ugotavlja, da ima 14 milijonov otrok v Evropi prekomerno telesno težo, 3 milijoni pa so močno predebeli. Še bolj zaskrbljujoče je, da se to število vsako leto poveča za 400.000. EESO poziva k skupnim prizadevanjem vseh zainteresiranih strani, tudi mladih.

7.4

Odbor se strinja s Komisijo, da so ukrepi, osredotočeni na zdravje otrok in mladih, predvsem zdrav način življenja, prednostna naloga Komisije. Odbor je prepričan, da imajo takšni ukrepi resnični vpliv na državljane, in so nujno potrebni. Zato poziva, da se pobudo za podporo tem ukrepom, načrtovano za 2006, prestavi na leto 2005, kar bi bilo tudi v skladu z že obstoječimi posvetovanji in pobudami.

7.5

EESO poziva, da se v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave opravi raziskava o vplivu sodelovanja mladih pri predstavniški demokraciji in prostovoljnih dejavnostih. Poročilo bi lahko omogočilo vpogled v to, kakšen vpliv ima sodelovanje.