3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/16

1.1

S sprejetjem Uredbe (ES) št. 724/2004 z dne 31. marca 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (Agencija), so bile Agenciji dodeljene nove naloge na področju odzivanja na onesnaženje z nafto.

1.2

Sedanji predlog določa postopke za denarno podporo Skupnosti za nove naloge Agencije na osnovi večletne obveznosti, ki bo obsegala obdobje sedmih let, od 2007 do 2013. Komisija predlaga za sedemletno obdobje financiranja vsoto 154 milijonov eurov.

1.3

Po dodelitvi novih nalog oktobra 2004 je upravni odbor Agencije sprejel delovni načrt za pripravljenost in odzivanje na onesnaževanje z nafto. Delovni načrt določa dejavnosti, ki se jih Agencija namerava lotiti v smislu besedila uredbe, tako glede odzivanja na razlitje nafte s pomočjo specializiranih plovil za ukrepanje po razlitju, kot tudi glede pripravljenosti kot sredstva vzpostavitve učinkovitih odzivnih postopkov.

1.4

Agencija je določila štiri prednostna območja delovanja: Baltiško morje, zahodni dostopi do Rokavskega preliva, Atlantska obala in Sredozemlje (zlasti področje vzdolž trgovske poti tankerjev iz Črnega morja), kjer bo sčasoma namestila najeta plovila za odzivanje na onesnaženje, ki bodo pripravljena posredovati, če bo za pomoč zaprosila ena ali več držav članic. Treba je poudariti, da bo vloga Agencije na tem področju dopolniti (ne zamenjati) nacionalne mehanizme za odzivanje na onesnaževanje. Delovni načrt nadalje vključuje dodatno zmogljivost za odzivanje v primeru nesreč z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi (HNS).

1.5

Uredba, spremenjena leta 2004, zahteva, da Agencija omogoči Komisiji in državam članicam tehnično in znanstveno pomoč na področju odzivanja na onesnaženje, ki ga lahko razdelimo na tri kategorije: informacije, sodelovanje in koordinacija ter operativna pomoč.

1.6

Operativna pomoč bo zahtevala največji finančni vložek, ker delovni načrt določa zasnovo mreže plovil za ukrepanje po razlitju nafte, ki bodo v pripravljenosti, in Centra za storitve satelitskih posnetkov. Pogodbe bo sklenila Agencija, da zagotovi, da pomoč za ukrepanje po razlitju nafte zajame vse dejavnosti in finančne posledice do začetka intervencije po razlitju nafte. Stroške posredovanja plovil za ukrepanje po izlitju nafte bo poravnala država članica, ki je prosila za posredovanje.

1.7

Ker so te nove pristojnosti dolgoročne, Komisija predlaga večletni proračun za zagotovitev potrebnih dolgoročnih naložb in ustrezne finančne varnosti, ki bo znižala stroške pri sklepanju dolgoročnejših pogodb.

2.1

V svojem mnenju o predlogu za dodelitev novih nalog Agenciji na področju odzivanja na onesnaženje (1) EESO pozdravlja predlog Komisije in poudarja pomembno vlogo Agencije pri izboljševanju pomorske varnosti v državah članicah. Vendar obžaluje dejstvo, da več držav članic še vedno ni primerno opremljenih za odziv na velike nesreče, kot sta bili nesreči tankerjev za prevoz nafte Erika in Prestige.

2.2

Kljub napredku pa trenutni položaj še vedno v nekaterih primerih pušča odprte možnosti. Z delovnim načrtom je Agencija predstavila pregled zmogljivosti držav članic za odzivanje na onesnaženje z nafto, v katerem je ugotovila, da je v nekaterih regijah potrebna dopolnilna zmogljivost za odzivanje, dodatna oprema in plovila za ukrepanje po izlitju.

2.3

Ne moremo pričakovati, da bodo vse obalne države stalno opremljene z vsemi sredstvi, potrebnimi za primer velikih nesreč na morju, zlasti za velika razlitja nafte. Vendar je trenutno pomanjkanje sredstev že povzročilo okoljsko škodo, ki bo imela dolgoročne posledice.

2.4

EESO zato podpira predlog, da se Agenciji dodeli potrebna sredstva za dopolnitev mehanizmov za preprečevanje in odzivanje na onesnaženje v državah članicah, ki bodo za to zaprosile. Toda EESO poudarja, da so ta sredstva lahko le dopolnilo. Pod nobenim pogojem ne smejo navedena finančna sredstva nadomestiti ukrepov za preprečevanje onesnaževanja, ki jih morajo uvesti države članice.

2.5

EESO še posebej poudarja potrebo, da se iz programa za večletno financiranje dodeli denarna podpora za te mehanizme. To je edini način za zagotavljanje usklajenega načrtovanja dejavnosti Agencije na tem področju in izboljšanje porabe sredstev s sklepanjem pogodb o dobavi plovil za hitro posredovanje (2) za najmanj tri leta.

2.6

EESO ponovno poudarja ugotovitev iz svojega mnenja, omenjenega v točki 2.1, o potrebi zagotoviti, da lastnik(i) ladij, najetih za te naloge, upošteva(jo) ustrezno mednarodno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti, zlasti tisto, ki ureja varnostne pogoje na ladjah in pogoje za življenje in delo članov posadke.

2.7

Delovni načrt, ki ga je sprejela Agencija, določa prednostne naloge na podlagi omejenih sredstev, ki bodo na voljo, zato je EESO zaskrbljen, da bodo zaradi trenutnih težav pri doseganju sporazuma o proračunu Skupnosti sredstva, ki bodo v končni fazi dodeljena, nižja od tistih, predvidenih v predlogu proračuna. To bi pomenilo izbiro nekaterih ukrepov namesto drugih ali napredek na nekaterih območjih na račun drugih. EESO ne more podpirati tega pristopa, ker sklep držav članic, da Agenciji dodelijo dodatne pristojnosti, pomeni, da ji je treba zagotoviti denarno pomoč, ki bo omogočila izpolnitev ciljev na področju preprečevanja onesnaženja v pomorskem prometu. Zelo pomembno je, da se preprečevanju onesnaženja v pomorskem prometu in odzivanju na onesnaženje pripisuje ustrezen pomen tudi na ravni Skupnosti in da se ne obravnavata le z ekonomskega stališča.

2.8

EESO je zaskrbljen zaradi zamud nekaterih držav članic pri izvajanju določenih ukrepov, ki so že bili sprejeti na področju preprečevanja in odzivanja na onesnaženje v pomorskem prometu, zlasti pri določitvi pribežališč in zaščitenih območij, ki zagotavljajo nastanitvene zmogljivosti, ali pri krepitvi sredstev za učinkovito pomorsko inšpekcijo. Te zamude vzbujajo dvom o resnični zavzetosti teh držav za preprečevanje in odzivanje na onesnaženje v pomorskem prometu, kljub temu, da redno izražajo dobre namene, posebej še po vsaki novi večji pomorski nesreči.

2.9

Treba bi bilo vlagati tudi v sredstva in opremo zračnega nadzora za odkrivanje in boj proti onesnaževanju ter v preprečevanje kršitev predpisov proti onesnaževanju.

2.10

Poleg tega se satelitski posnetki lahko uporabljajo kot dopolnilo nadzornim in kontrolnim dejavnostim. EESO podpira načrt Komisije za ustanovitev Centra za storitve satelitskih posnetkov, ki bi bil državam članicam v pomoč pri odkrivanju, nadzoru in upravljanju nezakonitih izpuščanj in nezgodnih razlitij nafte.

2.11

Glede na visoke stroške (3) storitve satelitskih posnetkov EESO meni, da je treba izboljšati porabo sredstev, zlasti pa je treba med državami članicami uskladiti uporabo posnetkov; tako bi lahko precej prihranili. Hkrati pa obstajajo možnosti za naložbo v izboljšanje zbiranja posnetkov na vseh evropskih pomorskih območjih, saj trenutno spremljanje ni resnično obsežno, zlasti ne v Sredozemlju.

2.12

EESO tudi meni, da so ukrepi za načrtno informiranje, sodelovanje in koordinacijo zelo pomembni. To bo zagotovilo bolj gospodarno uporabo obstoječih sredstev in Agencija bo tu igrala temeljno vlogo.

3.1

EESO podpira predlog, da se Agenciji dodelijo potrebna sredstva za dopolnitev mehanizmov za preprečevanje in odzivanje na onesnaženje v državah članicah, ki bodo za to zaprosile.

3.2

EESO obžaluje, da številne države članice še niso dodelile primernih sredstev ali uvedle svojih mehanizmov, in prosi Komisijo, da jih spodbudi, da pospešijo proces.

3.3

EESO je zaskrbljen, da ne bi bila glede na trenutne težave pri doseganju sporazuma o proračunu Skupnosti končna denarna podpora nižja od tiste, predvidene v predlogu proračuna. Sklep držav članic, da dodelijo Agenciji dodatne pristojnosti, pomeni potrebo po zagotovitvi potrebnih sredstev, ki bodo omogočila izpolnitev ciljev na področju preprečevanja onesnaženja v pomorskem prometu. Zelo pomembno je, da se preprečevanju onesnaženja v pomorskem prometu in odzivanju na onesnaženje pripisuje ustrezen pomen tudi na ravni Skupnosti in da se ne obravnavata le z ekonomskega stališča.

3.4

Vloga Agencije pri spodbujanju sodelovanja in koordinacije med dejavnostmi in sredstvi držav članic je bistvena za uvedbo racionalne in gospodarne strategije.