1.

Mladinsko delo je širok pojem, ki zajema najrazličnejše družbene, kulturne, izobraževalne, okoljske in/ali politične dejavnosti, ki jih v skupinah ali posamezno izvajajo mladi oziroma se te dejavnosti izvajajo z njimi in zanje. Mladinsko delo opravljajo plačani in prostovoljni mladinski delavci, temelji pa na neformalnih in priložnostnih učnih procesih, osredotočenih na mlade in prostovoljno sodelovanje. Mladinsko delo je v svojem bistvu družbena dejavnost, ki zajema delo z mladimi in družbami, v katerih živijo, in spodbuja aktivno sodelovanje mladih ter njihovo vključenost v skupnosti in sprejemanje odločitev (1).

2.

Čeprav obstaja skupno razumevanje glavne funkcije mladinskega dela, se to delo v državah članicah EU pojavlja v zelo različnih oblikah, je različno opredeljeno ali opisano ter povezano z različnimi dojemanji, tradicijami, deležniki in praksami. Poteka v različnih oblikah in okoljih (2). Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri osebnem in družbenem razvoju mladih, njihovi udeležbi v družbi in prehodnih obdobjih, ki jih doživljajo. Namenjeno je vsem mladim, tudi tistim, ki so manj vključeni v družbo in/ali imajo manj priložnosti oziroma katerih polnopravna politična in družbena participacija je ogrožena zaradi individualnih ali strukturnih prikrajšanosti (3) ali diskriminacije.

3.

Mladi na prostovoljni osnovi organizirano ali samoorganizirano sodelujejo v mladinskih organizacijah, združenjih, pobudah mladih ali drugih odprtih oblikah in s tem prispevajo k razvoju družbe na vseh ravneh. Mladinsko delo ima ključno vlogo pri podpiranju tega sodelovanja, saj je način za vzpostavljanje stikov z majhnimi in oddaljenimi skupnostmi ter spodbujanje dialoga z mladimi v obliki, ki je odprta in dostopna vsem.

4.

Mladinsko delo mladim omogoča, da spoznajo in izkusijo univerzalne vrednote, kot so človekove pravice, enakost spolov, demokracija, mir, pluralizem, raznolikost, vključevanje, solidarnost, strpnost in pravičnost.

5.

Mladinsko delo je samostojno področje ter pomembno okolje za neformalno in priložnostno socializacijo. Izvaja ga široka izkustvena skupnost mladinskega dela (4). Mladinsko delo je usmerjeno v individualne potrebe in zahteve mladih ter neposredno obravnava izzive, s katerimi se soočajo v današnji družbi. Njegova bistvena sestavina je ustvarjanje varnih, dostopnih, odprtih in avtonomnih prostorov v družbi, pa tudi podpornih in izkustvenih učnih okolij za mlade. Sodelovanje mladih pri oblikovanju in izvajanju mladinskega dela je bistveno za zagotovitev, da se organizacije, programi in dejavnosti odzivajo na potrebe in želje mladih ter so zanje ustrezni.

6.

Mladinsko delo omogoča lažje učenje in udejstvovanje mladih ter s tem spodbuja demokratično ozaveščenost in aktivno evropsko državljanstvo.

7.

Na Drugi evropski konvenciji o mladinskem delu, ki je potekala leta 2015, so si deležniki prizadevali doseči skupno evropsko razumevanje mladinskega dela in opisati njegove ključne funkcije v zvezi z mladimi, tj. ustvarjanje prostorov za mlade in zagotavljanje priložnosti v njihovih življenjih.

8.

V zadnjih desetletjih je mladinsko delo postalo ločeno področje dela, ki ga izvajajo mladi ter se izvaja z mladimi in za mlade na evropski ravni. V nekaterih državah članicah je mladinsko delo že dobro uveljavljeno področje, da pa bi lahko v celoti izkoristili njegov potencial, je treba zmogljivosti še naprej razvijati.

9.

Izkustvena skupnost mladinskega dela je vir številnih novih razvojev na tem področju, ki so jih spodbudili raznovrstni deležniki, vključeni v obravnavanje posebnih potreb na področju mladinskega dela. Ta razvoj odraža veliko raznolikost mladinskega dela in njegovih različnih tradicij v posameznih državah članicah.

10.

Mladinsko delo v Evropi se še vedno sooča s številnimi izzivi:

11.

Tako strategija EU za mlade (2019–2027) kot strategija Sveta Evrope za mladinski sektor do leta 2030 pozivata k oblikovanju evropske agende za mladinsko delo. V zvezi s tem strategija EU za mlade spodbuja k iskanju nadaljnjih sinergij z delom Sveta Evrope na tem področju. To bi omogočilo krepitev medsebojnega sodelovanja in ustvarjanje sinergij med EU in Svetom Evrope za nadaljnji razvoj praks in politik na področju mladinskega dela.

12.

Evropska agenda za mladinsko delo (v nadaljnjem besedilu: agenda) je strateški okvir za krepitev in razvoj kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela ter priznavanje tega dela. Temelji na ciljno usmerjenem pristopu k nadaljnjemu razvoju na znanju temelječega mladinskega dela v Evropi in povezovanju političnih odločitev z njihovim izvajanjem v praksi. Značilnost agende je usklajeno sodelovanje med deležniki na različnih ravneh in na različnih področjih mladinskega dela, prav tako pa je namenjena krepitvi mladinskega dela kot ločenega področja dela, ki lahko deluje kot enakovreden partner z drugimi področji politike.

13.

Agenda je sestavljena iz naslednjih elementov:

14.

spodbujati nadaljnji razvoj in krepitev kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela ter priznavanje tega dela in v partnerstvu z izkustveno skupnostjo mladinskega dela izboljšati okvir, znotraj katerega se to delo izvaja, na vseh ravneh, vključno z uporabo medsektorskega sodelovanja in na dejstvih temelječih pristopov;

15.

nameniti posebno pozornost izvajanju agende kot dela strategije EU za mlade in, kjer je to mogoče, politike mladinskega dela v celoti vključiti v vse ravni mladinske politike in s tem povezane (nacionalne, regionalne in lokalne) strategije v državah članicah;

16.

zagotoviti obstoj trajnih struktur in razpoložljivost ustreznih virov za kakovostno mladinsko delo, da bi lahko imeli vsi mladi pozitivne izkušnje z ukrepi, uvedenimi na tem področju, ali da bi lahko te ukrepe sami oblikovali, s posebnim poudarkom na ukrepih na lokalni ravni ter na oddaljenih in podeželskih območjih, kjer je manj možnosti za mladinsko delo;

17.

okrepiti in razširiti skupna načela mladinskega dela v okviru izkustvene skupnosti mladinskega dela s povečanjem znanja in ozaveščenosti o razvoju mladinskega dela v Evropi, s spodbujanjem rednega sodelovanja, izmenjave in skupnih praks ter ob hkratnem upoštevanju razlik med različnimi ravnmi in področji mladinskega dela;

18.

izboljšati razumevanje konceptov, metod in orodij, ki se uporabljajo za izobraževanje in usposabljanje na področju mladinskega dela, nadalje razvijati na kompetencah temelječe okvire za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo, kjer je to ustrezno, ter različnim akterjem, vključenim v mladinsko delo, zagotoviti dovolj kakovostno izobraževanje, usposabljanje, usmerjanje in podporo;

19.

redno spremljati in ocenjevati stanje ter razvoj in izzive na področju mladinskega dela, analizirati potrebe mladih in trende, pomembne za mladinsko delo, mlade vključevati v razvoj strategij in izkustveno skupnost mladinskega dela spodbujati, naj se v sodelovanju z drugimi zadevnimi sektorji odzove na ta razvoj dogodkov in še naprej ustrezno razvija svoje metode dela;

20.

po potrebi nadalje razvijati strategije in ukrepe, ki omogočajo priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja na področju mladinskega dela ter priznavanje prispevka mladinskega dela k opolnomočenju mladih;

21.

krepiti zmogljivosti mladinskega dela za opolnomočenje mladih, da prispevajo k razvoju vključujočih, trajnostnih, demokratičnih, pluralnih in mirnih družb;

22.

povečati priložnosti za čezmejno interakcijo in izmenjavo med mladimi iz različnih kulturnih in socialno-ekonomskih okolij ter za medkulturno izmenjavo znotraj držav članic, da bi to postala standardna praksa na področju mladinskega dela, ter olajšati oblikovanje bolj strateških projektov za sodelovanje na področju mladinskega dela po vsej Evropi;

23.

glede na izkušnje, pridobljene iz pandemije COVID-19, in morebitne prihodnje krize na vseh ravneh zagotavljati nadaljnji obstoj in delovanje različnih zmogljivosti in struktur, vključenih v mladinsko delo, z oblikovanjem proti krizam odpornih mehanizmov in virov, vključno z digitalnimi tehnologijami, ter zagotoviti, da se lahko zmogljivosti in strukture prilagajajo trenutnim razmeram in podobnim okoliščinam, ki se lahko pojavijo v prihodnosti;

24.

okrepiti sodelovanje med državami članicami in Svetom Evrope ter med zadevnimi institucijami, da bi podprli razvoj kakovostnega mladinskega dela po vsej Evropi.

25.

mladinsko delo vključijo v obstoječe in prihodnje strategije na področju mladinske politike ter njihovo izvajanje na vseh upravnih ravneh, da bi spodbudili več inovacij, izboljšali kakovost in povečali priznavanje področja, s posebnim poudarkom na ukrepih na lokalni ravni za oblikovanje in razvoj agende;

26.

opredelijo teme in področja ukrepanja za nadaljnji razvoj mladinskega dela na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v skladu s skupnimi cilji agende, ki bi jih bilo treba oblikovati in izvajati v okviru strategije EU za mlade in v sodelovanju z izkustveno skupnostjo mladinskega dela. Ta proces bi moral biti čim bolj ciljno usmerjen in po potrebi vključen v obstoječe strategije;

27.

vse ustrezne akterje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v izkustveni skupnosti mladinskega dela obveščajo o agendi in njenem izvajanju ter zagotovijo ustrezen dialog z in med njimi.

28.

spodbujajo evropsko razsežnost mladinskega dela s čezmejnimi in nadnacionalnimi izmenjavami, sodelovanjem ter medkulturnim in vzajemnim učenjem;

29.

olajšajo izvajanje in nadaljnji razvoj agende z uporabo obstoječih struktur in instrumentov ali po potrebi z opredelitvijo ali vzpostavitvijo novih podpornih struktur, orodij, partnerstev ali drugih ustreznih metod sodelovanja na različnih ravneh;

30.

si prizadevajo zagotoviti, da bo agendo v kar največji možni meri oblikovala izkustvena skupnost mladinskega dela, ter njenim članom dajo na voljo informacije, priložnosti in prostore za njihovo lažje udejstvovanje. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim in mladinskim delavcem;

31.

načrtujejo, načeloma vsakih pet let, organizacijo Evropske konvencije o mladinskem delu, ki bo služila kot forum za nadaljnji razvoj agende, razmislijo, da bi nanjo v okviru sosedske politike EU povabile države članice Sveta Evrope, ter preučijo možne načine, da bi podprle pripravo in izvajanje agende prek programov Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota;

32.

vzpostavijo odprto in posvetovalno „mrežo za razvoj mladinskega dela v Evropi“, ki vključuje ustrezne strukture, ki učinkovito prispevajo k razvoju mladinskega dela s spodbujanjem inovativnih pristopov, podpiranjem razvoja in sodelovanja z različnimi akterji znotraj in zunaj izkustvene skupnosti mladinskega dela ter med njimi, zagotavljanjem podpore in razširjanjem informacij o različnih tematskih prednostnih nalogah, pristopih, mrežah in ciljnih skupinah. V zvezi s tem bi se morala mreža opreti tudi na nasvete in strokovno znanje iz drugih sektorjev ter si prizadevati za vključevanje novih akterjev v svoje razvojno delo;

33.

preučijo možnosti, v okviru katerih bi lahko programi financiranja EU, kot sta Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota, po potrebi dejavno prispevali k izvajanju agende na podlagi različnih instrumentov financiranja programov;

34.

spodbujajo dejavno, kritično državljanstvo in demokratično ozaveščenost ter spoštovanje raznolikosti med vsemi mladimi kot stalne in temeljne elemente mladinskega dela, vključno s spodbujanjem krepitve kompetenc z izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev; vsem mladim brez diskriminacije omogočijo, da ravnajo na lastno pobudo, razvijejo samoučinkovitost in izvajajo pozitiven vpliv;

35.

spremljajo in ocenjujejo izvajanje agende. V ta namen bi moralo poročilo EU o mladih vključevati posebno poglavje o razvoju struktur mladinskega dela, njegovih podpornih orodjih, partnerstvih ali drugih ustreznih metodah sodelovanja v državah članicah in na evropski ravni.

36.

zagotovi, da je agenda vključena v izvajanje strategije EU za mlade, vključno z evropskimi cilji za mlade, in povečuje njeno prepoznavnost z uporabo instrumentov in orodij upravljanja iz strategije EU za mlade z namenom izvajanja agende ter spremljanja, ocenjevanja, razširjanja in uporabe njenih rezultatov;

37.

zagotovi sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami in okrepi obstoječe partnerstvo s Svetom Evrope pri izvajanju agende na podlagi dopolnilnih in usklajenih ukrepov. Partnerstvo med EU in Svetom Evrope na področju mladih bi lahko imelo osrednjo vlogo pri zagotavljanju sinergij in lajšanju dialoga za mladinske delavce;

38.

razmisli o razvoju odprte in večjezične namenske evropske digitalne platforme o mladinskem delu, v tesnem sodelovanju z izkustveno skupnostjo mladinskega dela, za izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks, sodelovanje in vzajemno učenje; s tem olajša oblikovanje in izvajanje agende, vključno z njeno zunanjo razsežnostjo, kadar je to ustrezno. Strokovna skupina, ki zastopa izkustveno skupnost mladinskega dela, bi lahko spremljala proces oblikovanja in delovanja platforme ter zagotavljala nasvete;

39.

okrepi pristope k mladinskemu delu v Evropi, ki temeljijo na krepitvi znanja in dejstvih, in sicer z omogočanjem izmenjav strokovnjakov ter znanstvenih in praktičnih raziskav o učinku načel, razvoja, konceptov, dejavnosti in praks, ki se uporabljajo na tem področju, zlasti z vključevanjem mladih raziskovalcev in vzpostavljanjem zbirke strokovnega znanja v organizacijah za mladinsko delo.