This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32025O0333
Guideline (EU) 2025/333 of the European Central Bank of 31 January 2025 on statistical information to be reported on household wealth, income and consumption (ECB/2025/3)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2025/333 z dne 31. januarja 2025 o statističnih informacijah, ki se poročajo o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev (ECB/2025/3)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2025/333 z dne 31. januarja 2025 o statističnih informacijah, ki se poročajo o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev (ECB/2025/3)
ECB/2025/3
UL L, 2025/333, 27.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2025/333/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/333 |
27.2.2025 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2025/333
z dne 31. januarja 2025
o statističnih informacijah, ki se poročajo o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev (ECB/2025/3)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Informacije na ravni gospodinjstev o glavnih komponentah premoženja, dohodka in potrošnje so zelo dragocene za razumevanje trendov v gospodarskem in finančnem položaju različnih skupin državljanov, ki so rezidenti euroobmočja. Te informacije so potrebne za analizo učinkov ukrepov denarne politike na različna gospodinjstva, kar je ključni element ocene sorazmernosti pri vodenju denarne politike, ki se izvaja v skladu s členom 127(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Informacije na ravni gospodinjstev so potrebne tudi za prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
|
(2) |
Informacije na ravni gospodinjstev o neto premoženju (sredstva in obveznosti), zbrane na primerljiv način v vseh državah euroobmočja, so trenutno na voljo samo prek raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS). HFCS v vsaki državi članici izvajajo nacionalne centralne banke (NCB) ali drugi pristojni organi na podlagi nacionalne zakonodaje, ki omogoča zbiranje informacij na ravni gospodinjstev z raziskavo pri fizičnih osebah. Glede na potrebo po takih informacijah za opravljanje nalog ESCB bi morala zbiranje statističnih informacij o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev s strani ECB od NCB urejati smernica, sprejeta na podlagi člena 12.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). To ne bi smelo preprečiti, da se ustrezne statistične informacije, ki se zberejo za druge namene kot za namen izpolnjevanja zahtev ECB za statistično poročanje ali dodatno k temu namenu, uporabljajo za te druge namene. |
|
(3) |
Cilj smernice je prispevati k harmonizaciji pravil in običajnih postopkov glede zbiranja, urejanja in razpošiljanja statističnih podatkov, ki se pripravijo iz informacij, zbranih v HFCS, v skladu s členom 5.3 Statuta ESCB. S tem se zagotavlja, da bodo statistične informacije, ki jih NCB poročajo ECB, dovolj skladne za pripravo statističnih podatkov, ki so reprezentativni za države članice euroobmočja. Zato bi bilo treba zahtevati, da NCB poročajo osnovni niz ekonomskih, finančnih in demografskih izhodnih spremenljivk, potrebnih za pripravo statističnih informacij o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev, skupaj z informacijami, ki opisujejo značilnosti državnih raziskav, opravljenih v posamezni državi članici. Da bi upoštevali razlike v zbiranju med državami euroobmočja, ne da bi povečali breme poročanja za NCB, lahko NCB poročajo ECB neosnovni niz ekonomskih, finančnih in demografskih izhodnih spremenljivk. Te informacije so potrebne, ker izboljšujejo ekonomske, finančne in statistične analize ECB, ki se uporabljajo za izvajanje nalog ESCB, zlasti v zvezi z denarno politiko. |
|
(4) |
Za oceno vpliva geopolitičnih in drugih pomembnih nepredvidenih dogodkov na ekonomski ali finančni položaj skupin državljanov, ki so rezidenti euroobmočja, kot sta energetska kriza ali izbruh pandemije, ki lahko vplivajo na izvajanje denarne politike ali stabilnost finančnega sistema, je treba podrobneje določiti ureditev, po kateri se s tem povezane statistične informacije, ki jih zbirajo NCB, poročajo ECB. S tem se zagotavlja, da tudi za take informacije velja enaka zaščita kot za osnovne in neosnovne nize ekonomskih, finančnih in demografskih izhodnih spremenljivk, ki jih po tej smernici zbirajo ECB in NCB. |
|
(5) |
Statistične informacije, potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB na področju premoženja, dohodka in potrošnje gospodinjstev, lahko zbirajo ali pripravljajo pristojni organi, ki niso NCB. Zato je v nekaterih državah članicah za nekatere naloge, ki jih je treba opraviti po tej smernici, potrebno sodelovanje med ECB ali NCB in temi pristojnimi organi. Člena 2a in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 (1) zahtevata, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB in evropskim statističnim sistemom (ESS), da izpolnijo obveznosti iz člena 5 Statuta ESCB. Takšno sodelovanje je potrebno tudi med NCB in pristojnimi nacionalnimi organi ali drugimi organi v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno za ureditev vloge upravljavca osebnih podatkov med temi organi na nacionalni ravni. |
|
(6) |
Da bi lahko ECB opravila svoje naloge, je primerno, da NCB zahtevane statistične informacije poročajo do določenih datumov. |
|
(7) |
Da se zagotovi točnost in kakovost statističnih informacij, ki jih zbira ECB, mora ECB določiti pravila za spremljanje, preverjanje in, kadar je ustrezno, popravke statističnih informacij, ki jih poročajo NCB. Iz istih razlogov bi morale NCB, kadar koli je to potrebno in na zahtevo ECB, predložiti ECB podrobna pojasnila o poročanih statističnih informacijah, zlasti v zvezi z njihovo razlago vidikov izhodnih spremenljivk, ki temeljijo na nacionalnih posebnostih, ali o strukturnih prelomih, ki lahko vplivajo na te statistične informacije ali njihovo kakovost. |
|
(8) |
Iz člena 5 Statuta ESCB v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji izhaja, da bi morale države članice zunaj euroobmočja, ki nameravajo sprejeti euro, pri pripravah na sprejetje eura pripraviti in izvesti ukrepe za zbiranje statističnih informacij, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB za statistično poročanje. S ciljem, da se ECB omogoči celovit pregled nad zbranimi statističnimi informacijami in izvedba ustrezne analize, bi bilo treba od NCB držav članic zunaj euroobmočja, ki sprejmejo euro, zahtevati, da zagotovijo ECB statistične informacije, ki se nanašajo na določeno obdobje pred sprejetjem eura. |
|
(9) |
Primerno je, da se za vse NCB določi skupna metoda prenosa statističnih informacij, ki se poročajo ECB. V skladu s tem bi se morali o harmonizirani obliki elektronskega prenosa dogovoriti in jo določiti v ESCB. |
|
(10) |
Cilj te smernice je zagotoviti, da so NCB odgovorne za obdelavo osebnih podatkov, ki jih zberejo v povezavi s HFCS v svoji državi članici. Vsaka taka obdelava osebnih podatkov bi morala biti skladna z ustrezno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov, in sicer z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Taka obdelava je zakonita, saj je potrebna za izvajanje nalog ESCB v javnem interesu in za izpolnjevanje pravnih obveznosti, ki po tej smernici veljajo za vsako NCB kot upravljavca podatkov, ki jih zbere v svoji državni raziskavi ali na drug način, relevanten v njeni državi članici. V skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, določenim v teh uredbah, bi morale NCB statistične informacije, ki jih NCB poročajo ECB v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 in v povezavi s HFCS, agregirati ali anonimizirati do te mere, da posameznikov ni mogoče neposredno ali posredno identificirati. |
|
(11) |
Kadar NCB agregirajo ali anonimizirajo statistične informacije, ki se poročajo ECB v skladu s to smernico, da zagotovijo, da fizičnih oseb ni mogoče identificirati neposredno ali posredno s sklepanjem, take informacije ne spadajo v okvir opredelitve pojma „zaupne statistične informacije“ iz Uredbe (ES) št. 2533/98. Poleg tega statistične informacije, ki jih je treba poročati ECB v skladu s to smernico, ne bi smele omogočati neposredne ali posredne identifikacije drugih pravnih oseb, subjektov ali podružnic. |
|
(12) |
Statistične informacije, ki jih zbere ECB, bi se morale uporabljati izključno za statistične namene in za odobritev dostopa do statistike in statističnih analiz in/ali za njihovo razširjanje uporabnikom. Glede na to, da namerava ECB deliti podniz statističnih informacij, ki jih zbira, z znanstvenoraziskovalnimi organi, je treba vzpostaviti tudi ustrezno ureditev za odobritev takega dostopa. |
|
(13) |
Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira smernice niti ne vplivajo na breme poročanja NCB. V skladu s tem bi moral Izvršilni odbor ECB imeti možnost, da izvede te tehnične spremembe, v tem postopku pa bi bilo treba upoštevati stališča Odbora za statistiko ESCB. Praksa Odbora za statistiko je, da upošteva stališča uporabnikov, zlasti vodij oddelkov za raziskave v ECB in NCB ter mreže za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev, ki jo sestavljajo strokovnjaki za raziskave, statistiki in ekonomisti iz ECB, NCB in številnih nacionalnih statističnih uradov – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta smernica določa zahteve, v skladu s katerimi NCB poročajo ECB statistične informacije o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev, ki jih zberejo na podlagi nacionalnega prava. Zlasti ta smernica določa statistične informacije, ki jih NCB poročajo ECB, obravnavo teh informacij, pogostost in čas tega poročanja ter standarde, ki veljajo za to poročanje.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej smernici se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„HFCS“ (raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev) pomeni niz državnih raziskav, ki se izvajajo v posameznih državah članicah o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev; |
|
(2) |
„državna raziskava“ pomeni raziskavo, izvedeno v državi članici, ki je sestavni del HFCS; |
|
(3) |
„obdobje terenskega dela“ pomeni obdobje, v katerem se zbirajo podatki od anketirancev v državni raziskavi; |
|
(4) |
„referenčno obdobje“ pomeni obdobje, na katero se nanašajo statistične informacije; |
|
(5) |
„referenčni datum“ pomeni datum, na katerega se nanašajo statistične informacije; |
|
(6) |
„zasebno gospodinjstvo“ pomeni osebo, ki živi sama, ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem zasebnem stanovanju in si delijo izdatke, vključno s skupnim zagotavljanjem osnovnih življenjskih potrebščin in sprejemanjem finančnih odločitev, kakor je podrobneje opredeljeno v delu 3 Priloge I; |
|
(7) |
„osebni podatki“ ima enak pomen, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2016/679 in Uredbi (EU) 2018/1725; |
|
(8) |
„anonimizacija“ pomeni postopek, s katerim je bila odpravljena možnost neposredne ali posredne identifikacije, tako da zasebnega gospodinjstva ali fizične osebe ni mogoče identificirati, in anonimizacije ni mogoče razveljaviti; |
|
(9) |
„izhodne spremenljivke“ pomeni standardizirane kategorije podatkov, ki zajemajo statistične informacije, določene v Prilogi I in Prilogi II; |
|
(10) |
„imputiranje“ pomeni dodelitev ocenjene vrednosti izhodni spremenljivki, ki je ni bilo mogoče zbrati ali ni bila zbrana pravilno. Ocenjena vrednost temelji na vrednostih, zbranih za druga gospodinjstva; |
|
(11) |
„administrativni podatki“ pomeni podatke, ki jih ustvari nestatistični vir, običajno javni organ, katerega glavni cilj ni zagotavljanje statističnih podatkov; |
|
(12) |
„agregatni kazalniki“ pomeni zbirne statistične podatke nekaterih izhodnih spremenljivk, ki so reprezentativni za populacijo in ne vsebujejo zaupnih statističnih informacij, kakor so opredeljene v členu 1(12) Uredbe (ES) št. 2533/98; |
|
(13) |
„običajno prebivališče“ pomeni „običajno prebivališče“, kakor je opredeljeno v členu 2(11) Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta (4); |
|
(14) |
„vzorčni okviri“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 2(14) Uredbe (EU) 2019/1700; |
|
(15) |
„nabor podatkov iz raziskave“ pomeni podatkovne datoteke, ki vsebujejo statistične rezultate, ki temeljijo na statističnih informacijah o gospodinjstvih in članih gospodinjstev, zbranih v skladu s to smernico in primernih za izvajanje nalog ESCB. |
Člen 3
Statistične informacije, ki jih poročajo NCB
1. NCB poročajo ECB statistične informacije o premoženju, dohodku in potrošnji gospodinjstev ter s tem povezane osnovne ekonomske, finančne in demografske izhodne spremenljivke v skladu s Prilogo I.
2. NCB lahko poroča nekatere neosnovne ekonomske, finančne in demografske izhodne spremenljivke v skladu s Prilogo II.
3. NCB se lahko odloči, da poleg izhodnih spremenljivk iz odstavkov 1 in 2 prostovoljno poroča neosnovne ekonomske, finančne in demografske izhodne spremenljivke, če se te nanašajo na trenutne ali nedavne dogodke, ki lahko neposredno vplivajo na ekonomski ali finančni položaj različnih skupin državljanov, ki so rezidenti euroobmočja.
4. NCB poročajo ECB informacije, ki opisujejo značilnosti državnih raziskav, ki jih izvajajo NCB, kakor je določeno v Prilogi III.
5. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, temeljijo na enem od naslednjih virov ali njuni kombinaciji:
|
(a) |
na podatkih, zbranih v državnih raziskavah, ki so jih neposredno zagotovili anketiranci HFCS in ki se po možnosti zberejo z računalniško podprtim osebnim anketiranjem (CAPI). Kadar se za zbiranje podatkov ne uporablja CAPI, se lahko za kateri koli del ali vse dele zbiranja podatkov uporabljajo računalniško podprto telefonsko anketiranje (CATI), računalniško podprto spletno anketiranje (CAWI), računalniško podprto samoanketiranje (CASI) ali druge računalniško podprte metode. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila glede uporabe računalniško podprtih metod, razen za CAPI; |
|
(b) |
na administrativnih podatkih. |
Člen 4
Statistična populacija
1. NCB zagotovijo, da se statistične informacije, ki se poročajo, zbirajo v mejah statistične populacije, ki je opredeljena tako, da zajema vse osebe z običajnim prebivališčem v zasebnih gospodinjstvih v vsaki državi članici euroobmočja.
2. NCB zagotovijo, da se statistične informacije zbirajo iz reprezentativnega vzorca statistične populacije.
Člen 5
Vzorčenje
1. NCB pripravijo statistične informacije iz vzorčnih okvirov, vzpostavljenih na nacionalni ravni, ki omogočajo naključno izbiro zasebnih gospodinjstev ali fizičnih oseb, z znano verjetnostjo izbire, ki ni enaka nič. Vzorčni okviri se oblikujejo z namenom izčrpne opredelitve in zajetja statistične populacije z minimalno napako pri zajetju ter se redno posodabljajo.
2. Kadar so podpopulacije, ki jih zajame državna raziskava, v doseženem vzorcu znatno premalo zastopane, NCB sprejmejo ukrepe, kot je nadvzorčenje ali uporaba drugih ustreznih metod, da se odpravijo posledične pristranskosti, pri čemer upoštevajo potrebo po stroškovni učinkovitosti. NCB pojasnijo in ocenijo uporabljene metode, njihov vpliv in vse pomanjkljivosti v statističnih informacijah iz Priloge III.
3. NCB lahko dopustijo nadzorovano zamenjavo vzorčnih zasebnih gospodinjstev ali fizičnih oseb, če je stopnja odgovora tistih, ki so bili izbrani za prvo anketiranje, v državni raziskavi nižja od 60 % in velja eno od naslednjega:
|
(a) |
z vzorčnim zasebnim gospodinjstvom ali osebo ni mogoče vzpostaviti stika; |
|
(b) |
z vzorčnim zasebnim gospodinjstvom ali osebo se je vzpostavil stik, vendar ankete ni mogoče zaključiti. |
Nabor vzorčnih zasebnih gospodinjstev ali fizičnih oseb za nadzorovano zamenjavo se opredeli pred zbiranjem podatkov. Nadzorovana zamenjava se ne izvede z zasebnimi gospodinjstvi ali fizičnimi osebami, ki ne spadajo v ta nabor.
Člen 6
Imputiranje
1. NCB pred poročanjem statističnih informacij ECB zagotovijo, da se vsaka osnovna izhodna spremenljivka, ki manjka zaradi neodgovora, po potrebi imputira v skladu s Prilogo I.
2. Vsaka manjkajoča vrednost, ki se pripiše, se imputira petkrat z uporabo večkratnega stohastičnega imputiranja, tako da je število imputiranih vrednosti pet.
3. Odstavek 2 se ne uporablja, kadar NCB meni, da manjkajoče informacije ne vplivajo na splošne podatkovne rezultate na podlagi raziskave.
Člen 7
Obdobja terenskega dela
1. NCB opravijo vsaj 50 % anket iz člena 3(5), točka (a), v svoji državni raziskavi v zadevnem referenčnem letu HFCS, kakor je navedeno v členu 9.
2. NCB poročajo statistične informacije v skladu s členom 3 na podlagi obdobja terenskega dela, ki izpolnjuje naslednja merila:
|
(a) |
obdobje terenskega dela ne presega 9 mesecev; |
|
(b) |
obdobje terenskega dela se ne začne pred oktobrom leta pred referenčnim letom HFCS ali po koncu oktobra v referenčnem letu HFCS; |
|
(c) |
obdobje terenskega dela se konča najpozneje konec junija leta, ki sledi referenčnemu letu HFCS. |
Člen 8
Referenčni datumi in obdobja
1. Za statistične informacije v zvezi s premoženjem, zbrane v državnih raziskavah, je referenčni datum eden od naslednjih:
|
(a) |
datum, ko so bile statistične informacije zbrane z anketo, ali |
|
(b) |
31. december koledarskega leta pred referenčnim letom HFCS, kakor je navedeno v členu 9, če se obdobje terenskega dela zaključi v navedenem referenčnem letu HFCS. |
2. Za statistične informacije v zvezi s premoženjem, ki temeljijo na administrativnih podatkih, je referenčni datum eden od naslednjih:
|
(a) |
datum v referenčnem letu HFCS, kakor je navedeno v členu 9, ali |
|
(b) |
31. december koledarskega leta pred referenčnim letom HFCS, kakor je navedeno v členu 9. |
3. Za statistične informacije v zvezi z dohodkom, zbrane v državnih raziskavah, je referenčno obdobje dvanajstmesečno obdobje, ki se konča:
|
(a) |
31. decembra koledarskega leta pred začetkom obdobja terenskega dela, ali |
|
(b) |
v mesecu pred datumom, ko so bile statistične informacije zbrane z anketo. |
4. Za statistične informacije v zvezi z dohodkom, ki temeljijo na administrativnih podatkih, je referenčno obdobje dvanajstmesečno obdobje, ki se konča:
|
(a) |
31. decembra koledarskega leta pred referenčnim letom HFCS, kakor je navedeno v členu 9, ali |
|
(b) |
na datum v referenčnem letu HFCS, kakor je navedeno v členu 9. |
5. Referenčni datumi in obdobja za vse druge statistične informacije iz člena 3(1) in (2) so določeni v delu 1, odstavek 5, in tabeli A Priloge I oziroma delu 1, odstavek 3, in tabeli A Priloge II.
Člen 9
Pogostost in roki
1. Referenčno leto HFCS za prvi prenos statističnih informacij iz člena 3 iz NCB v ECB je 2026.
2. Referenčna leta HFCS za naslednje prenose sledijo letu 2026 vsaka tri leta.
3. NCB poročajo ECB statistične informacije v skladu s členom 3 vsaka tri leta.
4. NCB poročajo ECB statistične informacije v skladu s členom 3 v 19 mesecih po koncu obdobja terenskega dela in najpozneje 36 mesecev od začetka referenčnega leta HFCS.
5. Kadar NCB izpeljejo del statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s to smernico, iz administrativnih podatkov, je rok, do katerega mora ECB prejeti statistične informacije iz člena 3, 22 mesecev po koncu obdobja terenskega dela in najpozneje 36 mesecev od začetka referenčnega leta HFCS.
Člen 10
Popravki
1. NCB lahko pošljejo ECB popravke statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s členom 3, ki se nanašajo na prejšnja referenčna leta HFCS.
2. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila za popravke, ki se poročajo v skladu z odstavkom 1.
Člen 11
Varstvo podatkov
1. Za namene te smernice je vsaka NCB upravljavec v smislu člena 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi s podatki, ki jih zbere v svoji državni raziskavi ali na drug način, relevanten v njeni državi članici, in za poročanje katerih Evropski centralni banki je odgovorna v skladu s členom 3.
2. NCB zagotovijo, da se pri poročanju statističnih informacij v skladu s členom 3 ali pri izmenjavi kakršnih koli drugih informacij v zvezi s HFCS Evropski centralni banki ne poročajo nobeni osebni podatki iz člena 3(1) Uredbe (EU) 2018/1725 in člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. To pomeni, da se vsak podatkovni element, ki bi omogočil neposredno ali posredno identifikacijo fizične osebe ali gospodinjstva, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatek o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika, odstrani ali anonimizira, preden se statistične informacije sporočijo ECB, tudi kadar NCB prejme statistične informacije ali njihove dele od tretje osebe.
3. Če ECB odkrije ali jo NCB obvesti, da so bili osebni podatki poslani pomotoma, te osebne podatke nemudoma izbriše in o tem obvesti zadevno NCB.
Člen 12
Statistična načela in pojasnila
1. NCB spremljajo in zagotavljajo kakovost in zanesljivost statističnih informacij, ki se poročajo ECB v skladu s to smernico, vključno z zagotavljanjem, da se statistične informacije ustrezno poročajo ECB v skladu s statističnimi načeli, določenimi v členu 3a Uredbe (ES) št. 2533/98.
2. NCB po potrebi predložijo ECB podrobna pojasnila o razlagi vidikov izhodnih spremenljivk, ki temeljijo na nacionalnih posebnostih, ali o strukturnih prelomih, vključno z njihovim vplivom na te statistične informacije. NCB taka pojasnila predložijo tudi na zahtevo ECB.
Člen 13
Prenos
1. NCB prenesejo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, elektronsko z uporabo sredstev, ki jih določi ECB. Oblika za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij je oblika, dogovorjena v ESCB.
2. Kadar se odstavek 1 ne uporablja, lahko NCB s predhodnim soglasjem ECB uporabijo druga sredstva prenosa statističnih informacij.
Člen 14
Sodelovanje s pristojnimi organi ali drugimi organi, ki niso NCB
1. Če so viri dela ali vseh statističnih informacij, opisanih v členu 3, pristojni organi ali drugi organi, ki niso NCB, lahko NCB sklenejo ustrezne dogovore o sodelovanju s temi organi, da se zagotovi stalna struktura za prenos podatkov, ki izpolnjuje zahteve ECB, določene v tej smernici, razen če je bil enak rezultat že dosežen z nacionalno zakonodajo.
2. Za namene odstavka 1 so NCB odgovorne za izpolnitev zahtev ECB, določenih v tej smernici, kadar je zbiranje statističnih informacij, opisanih v členu 3, odvisno od dogovorov o sodelovanju z drugimi pristojnimi organi ali drugimi organi.
Člen 15
Uporaba in razširjanje statističnih informacij
ECB uporablja statistične informacije, zbrane v skladu s členom 3, za naslednje statistične namene:
|
(a) |
za odobritev dostopa do nabora podatkov iz raziskave (i) znotraj ESCB in (ii) znanstvenoraziskovalnim organom v skladu z merili in postopkom, določenimi v Prilogi IV, ter |
|
(b) |
za razširjanje poročil, ki vključujejo agregatne kazalnike. |
Za vsako NCB se šteje, da je pred odobritvijo dostopa v skladu s točko (a) dala svoje predhodno izrecno soglasje in pridobila predhodno izrecno soglasje katerega koli drugega organa, ki ji je zagotovil statistične informacije, zbrane v skladu s členom 3.
Člen 16
Uporaba predhodnih pravil
Če je ECB odobrila dostop do nabora podatkov iz raziskave osebam, ki izpolnjujejo merila za imenovanje primernih raziskovalcev v skladu s Prilogo IV, imajo lahko ti raziskovalci še naprej dostop do tega nabora podatkov iz raziskave v skladu s temi merili.
Člen 17
Poenostavljeni postopek spreminjanja
Izvršilni odbor ECB lahko ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko ESCB sprejme tehnične spremembe prilog, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira te smernice niti ne vplivajo na breme poročanja NCB. Izvršilni odbor o vsaki taki spremembi brez odlašanja obvesti Svet ECB.
Člen 18
Prehodne določbe
1. NCB lahko za prvi prenos poročajo ECB statistične informacije iz člena 3:
|
(a) |
v 21 mesecih po koncu obdobja terenskega dela in najpozneje 36 mesecev od začetka referenčnega leta HFCS; |
|
(b) |
kadar NCB izpeljejo del statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s to smernico, iz administrativnih podatkov, v 25 mesecih po koncu obdobja terenskega dela in najpozneje 36 mesecev od začetka referenčnega leta HFCS. |
2. Kadar NCB potrebuje daljše obdobje postopnega uvajanja za zbiranje potrebnih statističnih informacij iz člena 3, lahko Svet ECB odobri posamično začasno odstopanje od obveznosti poročanja zahtevanih statističnih informacij ECB za prvi prenos v skladu s členom 9(1). Posamično začasno odstopanje se uporablja samo za prvi prenos, kakor je navedeno v členu 9(1).
3. Če se odobri posamično začasno odstopanje v skladu z odstavkom 2, zadevna NCB vsaj enkrat letno poroča Odboru za statistiko ESCB o napredku pri doseganju popolne skladnosti z obveznostjo poročanja ECB za nadaljnje prenose, kakor je navedeno v členu 9(2).
4. Svet ECB lahko odloči, da se posameznim NCB, ki jim je odobreno odstopanje po tem členu, naložijo dodatne omejitve.
Člen 19
Začetek učinkovanja in izvedba
Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
Člen 20
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 31. januarja 2025
Za Svet ECB
predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).
(2) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Uredba (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 261 I, 14.10.2019, str. 1).
PRILOGA I
Osnovne izhodne spremenljivke
1.
Nacionalne centralne banke (NCB) morajo poročati osnovne izhodne spremenljivke (i) na ravni gospodinjstva, (ii) na ravni posameznika za vse člane gospodinjstva ali (iii) na ravni posameznika za člane gospodinjstva, stare 16 let in več.
Del 1 – Osnovne izhodne spremenljivke, ki se poročajo
|
2. |
Tabela A določa osnovne izhodne spremenljivke, ki jih NCB poročajo Evropski centralni banki (ECB). |
|
3. |
NCB poročajo ECB osnovne izhodne spremenljivke za vse anketirance. Osnovne izhodne spremenljivke lahko vključujejo manjkajoče vrednosti za nekatere anketirance, pri katerih se izhodna spremenljivka ne uporablja (tj. če se preskoči zaradi usmerjanja ali če zadevna državna raziskava nima panelne komponente). Vse preostale manjkajoče vrednosti in posebne odgovore (odgovor ne vem/brez odgovora) je treba imputirati, preden se statistične informacije poročajo ECB, razen če je v tabeli A navedeno drugače, tj. če sta za izhodno spremenljivko sprejemljivi oznaki -1 (ne vem) in -2 (brez odgovora). |
|
4. |
Osnovne izhodne spremenljivke se lahko poročajo z manjkajočimi vrednostmi tudi zaradi anonimizacije. Izhodne spremenljivke v razponih/združene po kategorijah (tj. Starost v razponih – RA0300_B in Samozaposlitvena podjetniška dejavnost $x: število zaposlenih v razponih – HD050$x_B) je treba vedno poročati z dejanskimi vrednostmi (1), ne glede na to, ali se pripadajoče osnovne izhodne spremenljivke s podrobnejšimi statističnimi informacijami (tj. Starost – RA0300 in Samozaposlitvena podjetniška dejavnost $x: število zaposlenih – HD050$x) poročajo kot manjkajoče zaradi anonimizacije. |
|
5. |
Referenčni datum/obdobje se nanaša na datum/obdobje, na katerega se nanaša določena izhodna spremenljivka. „Trenutno“ se nanaša na čas zbiranja podatkov. „Stalno“ se nanaša na informacije, ki so stalne in se s časom ne spreminjajo (ne glede na čas zbiranja podatkov). „Referenčni datum premoženja“ se nanaša na datum, kakor je opredeljen v členu 8(1) in (2). „Referenčno dohodkovno obdobje“ se nanaša na obdobje, kakor je opredeljeno v členu 8(3) in (4). |
|
6. |
Nekatere osnovne izhodne spremenljivke so zanke, kar pomeni, da je treba v takih primerih poročati več osnovnih izhodnih spremenljivk. Identifikatorji izhodnih spremenljivk pri spremenljivkah, ki so zanke, vključujejo znak „$“ (vsaj enega). To velja za različne vrste posojil, nepremičnine, samozaposlitvene dejavnosti, darila/dediščine, pri katerih je privzeto število zank tri, vendar lahko NCB uporabijo tudi dve zanki. V primeru pokojninskih načrtov se lahko uporabi do sedem zank. Na primer, v primeru treh zank se za spremenljivko „Hipotekarno posojilo, zavarovano z glavnim prebivališčem gospodinjstva, $x: trenutno dolgovani znesek“ (HB170$x v tabeli A) poročajo tri spremenljivke (HB1701, HB1702 in HB1703). |
|
7. |
Nekatere osnovne izhodne spremenljivke so zanke v dveh dimenzijah. V teh primerih se identifikatorji izhodnih spremenljivk končajo z „$x$y“. Na primer, v primeru spremenljivke HB330$x$y („Hipotekarno posojilo $y, zavarovano z drugo nepremičnino $x: leto najema posojila) se poroča devet spremenljivk (HB33011, HB33012, HB33013, HB33021, HB33022, HB33023, HB33031, HB33032, HB33033) (v primeru treh zank za „druge nepremičnine“ in „hipotekarna posojila“). |
|
8. |
Za nekatere osnovne izhodne spremenljivke je na voljo več možnosti, kar pomeni, da je treba zagotoviti več osnovnih izhodnih spremenljivk. Identifikatorji izhodnih spremenljivk za spremenljivke, ki vsebujejo možnosti, se končajo s črko „v“. Na primer, za spremenljivko „Vrste vzajemnih skladov“ (HD1320v v tabeli A) se poroča šest spremenljivk (HD1320a, HD1320b, HD1320c, HD1320d, HD1320e, HD1320f). |
|
9. |
Za nekatere osnovne izhodne spremenljivke obstaja kombinacija zank in možnosti. V teh primerih se identifikatorji izhodnih spremenljivk končajo z „$xv“. Na primer, za spremenljivko „Hipotekarno posojilo, zavarovano z glavnim prebivališčem gospodinjstva, $x: namen posojila z a: prvo izbrani namen in b: drugo izbrani namen“ (HB120$xv v tabeli A) se poroča šest spremenljivk (HB1201a, HB1201b, HB1202a, HB1202b, HB1203a, HB1203b).
Tabela A Osnovne izhodne spremenljivke, ki jih NCB poročajo ECB
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Del 2 – Opis vsebine izhodnih spremenljivk
|
10. |
Tabela B vsebuje podroben opis vsebine osnovnih izhodnih spremenljivk, ki jih morajo NCB poročati ECB v skladu s to smernico. |
|
11. |
Kjer so pride v poštev, opisi temeljijo na opredelitvah in opisih iz ustreznih uradnih dokumentov. V ta namen se uporabljajo naslednji viri:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Del 3 – Dodatne specifikacije v zvezi z opredelitvijo pojma „zasebno gospodinjstvo“
|
12. |
Opredelitev „zasebnega gospodinjstva“ v členu 2 vključuje osebe, ki običajno ne živijo z anketirancem, vendar so v celoti ali večinoma finančno odvisne od gospodinjstva, kot je določeno v tej prilogi. |
|
13. |
Zaposleni pri drugih rezidentih (tj. v gospodinjstvu živeči gospodinjski pomočniki, varuške itd.) in sostanovalci brez drugih družinskih ali partnerskih povezav s člani gospodinjstva (npr. rezidenčni gostje, podnajemniki, najemniki, obiskovalci itd.) se štejejo za ločena gospodinjstva. |
|
14. |
Ob upoštevanju dodatnih in posebnih pogojev iz te priloge se morajo za člane gospodinjstva šteti naslednje osebe, če si delijo gospodinjske stroške in skupaj sprejemajo finančne odločitve:
|
|
15. |
Za namene odstavka 14 se uporabljajo tudi naslednji pogoji za vključitev med člane gospodinjstva:
|
|
16. |
Delitev gospodinjskih stroškov vključuje zagotavljanje kritja stroškov (npr. otroci, osebe brez dohodka) in prispevanje h kritju stroškov. Če se stroški ne delijo in se finance vodijo ločeno, potem oseba predstavlja ločeno gospodinjstvo na istem naslovu. |
|
17. |
Oseba se šteje za člana, ki običajno prebiva v gospodinjstvu, če tam preživi večino svojega vsakodnevnega nočnega počitka, ocenjeno za zadnjih šest mesecev (vključno z otroki v skupnem skrbništvu in starejšimi starši, če v stanovanju gospodinjstva preživijo več dni kot kjer koli drugje). |
|
18. |
Osebe, ki oblikujejo nova gospodinjstva ali se pridružijo obstoječim gospodinjstvom, se običajno štejejo za člane gospodinjstva na svoji novi lokaciji; podobno se tisti, ki odhajajo, da bodo živeli drugje, ne bodo več šteli za člane prvotnega gospodinjstva. Merilo „zadnjih šest mesecev“ iz odstavka 17 se nadomesti z namero, da v novem prebivališču bivajo šest mesecev ali več. Upoštevati je treba, kaj se lahko šteje za „stalno“ selitev v gospodinjstva ali iz njih. Zato se oseba, ki se je priselila v gospodinjstvo za nedoločen čas ali z namero, da v njem prebiva šest mesecev ali več, šteje za člana gospodinjstva, čeprav v gospodinjstvu še ni bivala šest mesecev in je večino tega časa dejansko preživela v drugem prebivališču. Podobno se oseba, ki se je izselila iz gospodinjstva v drugo prebivališče z namero, da šest mesecev ali več ne bi prebivala v prvotnem gospodinjstvu, ne bo več štela za člana tega gospodinjstva. |
|
19. |
Če je oseba, ki je začasno odsotna, v zasebni nastanitvi, je določitev, v katero gospodinjstvo pripada, odvisna od trajanja odsotnosti. |
|
20. |
Izjemoma se lahko nekatere kategorije oseb, ki so zelo tesno povezane z gospodinjstvom, vključijo kot člani istega gospodinjstva ne glede na trajanje odsotnosti, če se ne štejejo tudi za člane drugega zasebnega gospodinjstva. Zlasti dijaki in študenti, ki živijo drugje, vendar ohranjajo tesne vezi z gospodinjstvom, se redno vračajo na ta naslov gospodinjstva in menijo, da je to gospodinjstvo njihovo glavno prebivališče, se štejejo kot del gospodinjstva ne glede na dolžino bivanja na drugem naslovu. |
|
21. |
Cilj uporabe teh meril je čim bolj zmanjšati tveganje, da se posamezniki, ki imajo dva zasebna naslova, ki bi se lahko štela za njihovo prebivališče, v vzorčnem okviru štejejo dvakrat. Podobno se s tem zmanjšuje tveganje, da se nekatere osebe izključijo iz članstva v gospodinjstvu, čeprav spadajo v sektor zasebnih gospodinjstev. |
|
22. |
Osebe, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih in v institucijah, se izključijo iz ciljne populacije in ne spadajo v okvir opredelitve pojma „zasebno gospodinjstvo“. |
|
23. |
„Skupinsko gospodinjstvo“ se nanaša na neinstitucionalno skupinsko stanovanje, kot je dijaški dom, študentski dom ali drugi bivalni prostori, ki si jih deli več kot pet oseb, ne da bi si delili gospodinjske stroške. Vključijo se tudi osebe, ki živijo kot gostje v gospodinjstvih z več kot petimi gosti. |
|
24. |
„Institucija“ se nanaša na domove za ostarele, zdravstvene ustanove, verske ustanove (samostani itd.) ter prevzgojne zavode in zavode za prestajanje kazni. Institucije se od skupinskih gospodinjstev razlikujejo po tem, da osebe, ki prebivajo v institucijah, niso individualno odgovorne za svoje gospodinjstvo. V nekaterih primerih se lahko na podlagi tega načela domovi za ostarele štejejo za „skupinska gospodinjstva“. |
(1) Razen če so vrednosti prav tako nastavljene na manjkajoče zaradi anonimizacije.
(2) „$X“ se nanaša na številko v zanki. Na primer, HB130$x se poroča, ko je HB1010 > $x-1. To pomeni, da se spremenljivka HB1301 poroča, ko je HB1010 > 0, HB1302 se poroča, ko je HB1010 > 1, in HB1303 se poroča, ko je HB1010 > 2;
„$loops“ se nanaša na število zank. Na primer, HB2100 se poroča, ko je HB1010 > $loops. To pomeni, da se v primeru treh zank spremenljivka HB2100 poroča, ko je HB1010 > 3.
(3) Uredba Komisije (ES) št. 1201/2009 z dne 30. novembra 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin (UL L 329, 15.12.2009, str. 29).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2181 z dne 16. decembra 2019 o določitvi tehničnih značilnosti v zvezi s postavkami, skupnimi več podatkovnim nizom, v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 330, 20.12.2019, str. 16).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2242 z dne 16. decembra 2019 o določitvi tehničnih postavk podatkovnih nizov, tehničnih formatov ter podrobne ureditve in vsebine poročil o kakovosti glede organizacije vzorčne raziskave na področju dohodka in življenjskih pogojev v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 336, 30.12.2019, str. 133).
(6) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (UL L 73, 3.3.2021, str. 16).
(7) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/831 z dne 26. marca 2021 o statističnih informacijah, ki se poročajo o finančnih posrednikih, ki niso denarne finančne institucije (ECB/2021/12) (UL L 208, 11.6.2021, str. 59).
(8) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(9) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2024/1988 z dne 27. junija 2024 o statistiki investicijskih skladov in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/32 (ECB/2014/62) (ECB/2024/17) (UL L, 2024/1988, 23.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1988/oj).
PRILOGA II
Neosnovne izhodne spremenljivke
1.
Nacionalne centralne banke (NCB) lahko poročajo neosnovne izhodne spremenljivke (i) na ravni gospodinjstva, (ii) na ravni posameznika za vse člane gospodinjstva ali (iii) na ravni posameznika za člane gospodinjstva, stare 16 let in več.
Del 1 – Neosnovne izhodne spremenljivke
|
2. |
Tabela A določa neosnovne izhodne spremenljivke, ki jih NCB lahko poročajo Evropski centralni banki (ECB) poleg osnovnih izhodnih spremenljivk, določenih v Prilogi I. |
|
3. |
„Referenčni datum/referenčno obdobje“ se nanaša na datum/obdobje, na katero se nanaša določena izhodna spremenljivka. „Trenutno“ se nanaša na čas zbiranja podatkov, „Stalno“ se nanaša na informacije, ki so stalne in se s časom ne spreminjajo (ne glede na čas zbiranja podatkov), „Referenčni datum premoženja“ se nanaša na datum, kakor je opredeljen v členu 8(1) in (2), „Referenčno dohodkovno obdobje“ pa se nanaša na obdobje, kakor je opredeljeno v členu 8(3) in (4). |
|
4. |
Nekatere neosnovne izhodne spremenljivke so zanke, kar pomeni, da je treba v takih primerih poročati več neosnovnih izhodnih spremenljivk. Identifikatorji izhodnih spremenljivk pri spremenljivkah, ki so zanke, vključujejo znak „$“ (vsaj enega). To velja za različne vrste posojil, nepremičnine in darila/dediščine, pri katerih je privzeto število zank tri, vendar lahko državne raziskave uporabijo tudi dve zanki. Na primer, v primeru treh zank se za spremenljivko „Hipotekarno posojilo, zavarovano z glavnim prebivališčem gospodinjstva, $x: sprememba pogojev hipotekarnega posojila“ (HB201$x v tabeli A) poročajo tri spremenljivke (HB2011, HB2012 inHB2013). V primeru pokojninskih načrtov se lahko uporabi do sedem zank. |
|
5. |
Za nekatere neosnovne izhodne spremenljivke je na voljo več možnosti, kar pomeni, da je treba zagotoviti več neosnovnih izhodnih spremenljivk. Identifikatorji izhodnih spremenljivk za spremenljivke, ki vključujejo možnosti, se končajo s črko „v“. Na primer, za spremenljivko „Vrsta drugih sredstev v imetju“ (HD1910v v tabeli A) se poročajo štiri spremenljivke (HD1910a, HD1910b, HD1910c, HD1910d). |
|
6. |
Za nekatere neosnovne izhodne spremenljivke obstaja kombinacija zank in možnosti. V teh primerih se identifikatorji izhodnih spremenljivk končajo z „$xv“. Na primer, za spremenljivko „Hipotekarno posojilo, zavarovano z glavnim prebivališčem gospodinjstva, $x: razlog za refinanciranje/ponovno pogajanje z a: prvi razlog za refinanciranje/ponovno pogajanje in b: drugi razlog za refinanciranje/ponovno pogajanje)“ (HB113$xv v tabeli A) se poroča šest spremenljivk (HB1131a, HB1131b, HB1132a, HB1132b, HB1133a, HB1133b). |
|
7. |
Neosnovna izhodna spremenljivka „Hipotekarno posojilo $y, zavarovano z drugo nepremičnino $x“ (HB320$x$yv) je zanka v dveh dimenzijah ($x druge nepremičnine in $y hipotekarna posojila) in so na voljo štiri možnosti (a, b, c, d). V tem primeru se poroča 36 spremenljivk (HB32011a do HB32011d, HB32012a do HB32012d, HB32013a do HB32013d, HB32021a do HB32021d, HB32022a do HB32022d, HB32023a do HB32023d, HB32031a do HB32031d, HB32032a do HB32032d, HB32033a do HB32033d) (v primeru treh zank za „druge nepremičnine“ in „hipotekarna posojila“).
Tabela A Neosnovne izhodne spremenljivke
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Del 2 – Opis vsebine neosnovnih izhodnih spremenljivk
|
8. |
Tabela B vsebuje podroben opis neosnovnih izhodnih spremenljivk, določenih v delu 1.
Tabela B Opis vsebine neosnovnih izhodnih spremenljivk
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) „$X“ se nanaša na številko v zanki. Na primer, HB201$x se poroča, ko je HB1010 > $x-1. To pomeni, da se spremenljivka HB2011 poroča, ko je HB1010 > 0, HB2012 se poroča, ko je HB1010 > 1, in HB2013 se poroča, ko je HB1010 > 2.
PRILOGA III
Informacije, ki jih poročajo NCB in opisujejo značilnosti državne raziskave
1.
V skladu s členom 3(4) morajo NCB poročati ECB informacije, ki opisujejo značilnosti državnih raziskav, kakor je določeno v oddelkih 1 do 9.
Oddelek 1 – Načrt vzorčenja
Del 1 – Splošne informacije
|
2. |
NCB morajo zagotoviti naslednje splošne informacije v zvezi z načrtom vzorčenja.
|
Del 2 – Panelna komponenta/komponenta rotacijskega vzorca (sporočijo samo države, katerih raziskava ima panelno komponento)
|
3. |
NCB (katerih raziskava ima panelno komponento) morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi s panelno komponento/komponento rotacijskega vzorca.
|
Del 3 – Druge pomembne informacije (neobvezno)
|
4. |
NCB morajo zagotoviti tudi vse druge informacije v zvezi z vzorčnim načrtom, ki jih štejejo za pomembne. |
Oddelek 2 – Struktura vzorca in statistični podatki o rezultatih raziskave
Del 1 – Velikosti vzorca in neodgovor
|
5. |
Če se potrebne informacije za izhodno spremenljivko SB0100 (oznaka končnega rezultata ankete) ne pošljejo ECB, morajo NCB zagotoviti naslednje informacije v zvezi z velikostmi vzorca in neodgovorom:
|
Del 2 – Statistični podatki o rezultatih raziskave
|
6. |
Če se potrebne informacije za izhodno spremenljivko SB0100 (oznaka končnega rezultata ankete) ne pošljejo ECB, morajo NCB zagotoviti naslednje informacije v zvezi statističnimi podatki o rezultatih raziskave:
|
Del 3 – Druge pomembne informacije (neobvezno)
|
7. |
NCB morajo zagotoviti tudi vse druge informacije v zvezi s strukturo vzorca in statističnimi podatki o rezultatih raziskave, ki jih štejejo za pomembne. |
Oddelek 3 – Koncepti in opredelitve pojmov
Del 1 – Referenčna obdobja
|
8. |
NCB morajo določiti referenčno obdobje statističnih informacij, ki se nanašajo na:
|
Del 2 – Izhodne spremenljivke o dohodku
|
9. |
NCB morajo zagotoviti informacije o tem, ali so zbrane izhodne spremenljivke o dohodku (i) bruto, (ii) neto brez davka od dohodka, (iii) neto brez davka od dohodka in socialnih prispevkov ali (iv) drugo (v tem primeru je treba navesti dodatne specifikacije). |
Del 3 – Opredelitev izhodnih spremenljivk: pomembna metodološka odstopanja
|
10. |
NCB morajo zagotoviti opis vseh pomembnih metodoloških razlik v vsebini izhodnih spremenljivk, poslanih ECB, v primerjavi z opisi izhodnih spremenljivk v Prilogi I, del 2. |
|
11. |
NCB morajo navesti identifikatorje/imena izhodnih spremenljivk in opisati odstopanja od opredelitev izhodnih spremenljivk (npr. HI0100, mesečni znesek, porabljen za živila doma. Izhodna spremenljivka vključuje tudi živila zunaj doma). |
Oddelek 4 – Zbiranje podatkov
Del 1 – Vidiki terenskega dela
|
12. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi s terenskim delom:
|
Del 2 – Anketarji (zaposlovanje, usposabljanje, delovna obremenitev, nadomestilo)
|
13. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z anketarji:
|
Del 3 – Oblikovanje in testiranje vprašalnika
|
14. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z oblikovanjem in testiranjem vprašalnika:
|
Del 4 – Strategije za vzpostavljanje stika in preprečevanje neodgovora
|
15. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi s strategijami za vzpostavljanje stika in preprečevanje neodgovora:
|
Del 5 – Revizija terenskega dela
|
16. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z revizijo terenskega dela:
|
Del 6 – Uporaba drugih virov podatkov za zbiranje podatkov
|
17. |
NCB morajo navesti, ali so za zbiranje ali izdelavo izhodnih spremenljivk, določenih v Prilogi I, uporabile druge vire razen ankete (razen virov, uporabljenih pri imputiranju za neodgovor postavke). Če je odgovor pritrdilen, so možni viri registri, statistično uparjanje, drugo (v tem primeru je treba navesti dodatne specifikacije). |
Del 7 – Druge pomembne informacije (neobvezno)
|
18. |
NCB morajo zagotoviti tudi vse druge informacije v zvezi z zbiranjem podatkov, ki jih štejejo za pomembne. |
Oddelek 5 – Obdelava in urejanje podatkov
Del 1 – Splošne informacije
|
19. |
NCB morajo navesti, kateri splošni sistem upravljanja podatkovnih zbirk uporabljajo za shranjevanje in obdelavo podatkov (npr. SAS, Stata, SPSS). |
|
20. |
NCB morajo navesti, kateri sistem uporabljajo za vodenje vzorcev/primerov. To se nanaša na elektronsko orodje, ki je zasnovano za samodejno shranjevanje in povezovanje različnih virov informacij, koristnih za organizacijo in dokumentiranje postopkov terenskega dela. |
Del 2 – Označevanje in urejanje
|
21. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z označevanjem in urejanjem:
|
Del 3 – Druge pomembne informacije (neobvezno)
|
22. |
NCB morajo zagotoviti tudi vse druge informacije v zvezi z obdelavo in urejanjem podatkov, ki jih štejejo za pomembne. |
Oddelek 6 – Uteževanje
Del 1 – Vzorčne uteži gospodinjstev (izhodna spremenljivka SD0300)
|
23. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z vzorčnimi utežmi gospodinjstev:
|
Del 2 – Prilagoditve uteževanja v primeru neodgovora enote na podlagi informacij na ravni vzorca
|
24. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi s prilagoditvami uteževanja v primeru neodgovora enote:
|
Del 3 – Umerjanje na zunanje vire
|
25. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z umerjanjem na zunanje vire:
|
Del 4 – Odstranitev ekstremnih vrednosti uteži ali druge prilagoditve po raziskavi
|
26. |
NCB morajo navesti, ali (da/ne) so se po raziskavi izvedle druge prilagoditve uteži (vključno z odstranitvijo ekstremnih vrednosti ali njihovo winsorizacijo). Če je odgovor pritrdilen, je treba zagotoviti opis prilagoditev. |
Del 5 – Končne uteži gospodinjstev in razmerja med utežmi
|
27. |
Če se potrebne informacije za izhodni spremenljivki HW0010 (utež gospodinjstva) in SD0300 (vzorčna utež gospodinjstva) ne pošljejo ECB, morajo NCB zagotoviti naslednji povzetek statističnih podatkov:
|
|
28. |
Če ima raziskava panelno komponento, morajo NCB pojasniti postopek uteževanja, tj. kako se vzorčne uteži za novo izbrana gospodinjstva kombinirajo z utežmi iz prejšnjega kroga ankete (metoda referenčnega uteževanja (weighting share), druga kombinacija). |
Del 6 – Replikacijske uteži
|
29. |
NCB morajo zagotoviti naslednje informacije v zvezi z replikacijskimi utežmi (replicate weights) (izhodna spremenljivka WR$$$$):
|
Del 7 – Druge pomembne informacije (neobvezno)
|
30. |
NCB morajo zagotoviti tudi vse druge informacije v zvezi z uteževanjem, ki jih štejejo za pomembne. |
Oddelek 7 – Postopki imputiranja
Del 1 – Splošne informacije
|
31. |
NCB morajo navesti programska orodja, ki se uporabljajo za imputiranje (tj. SAS, Stata ali drugo orodje in, če drugo, katero orodje), in organizacije, odgovorne za imputiranje (tj. NCB, NSU, družba, ki izvaja raziskavo, druga organizacija, in če druga, katera organizacija). |
Del 2 – Tehnične informacije o postopkih imputiranja
|
32. |
NCB morajo zagotoviti naslednje tehnične informacije v zvezi s postopki imputiranja.
|
Del 3 – Druge pomembne informacije (neobvezno)
|
33. |
NCB morajo zagotoviti tudi vse druge informacije v zvezi postopki imputiranja, ki jih štejejo za pomembne. |
Oddelek 8 – Nadzor nad razkritjem in nacionalno objavljanje
Del 1 – Nadzor nad razkritjem
|
34. |
NCB morajo ECB sporočiti informacije z opisom metod in postopkov, ki se uporabljajo za anonimizacijo podatkov na nacionalni ravni, preden statistične informacije predložijo ECB. |
Del 2 – Objavljanje podatkov
|
35. |
NCB morajo zagotoviti informacije o prvi nacionalni objavi rezultatov (povezava, datum in vrsta objave). |
Oddelek 9 – Dodatne informacije iz nacionalnih vrednotenj
|
36. |
NCB morajo zagotoviti dodatne razpoložljive informacije iz nacionalnih vrednotenj (ki niso zajete v oddelkih 1 do 8). To lahko vključuje dokumente/reference na razpoložljivo metodološko dokumentacijo (npr. nacionalna poročila o kakovosti, neodvisne metodološke študije, primerjave z zunanjimi viri). |
PRILOGA IV
Merila in postopek za imenovanje primernih raziskovalcev
Evropska centralna banka (ECB) lahko odobri dostop do nabora podatkov iz raziskave v skladu s členom 15, točka (a)(ii), samo osebam, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v oddelku 2, katerih namen je zagotoviti, da se dostop do informacij, ki se poročajo ECB v skladu s to smernico, dovoli samo za znanstvenoraziskovalne namene. Komercialna uporaba nabora podatkov iz raziskave je strogo prepovedana.
Ti pogoji se objavijo na spletišču ECB, da se raziskovalci obvestijo o veljavnih pogojih in postopkih za odobritev dostopa do nabora podatkov iz raziskave. ECB si prizadeva čim bolj zmanjšati zamude pri obravnavi vlog.
ECB zagotavlja, da se uporabljajo samo varni kanali za predložitev podatkov, in določi ustrezen medij, ki ga je treba uporabiti.
1. Povezani raziskovalec
Povezani raziskovalec je fizična oseba, ki je zaposlena pri katerem koli naslednjem subjektu ali je s tem subjektom povezana:
|
(a) |
univerze in druge visokošolske organizacije, |
|
(b) |
organizacije ali ustanove, ki izvajajo znanstvene raziskave, razen gospodarskih družb, |
|
(c) |
organi, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene v skladu z Odločbo Komisije 2004/452/ES (1). |
2. Pogoji za dostop do nabora podatkov iz raziskave
ECB lahko odobri dostop do nabora podatkov iz raziskave povezanim raziskovalcem, ki so pri ECB vložili vlogo za dostop, kakor je določeno v tej prilogi. V skupnih raziskovalnih projektih z več raziskovalci, ki se ukvarjajo z istim projektom, mora vsak raziskovalec poslati individualno vlogo, v kateri navede, na kateri skupni raziskovalni projekt se nanaša njegova vloga. Vloga za dostop do nabora podatkov iz raziskave mora izpolnjevati naslednje pogoje.
|
(a) |
Vložnik mora ECB predložiti naslednje informacije:
|
|
(b) |
Raziskovalni načrt mora jedrnato:
|
|
(c) |
Vložnik mora zagotoviti podrobnosti o varnosti shranjevanja podatkov (z izbiro ustreznih možnosti) glede:
|
|
(d) |
Vložnik mora v vlogi navesti, ali:
|
|
(e) |
Vsi raziskovalci, ki sodelujejo v raziskovalnem projektu, morajo sprejeti in podpisati pogoje za uporabo podatkov in obveznosti glede zaupnosti, ki jih zagotovi ECB. |
|
(f) |
Vložnik mora s svojim podpisom potrditi točnost in pravilnost informacij, navedenih v vlogi. |
3. Merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje vlog za dostop do nabora podatkov iz raziskave
ECB oceni vloge v skladu s spodaj navedenimi merili.
Obvezno merilo 1
(a) Izpolnjena so vsa obvezna polja (ime, telefonska številka, naslov, predvideni raziskovalni načrt, uporaba rezultatov, življenjepis in priloženi identifikacijski dokument, obrazci so podpisani).
(b) Predložene informacije se preverijo (npr. ali se identifikacijski dokument ujema z imenom raziskovalca, ali znanstvenoraziskovalni organ, s katerim je raziskovalec povezan, obstaja, ali se življenjepis ujema z imenom raziskovalca in znanstvenoraziskovalnega organa).
Obvezno merilo 2
(c) Raziskovalec je izbral vsaj eno postavko iz vsake od treh skupin varnostnih ukrepov (tj. logična varnost datotek, varnost fizičnih dokumentov in varnost prostorov).
Obvezno merilo 3
(d) Podatki raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev se lahko uporabijo le za raziskovalne namene. Za preverjanje tega se uporabljajo različni elementi vloge.
(e) Predvideni raziskovalni načrt v povezavi z izkušnjami raziskovalca (življenjepis) in predvidenim razširjanjem rezultatov mora izkazovati, da je namen zahtevka za pridobitev podatkov izvedba raziskave. Ocena kakovosti predvidenih raziskav se ne opravi, opravi se le ocena, da je namen uporabe podatkov raziskava. Upoštevata se lahko tudi financiranje (če je pomembno za predvideno raziskavo) in namera o objavi. Če je raziskovalni namen nejasen, bo ECB raziskovalca zaprosila za dodatne informacije in/ali pojasnila.
Postopek, če obvezna merila niso izpolnjena
(f) Če obvezna merila niso izpolnjena, ECB stopi v stik z raziskovalcem in zahteva pojasnilo in/ali popravek. Od raziskovalca se lahko na primer zahteva, da:
|
— |
(g) – popravi nekatere informacije (npr. informacije v vlogi in življenjepisu se ne ujemajo); |
|
— |
(h) – obrazloži elemente življenjepisa (npr. dejavnost znanstvenoraziskovalnega organa ali povezavo med vložnikom in znanstvenoraziskovalnim organom); |
|
— |
(i) – predloži dodatne informacije o predvidenem raziskovalnem načrtu. |
(j) Če pojasnilo in/ali popravek ni ustrezen, se vloga zavrne.
(1) Odločba Komisije 2004/452/ES z dne 29. aprila 2004 o določitvi seznama organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene (UL L 156, 30.4.2004, str. 1).
ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2025/333/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)