1.   Ta uredba vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) za obravnavanje emisij toplogrednih plinov, vgrajenih v blagu, navedenem v Prilogi I, ob uvozu tega blaga na carinsko območje Unije, da se prepreči tveganje selitve virov CO2, s čimer bi zmanjšali emisije ogljika na svetovni ravni in podprli cilje Pariškega sporazuma, med drugim tudi z ustvarjanjem spodbud za zmanjšanje emisij upravljavcev v tretjih državah.

2.   CBAM dopolnjuje sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, vzpostavljen na podlagi Direktive 2003/87/ES (EU ETS), in sicer tako, da se enakovredna pravila uporabljajo tudi za uvoz blaga iz člena 2 te uredbe na carinsko območje Unije.

3.   Namen CBAM je nadomestiti mehanizme, vzpostavljene na podlagi Direktive 2003/87/ES za preprečevanje tveganja selitve virov CO2, tako da odraža obseg pravic iz EU ETS, ki so v skladu s členom 10a navedene direktive dodeljene brezplačno.

1.   Ta uredba se uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, uvozijo na carinsko območje Unije.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za blago, navedeno v Prilogi I k tej uredbi, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali oplemeniteni proizvodi iz tega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, vnesejo na umeten otok, nepremično ali plavajočo konstrukcijo ali katere koli druge konstrukcije v epikontinentalnem pasu ali izključni ekonomski coni države članice, ki meji na carinsko območje Unije.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pogojev za uporabo CBAM za tako blago, zlasti kar zadeva primere, enakovredne uvozu tega blaga na carinsko območje Unije in njegovi sprostitvi v prosti promet, postopke za predložitev deklaracije CBAM za tako blago in kontrole, ki jih morajo izvesti carinski organi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se ta uredba ne uporablja za:

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se ta uredba ne uporablja za blago s poreklom iz tretjih držav in ozemelj, navedenih v točki 1 Priloge III.

5.   Uvoženo blago se šteje za blago s poreklom iz tretjih držav v skladu s pravili o nepreferencialnem poreklu iz člena 59 Uredbe (EU) št. 952/2013.

6.   Tretje države in ozemlja se navedejo v točki 1 Priloge III, kadar izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

7.   Če ima tretja država ali ozemlje trg z električno energijo, ki je s spajanjem trgov povezan z notranjim trgom Unije za električno energijo, in ni tehnične rešitve, da bi se CBAM uporabljal za uvoz električne energije iz te tretje države ali ozemlja na carinsko območje Unije, je tak uvoz električne energije iz te države ali ozemlja izvzet iz uporabe CBAM, če Komisija oceni, da so v skladu z odstavkom 8 izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

8.   Tretja država ali ozemlje, ki izpolnjuje vse pogoje iz odstavka 7, se navede v točki 2 Priloge III in predloži dve poročili o izpolnjevanju teh pogojev, prvo do 1. julija 2025 in drugo do 31. decembra 2027. Komisija do 31. decembra 2025 in do 1. julija 2028, zlasti na podlagi časovnega načrta iz odstavka 7, točka (c), in poročil, ki jih prejme od tretje države ali ozemlja, oceni, ali ta tretja država ali ozemlje še vedno izpolnjuje pogoje iz odstavka 7.

9.   Tretja država ali ozemlje, navedeno v točki 2 Priloge III, se črta s tega seznama, kadar je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev in postopkov za tretje države ali ozemlja, ki so črtani s seznama v točki 2 Priloge III, da se za te države ali ozemlja zagotovi uporaba te uredbe v zvezi z električno energijo. Če v takih primerih spajanje trgov ostaja nezdružljivo z uporabo te uredbe, se lahko Komisija odloči, da te tretje države ali ozemlja izključi iz spajanja trgov Unije in zahteva eksplicitno dodeljevanje zmogljivosti na meji med Unijo in temi tretjimi državami ali ozemlji, tako da se lahko uporablja CBAM.

11.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za spremembo seznamov tretjih držav ali ozemelj, navedenih v točki 1 ali 2 Priloge III, tako da se tretja država ali ozemlje doda ali odstrani, odvisno od tega, ali so za zadevno tretjo državo ali ozemlje izpolnjeni pogoji iz odstavka 6, 7 ali 9 tega člena.

12.   Unija lahko sklene sporazume s tretjimi državami ali ozemlji, da bi za namene uporabe člena 9 upoštevala mehanizme oblikovanja cen ogljika v teh državah ali ozemljih.

1.   Vsak uvoznik s sedežem v državi članici pred uvozom blaga na carinsko območje Unije zaprosi za status pooblaščenega deklaranta CBAM (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za pridobitev dovoljenja). Kadar tak uvoznik imenuje posrednega carinskega zastopnika v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013 in se slednji strinja, da bo deloval kot pooblaščeni deklarant CBAM, zahtevek za pridobitev dovoljenja vloži ta posredni carinski zastopnik.

2.   Kadar uvoznik nima sedeža v državi članici, zahtevek za pridobitev dovoljenja vloži posredni carinski zastopnik.

3.   Zahtevek za pridobitev dovoljenja se vloži prek registra CBAM, vzpostavljenega v skladu s členom 14.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar se prenosna zmogljivost za uvoz električne energije dodeli z eksplicitno dodelitvijo zmogljivosti, se oseba, ki ji je dodeljena zmogljivost za uvoz in ki to zmogljivost za uvoz napove, za namene te uredbe šteje za pooblaščenega deklaranta CBAM v državi članici, v kateri je oseba prijavila uvoz električne energije v carinski deklaraciji. Uvoz se meri na mejo za časovna obdobja, ki niso daljša od ene ure, in v isti uri ni mogoč odbitek izvoza ali tranzita.

Osebo v registru CBAM registrira pristojni organ države članice, v kateri je bila vložena carinska deklaracija.

5.   Zahtevek za pridobitev dovoljenja zajema naslednje informacije o vložniku:

6.   Vložnik lahko svoj zahtevek kadar koli umakne.

7.   Pooblaščeni deklarant CBAM prek registra CBAM brez odlašanja obvesti pristojni organ o vseh spremembah informacij, predloženih na podlagi odstavka 5 tega člena, ki so nastale po sprejetju odločbe o podelitvi statusa pooblaščenega deklaranta CBAM na podlagi člena 17 in ki lahko vplivajo na to odločbo ali na vsebino dovoljenja, podeljenega na njeni podlagi.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov o komunikaciji med vložnikom, pristojnim organom in Komisijo v zvezi s standardno obliko zahtevka za pridobitev dovoljenja in postopki za predložitev zahtevka prek registra CBAM, postopkom, ki ga mora upoštevati pristojni organ, in roki za obravnavanje zahtevkov za pridobitev dovoljenja v skladu z odstavkom 1 tega člena, ter pravili, po katerih pristojni organi identificirajo pooblaščene deklarante CBAM za uvoz električne energije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Vsak pooblaščeni deklarant CBAM do 31. maja posameznega leta, prvič pa leta 2027 za leto 2026, uporabi register CBAM iz člena 14 za predložitev deklaracije CBAM za predhodno koledarsko leto.

2.   Deklaracija CBAM vsebuje naslednje informacije:

3.   Pri uvozu oplemenitenih proizvodov, ki izhajajo iz postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, pooblaščeni deklarant CBAM v deklaraciji CBAM sporoči emisije, vgrajene v blagu, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja, tako da so nastali uvoženi oplemeniteni proizvodi, tudi kadar oplemeniteni proizvodi niso blago, navedeno v Prilogi I k tej uredbi. Ta odstavek se uporablja tudi takrat, ko gre pri oplemenitenih proizvodih, ki izhajajo iz postopka aktivnega oplemenitenja, za vrnjeno blago iz člena 205 Uredbe (EU) št. 952/2013.

4.   Kadar gre pri uvozu blaga, navedenega v Prilogi I k tej uredbi, za oplemenitene proizvode, ki izhajajo iz postopka pasivnega oplemenitenja iz člena 259 Uredbe (EU) št. 952/2013, pooblaščeni deklarant CBAM v deklaraciji CBAM sporoči samo emisije iz postopka oplemenitenja, izvedenega zunaj carinskega območja Unije.

5.   Pri uvozu vrnjenega blaga iz člena 203 Uredbe (EU) št. 952/2013 pooblaščeni deklarant CBAM v deklaraciji CBAM za skupne vgrajene emisije, ki ustrezajo navedenemu blagu, ločeno sporoči „nič“.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s standardno obliko deklaracije CBAM, vključno s podrobnimi informacijami za vsako napravo in državo porekla ter vrsto blaga, ki jih je treba sporočiti za potrditev skupnih vrednosti iz odstavka 2, zlasti kar zadeva vgrajene emisije in plačano ceno ogljika, in postopkom za predložitev deklaracije CBAM prek registra CBAM ter ureditvami za predajo kuponov CBAM iz odstavka 2, točka (c), v skladu s členom 22(1), zlasti kar zadeva postopek in izbiro kuponov, ki jih je treba predati, s strani pooblaščenega deklaranta CBAM. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Emisije, vgrajene v blagu, se izračunajo na podlagi metod iz Priloge IV. Za blago, navedeno v Prilogi II, se izračunajo in upoštevajo samo neposredne emisije.

2.   Emisije, vgrajene v blagu, ki ni električna energija, se določijo na podlagi dejanskih emisij v skladu z metodami iz točk 2 in 3 Priloge IV. Kadar dejanskih emisij ni mogoče ustrezno določiti, in v primeru posrednih emisij, se vgrajene emisije določijo glede na privzete vrednosti v skladu z metodami iz točke 4.1 Priloge IV.

3.   Emisije, vgrajene v uvoženi električni energiji, se določijo glede na privzete vrednosti v skladu z metodo iz točke 4.2 Priloge IV, razen če pooblaščeni deklarant CBAM dokaže, da so izpolnjena merila za določitev vgrajenih emisij na podlagi dejanskih emisij, navedenih v točki 5 Priloge IV.

4.   Vgrajene posredne emisije se izračunajo v skladu z metodo iz točke 4.3 Priloge IV in podrobneje opredeljeno v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 7 tega člena, razen če pooblaščeni deklarant CBAM dokaže, da so izpolnjena merila za določitev vgrajenih emisij na podlagi dejanskih emisij, ki so navedene v točki 6 Priloge IV.

5.   Pooblaščeni deklarant CBAM vodi evidenco informacij, potrebnih za izračun vgrajenih emisij v skladu z zahtevami iz Priloge V. Ta evidenca je dovolj podrobna, da preveriteljem, akreditiranim na podlagi člena 18, omogoča preverjanje vgrajenih emisij v skladu s členom 8 in Prilogo VI, Komisiji in pristojnemu organu pa pregled deklaracije CBAM v skladu s členom 19(2).

6.   Pooblaščeni deklarant CBAM hrani evidenco informacij iz odstavka 5, vključno s poročilom preveritelja, do konca četrtega leta po letu, v katerem je bila ali bi morala biti predložena deklaracija CBAM.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z:

Z izvedbenimi akti iz prvega pododstavka se, kadar je objektivno upravičeno, določi, da je mogoče privzete vrednosti prilagoditi določenim območjem, regijam ali državam, da se upoštevajo specifični objektivni faktorji, ki vplivajo na emisije, kot so prevladujoči viri energije ali industrijski procesi. Ti izvedbeni akti temeljijo na obstoječi zakonodaji za spremljanje in preverjanje emisij naprav iz Direktive 2003/87/ES in podatkov o njihovih dejavnostih, zlasti Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2066 (24), Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2067 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/331 (25). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe.

1.   Pooblaščeni deklarant CBAM zagotovi, da je skupne vgrajene emisije, prijavljene v deklaraciji CBAM, predloženi na podlagi člena 6, preveril preveritelj, akreditiran na podlagi člena 18, na podlagi načel preverjanja iz Priloge VI.

2.   Pri emisijah, vgrajenih v blagu, proizvedenem v napravah v tretji državi, registriranih v skladu s členom 10, se lahko pooblaščeni deklarant CBAM odloči, da bo za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1 tega člena uporabil preverjene informacije, ki so mu bile razkrite v skladu s členom 10(7).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za uporabo načel preverjanja iz Priloge VI v zvezi:

Kadar Komisija sprejme izvedbene akte iz prvega pododstavka, si prizadeva za enakovrednost in skladnost s postopki iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe.

1.   Pooblaščeni deklarant CBAM lahko v deklaraciji CBAM zahteva zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih mora predati, da bi se upoštevala cena ogljika, plačana za prijavljene vgrajene emisije v državi porekla. Znižanje se lahko zahteva le, če je bila cena ogljika dejansko plačana v državi porekla. V takem primeru se upoštevajo vsi rabati ali druge oblike nadomestil, ki so na voljo v tej državi in bi povzročile znižanje te cene ogljika.

2.   Pooblaščeni deklarant CBAM vodi evidenco dokumentacije, potrebne za dokazovanje, da je bila za prijavljene vgrajene emisije dejansko plačana cena ogljika v državi porekla blaga, kot je navedeno v odstavku 1. Pooblaščeni deklarant CBAM zlasti hrani dokaze v zvezi z vsemi razpoložljivimi rabati ali drugimi oblikami nadomestil, predvsem sklice na ustrezno zakonodajo v navedeni državi. Informacije iz te dokumentacije potrdi oseba, ki je neodvisna od pooblaščenega deklaranta CBAM in od organov države porekla. V dokumentaciji se navedejo ime in kontaktne informacije te neodvisne osebe. Pooblaščeni deklarant CBAM hrani tudi dokaze o dejanskem plačilu cene ogljika.

3.   Pooblaščeni deklarant CBAM hrani evidenco iz odstavka 2 do konca četrtega leta po letu, v katerem je bila ali bi morala biti predložena deklaracija CBAM.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s pretvorbo letne povprečne dejansko plačane cene ogljika v skladu z odstavkom 1 v ustrezno zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati, vključno s pretvorbo cene ogljika, dejansko plačane v tuji valuti, v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju, potrebnimi dokazi o dejanskem plačilu cene ogljika, primeri vseh ustreznih rabatov ali drugih oblik nadomestil iz odstavka 1 tega člena, kvalifikacijami neodvisne osebe iz odstavka 2 tega člena in pogoji za potrjevanje neodvisnosti te osebe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe.

1.   Na zahtevo upravljavca, ki upravlja napravo v tretji državi, Komisija informacije o tem upravljavcu in njegovi napravi registrira v registru CBAM iz člena 14.

2.   Zahtevek za registracijo iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije, ki jih je treba ob registraciji vključiti v register CBAM:

3.   Komisija upravljavca uradno obvesti o registraciji v registru CBAM. Registracija velja pet let od datuma uradne obvestitve upravljavca naprave.

4.   Upravljavec brez odlašanja obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij iz odstavka 2, ki nastanejo po registraciji, Komisija pa ustrezne informacije posodobi v registru CBAM.

5.   Upravljavec:

6.   Evidenca iz odstavka 5, točka (c), tega člena je dovolj podrobna, da omogoča preverjanje vgrajenih emisij v skladu s členom 8 in Prilogo VI ter v skladu s členom 19 pregled deklaracije CBAM, ki jo je predložil pooblaščeni deklarant CBAM, ki so mu bile zadevne informacije razkrite v skladu z odstavkom 7 tega člena.

7.   Upravljavec lahko informacije o preverjanju vgrajenih emisij iz odstavka 5 tega člena razkrije pooblaščenemu deklarantu CBAM. Pooblaščeni deklarant CBAM ima pravico, da te razkrite informacije uporabi za izpolnitev obveznosti iz člena 8.

8.   Upravljavec lahko kadar koli zaprosi, naj se ga izbriše iz registra CBAM. Komisija na tako zahtevo in po tem, ko uradno obvesti pristojne organe, izbriše upravljavca in informacije o tem upravljavcu in njegovi napravi iz registra CBAM, če take informacije niso potrebne za pregled predloženih deklaracij CBAM. Komisija lahko, potem ko je zadevnemu upravljavcu dala možnost, da se zagovarja, in se posvetovala z ustreznimi pristojnimi organi, informacije izbriše tudi, če Komisija ugotovi, da informacije o tem upravljavcu niso več točne. Komisija o takih izbrisih obvesti pristojne organe.

1.   Vsaka država članica imenuje pristojni organ za izvajanje funkcij in dolžnosti na podlagi te uredbe in o tem obvesti Komisijo.

Komisija da na voljo državam članicam seznam vseh pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije ter da te informacije na voljo v registru CBAM.

2.   Pristojni organi izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in dolžnosti na podlagi te uredbe.

1.   Vse informacije, ki jih pristojni organ ali Komisija pridobi med opravljanjem svojih dolžnosti in so zaupne narave ali so zaupno posredovane, so uvrščene med poslovne skrivnosti. Pristojni organ ali Komisija teh informacij ne sme razkriti brez izrecnega predhodnega dovoljenja osebe ali organa, ki jih je posredoval, ali na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi in Komisija te informacije delijo med seboj, s carinskimi organi, organi, pristojnimi za upravne ali kazenske sankcije, in Evropskim javnim tožilstvom, da bi zagotovili, da osebe izpolnijo svoje obveznosti na podlagi te uredbe ter da se uporablja carinska zakonodaja. Te deljene informacije so uvrščene med poslovne skrivnosti in se ne razkrijejo nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

1.   Komisija vzpostavi register CBAM pooblaščenih deklarantov CBAM v obliki standardizirane elektronske podatkovne zbirke, ki vsebuje podatke o kuponih CBAM teh pooblaščenih deklarantov CBAM. Komisija omogoči, da so informacije iz registra CBAM samodejno in v realnem času na voljo carinskim in pristojnim organom.

2.   Register CBAM iz odstavka 1 vsebuje račune z informacijami o vsakem pooblaščenem deklarantu CBAM, zlasti:

3.   Register CBAM v ločenem razdelku vsebuje informacije o upravljavcih in napravah v tretjih državah, registriranih v skladu s členom 10(2).

4.   Informacije v registru CBAM iz odstavkov 2 in 3 so zaupne, razen imen, naslovov in kontaktnih informacij upravljavcev ter lokacij naprav v tretjih državah. Upravljavec se lahko odloči, da svojega imena, naslova in kontaktnih informacij ne razkrije javnosti. Komisija omogoči dostop do javnih informacij v registru CBAM v interoperabilni obliki.

5.   Komisija za vsako blago, navedeno v Prilogi I, vsako leto objavi zbirne emisije, vgrajene v uvoženo blago.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z infrastrukturo ter specifičnimi procesi in postopki registra CBAM, vključno z analizo tveganja iz člena 15, elektronskimi podatkovnimi zbirkami z informacijami iz odstavkov 2 in 3 tega člena, podatki o računih v registru CBAM iz člena 16, prenosom informacij o prodaji, odkupu in preklicu kuponov CBAM iz člena 20 v register CBAM ter navzkrižnim preverjanjem informacij iz člena 25(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Komisija izvaja kontrole na podlagi analize tveganja za podatke in transakcije, zabeležene v registru CBAM, iz člena 14, s čimer zagotovi, da ni nepravilnosti pri nakupu, posedovanju, predaji, odkupu in preklicu kuponov CBAM.

2.   Če Komisija na podlagi kontrol, izvedenih na podlagi odstavka 1, ugotovi nepravilnosti, obvesti zadevne pristojne organe, da izvedejo nadaljnje preiskave in se ugotovljene nepravilnosti popravijo.

1.   Komisija vsakemu pooblaščenemu deklarantu CBAM dodeli edinstveno številko računa CBAM.

2.   Vsakemu pooblaščenemu deklarantu CBAM se odobri dostop do njegovega računa v registru CBAM.

3.   Komisija vzpostavi račun takoj po izdaji dovoljenja iz člena 17(1) in o tem uradno obvesti pooblaščenega deklaranta CBAM.

4.   Če pooblaščeni deklarant CBAM preneha opravljati svojo gospodarsko dejavnost ali mu je bilo dovoljenje preklicano, Komisija zapre račun tega pooblaščenega deklaranta CBAM, pod pogojem, da je pooblaščeni deklarant CBAM izpolnil vse svoje obveznosti na podlagi te uredbe.

1.   Kadar je zahtevek za dovoljenje vložen v skladu s členom 5, pristojni organ države članice, v kateri ima vložnik sedež, podeli status pooblaščenega deklaranta CBAM, kadar so izpolnjena merila iz odstavka 2 tega člena. Status pooblaščenega deklaranta CBAM priznajo vse države članice.

Pristojni organ pred podelitvijo statusa pooblaščenega deklaranta CBAM izvede posvetovalni postopek o zahtevku za dovoljenje prek registra CBAM. Postopek posvetovanja vključuje pristojne organe v drugih državah članicah in Komisijo ter ne sme biti daljši od 15 delovnih dni.

2.   Merila za podelitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM so:

3.   Kadar pristojni organ ugotovi, da merila iz odstavka 2 tega člena niso izpolnjena, ali kadar vložnik ni predložil informacij, navedenih v členu 5(5), se podelitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM zavrne. Odločba o zavrnitvi statusa pooblaščenega deklaranta CBAM vsebuje razloge za zavrnitev in pravni pouk o možnosti pritožbe.

4.   Odločba pristojnega organa o podelitvi statusa pooblaščenega deklaranta CBAM se registrira v registru CBAM ter vsebuje naslednje informacije:

5.   Če vložnik ni obstajal dve poslovni leti pred letom, v katerem je vložen zahtevek v skladu s členom 5(1), pristojni organ zahteva predložitev jamstva za namene izpolnitve meril iz odstavka 2, točka (b), tega člena.

Pristojni organ znesek tega jamstva določi pri znesku, izračunanem kot skupna vrednost števila kuponov CBAM, ki bi jih moral pooblaščeni deklarant CBAM predati v skladu s členom 22 za uvoz blaga, prijavljenega v skladu s členom 5(5), točka (g). Predloženo jamstvo je bančno jamstvo, ki ga na prvi poziv plača finančna institucija, ki deluje v Uniji, ali v drugi obliki jamstva, ki nudi enakovredno zagotovilo.

6.   Kadar pristojni organ ugotovi, da predloženo jamstvo ne zagotavlja finančne in poslovne sposobnosti pooblaščenega deklaranta za izpolnjevanje njegovih obveznosti na podlagi te uredbe, ali da ni več zadostno za to jamčenje, od pooblaščenega deklaranta CBAM zahteva, da predloži dodatno jamstvo ali da prvotno jamstvo nadomesti z novim jamstvom v skladu z odstavkom 5.

7.   Pristojni organ jamstvo sprosti nemudoma po 31. maju drugega leta, v katerem pooblaščeni deklarant CBAM v skladu s členom 22 preda kupone CBAM.

8.   Pristojni organ prekliče status pooblaščenega deklaranta CBAM, kadar:

Preden pristojni organ prekliče status pooblaščenega deklaranta CBAM, mu omogoči, da se o tem izjavi, in opravi postopek posvetovanja o morebitnem preklicu statusa. Postopek posvetovanja vključuje pristojne organe v drugih državah članicah in Komisijo ter ne sme biti daljši od 15 delovnih dni.

Odločba o preklicu vsebuje razloge za odločitev in pravni pouk o pravici do pritožbe.

9.   Pristojni organ v registru CBAM registrira informacije o:

10.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme pogoje za:

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Vsaka oseba, akreditirana v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067 za ustrezno skupino dejavnosti, se šteje za akreditiranega preveritelja za namene te uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za opredelitev ustreznih skupin dejavnosti, tako da določi, katere kvalifikacije akreditiranega preveritelja, potrebne za opravljanje preverjanj za namene te uredbe, ustrezajo kateri skupini dejavnosti, navedeni v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2067 in na potrdilu o akreditaciji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe.

2.   Nacionalni akreditacijski organ lahko na zahtevo akreditira preveritelja za namene te uredbe, kadar na podlagi predložene dokumentacije meni, da ima ta oseba sposobnost uporabe načel preverjanja iz Priloge VI pri izvajanju nalog preverjanja vgrajenih emisij na podlagi členov 8 in 10.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev akreditacije iz odstavka 2 tega člena, za kontrolo in nadzor nad akreditiranimi preveritelji, za preklic akreditacije ter za vzajemno priznavanje in medsebojno ocenjevanje akreditacijskih organov.

1.   Pri pregledu deklaracij CBAM ima Komisija nadzorno vlogo.

2.   Komisija lahko deklaracije CBAM pregleda v skladu s strategijo pregleda, vključno z dejavniki tveganja, v obdobju, ki se konča s četrtim letom po letu, v katerem bi bilo treba predložiti deklaracije CBAM.

Pregled lahko vključuje preverjanje informacij, navedenih v deklaraciji CBAM in v poročilih o preverjanju, na podlagi informacij, ki jih v skladu s členom 25 sporočijo carinski organi, vseh drugih ustreznih dokazil in na podlagi vsake revizije, ki se šteje za potrebno, tudi v prostorih pooblaščenega deklaranta CBAM.

Komisija pristojni organ države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež, prek registra CBAM obvesti o začetku in rezultatih pregleda.

Pristojni organ države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež, lahko v roku iz prvega pododstavka tega odstavka tudi pregleda deklaracijo CBAM. Pristojni organ prek registra CBAM Komisiji sporoči začetek in rezultate pregleda.

3.   Komisija na podlagi analize tveganja pri izvajanju CBAM na ravni Unije redno določa posamezne dejavnike tveganja in točke, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, ter pri tem upošteva informacije iz registra CBAM, podatke, ki jih sporočijo carinski organi, ter druge ustrezne vire informacij, vključno s kontrolami in pregledi, opravljenimi na podlagi člena 15(2) in člena 25.

Komisija tudi omogoča izmenjavo informacij s pristojnimi organi o goljufivih dejanjih in kaznih, naloženih v skladu s členom 26.

4.   Kadar pooblaščeni deklarant CBAM ne predloži deklaracije CBAM v skladu s členom 6, ali kadar Komisija na podlagi svojega pregleda na podlagi odstavka 2 tega člena meni, da je prijavljeno število kuponov CBAM nepravilno, Komisija obveznosti na podlagi te uredbe navedenega pooblaščenega deklaranta CBAM oceni na podlagi informacij, ki so ji na voljo. Komisija opravi predhodni izračun skupnega števila kuponov CBAM, ki bi jih bilo treba predati, najpozneje do 31. decembra leta po letu, v katerem bi bilo treba predložiti deklaracijo CBAM, ali najpozneje do 31. decembra četrtega leta po letu, v katerem je bila predložena nepravilna deklaracija CBAM, kot je ustrezno. Komisija ta predhodni izračun za okvirne namene predloži pristojnim organom, brez poseganja v dokončni izračun, ki ga opravi pristojni organ države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež.

5.   Kadar pristojni organ ugotovi, da je prijavljeno število kuponov CBAM, ki jih je treba predati, nepravilno ali da ni bila predložena deklaracija CBAM v skladu s členom 6, določi število kuponov CBAM, ki bi jih moral predati pooblaščeni deklarant CBAM, pri čemer upošteva informacije, ki jih je predložila Komisija.

Pristojni organ uradno obvesti pooblaščenega deklaranta CBAM o svoji odločitvi o določitvi števila kuponov CBAM ter ga pozove, naj v enem mesecu preda dodatne kupone CBAM.

V odločbi pristojnega organa so navedeni razlogi za odločitev in pravni pouk o pravici do pritožbe. O odločbi se uradno obvesti tudi prek registra CBAM.

Kadar se pristojni organ po prejemu predhodnega izračuna od Komisije v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena odloči, da ne bo ukrepal, o tem prek registra CBAM obvesti Komisijo.

6.   Kadar pristojni organ ugotovi, da je bilo predanih več kuponov CBAM, kot bi jih moralo biti predanih, o tem brez odlašanja obvesti Komisijo. Presežno predani kuponi CBAM se odkupijo v skladu s členom 23.

1.   Država članica kupone CBAM na skupni osrednji platformi proda pooblaščenim deklarantom CBAM, ki imajo sedež v tej državi članici.

2.   Skupno osrednjo platformo vzpostavi in upravlja Komisija po izvedenem postopku skupnega javnega naročanja Komisije z državami članicami.

Do informacij na skupni osrednji platformi lahko dostopajo Komisija in pristojni organi.

3.   Informacije o prodaji, odkupu in preklicu kuponov CBAM se s skupne osrednje platforme ob koncu vsakega delovnega dne prenesejo v register.

4.   Kuponi CBAM se pooblaščenim deklarantom CBAM prodajo po ceni, izračunani v skladu s členom 21.

5.   Komisija zagotovi, da se vsakemu kuponu CBAM ob njegovem nastanku dodeli edinstvena identifikacijska številka. Komisija v registru CBAM v računu pooblaščenega deklaranta CBAM, ki kupi kupon CBAM, registrira edinstveno identifikacijsko številko ter ceno in datum prodaje tega kupona.

6.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 28 za dopolnitev te uredbe z natančnejšo določitvijo časovnega načrta, upravljanja in drugih vidikov, povezanih z upravljanjem prodaje in odkupa kuponov CBAM, pri čemer si prizadeva za usklajenost s postopki iz Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 (26).

1.   Komisija za vsak koledarski teden v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1031/2010 izračuna ceno kuponov CBAM kot povprečje končnih cen pravic iz EU ETS v dražbenem sistemu.

Za tiste koledarske tedne, v katerih v dražbenem sistemu niso načrtovane dražbe, je cena kuponov CBAM povprečje končnih cen pravic iz EU ETS v zadnjem tednu, v katerem so potekale dražbe v dražbenem sistemu.

2.   Komisija povprečno ceno iz drugega pododstavka odstavka 1 objavi na svojem spletnem mestu ali na kateri koli drug ustrezen način prvi delovni dan naslednjega koledarskega tedna. Ta cena se uporablja od prvega delovnega dne po njeni objavi do prvega delovnega dne naslednjega koledarskega tedna.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov o uporabi metodologije iz odstavka 1 tega člena za izračun povprečne cene kuponov CBAM in praktično ureditev za objavo te cene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Pooblaščeni deklarant CBAM prek registra CBAM vsako leto do 31. maja, prvič pa leta 2027 za leto 2026, preda število kuponov CBAM, ki ustreza vgrajenim emisijam, prijavljenim v skladu s členom 6(2), točka (c), in preverjenim v skladu s členom 8, za koledarsko leto pred letom predaje. Komisija predane kupone CBAM izbriše iz registra CBAM. Pooblaščeni deklarant CBAM zagotovi, da je na njegovem računu v registru CBAM na voljo zahtevano število kuponov CBAM.

2.   Pooblaščeni deklarant CBAM zagotovi, da število kuponov CBAM na njegovem računu v registru CBAM ob koncu vsakega četrtletja ustreza vsaj 80 % emisij, vgrajenih v vsem blagu, ki ga je uvozil od začetka koledarskega leta, kakor so določene na podlagi privzetih vrednosti v skladu z metodami iz Priloge IV.

3.   Kadar Komisija ugotovi, da število kuponov CBAM na računu pooblaščenega deklaranta CBAM ni skladno z obveznostmi na podlagi odstavka 2, o tem prek registra CBAM obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež.

Pristojni organ pooblaščenega deklaranta CBAM uradno obvesti, da je treba na njegovem računu v enem mesecu od te uradne obvestitve zagotoviti zadostno število kuponov CBAM.

Pristojni organ svoje uradno obvestilo pooblaščenemu deklarantu CBAM in njegov odgovor nanj registrira v registru CBAM.

1.   Kadar pooblaščeni deklarant CBAM tako zahteva, država članica, v kateri ima sedež, odkupi presežek kuponov CBAM, ki ostanejo na njegovem računu v registru CBAM, potem ko jih je predal v skladu s členom 22.

Komisija v imenu države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež, odkupi presežne kupone CBAM prek skupne osrednje platforme iz člena 20. Pooblaščeni deklarant CBAM zahtevek za odkup predloži do 30. junija vsakega leta, v katerem se kuponi CBAM predajo.

2.   Število kuponov, ki so predmet odkupa, kakor je navedeno v odstavku 1, je omejeno na tretjino skupnega števila kuponov CBAM, ki jih je pooblaščeni deklarant CBAM kupil v prejšnjem koledarskem letu.

3.   Cena kupona CBAM ob odkupu je enaka ceni, ki jo je pooblaščeni deklarant CBAM za ta kupon plačal ob nakupu.

1.   Carinski organi ne dovolijo uvoza blaga nobeni osebi, ki ni pooblaščeni deklarant CBAM.

2.   Carinski organi Komisiji redno in samodejno, zlasti prek mehanizma za nadzor, vzpostavljenega na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013, sporočajo specifične informacije o blagu, prijavljenim za uvoz. Te informacije vključujejo številko EORI in številko računa CBAM pooblaščenega deklaranta CBAM, osemmestno oznako KN blaga, količino, državo porekla, datum carinske deklaracije in carinski postopek.

3.   Komisija informacije iz odstavka 2 tega člena sporoči pristojnemu organu države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež, in za vsakega deklaranta CBAM navzkrižno preveri te informacije glede na podatke v registru CBAM na podlagi člena 14.

4.   Carinski organi lahko v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Komisiji in pristojnemu organu države članice, ki je podelil status pooblaščenega deklaranta CBAM, sporočijo zaupne informacije, ki jih carinski organi pridobijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali so jim zaupno posredovane.

5.   Za to uredbo se smiselno uporablja Uredba (ES) št. 515/97.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih Komisija opredeli obseg informacij, pogostost, časovni okvir in sredstva komunikacije teh informacij na podlagi odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Pooblaščeni deklarant CBAM, ki do 31. maja vsakega leta ne preda števila kuponov CBAM, ki ustreza emisijam, vgrajenim v blagu, uvoženem v preteklem koledarskem letu, mora plačati kazen. Ta je enaka kazni za presežne emisije iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES in povečana na podlagi člena 16(4) navedene direktive ter se uporabi v letu uvoza blaga. Taka kazen se uporabi za vsak kupon CBAM, ki ga pooblaščeni deklarant CBAM ni predal.

2.   Kadar oseba, ki ni pooblaščeni deklarant CBAM, vnese blago na carinsko območje Unije, ne da bi izpolnila obveznosti na podlagi te uredbe, mora plačati kazen. Kazen je učinkovita, sorazmerna in odvračilna ter – odvisno zlasti od trajanja, resnosti, obsega, namernosti in ponovitve neizpolnjevanja obveznosti ter od intenzivnosti sodelovanja osebe s pristojnim organom – za vsak kupon CBAM, ki ga oseba ni predala, znaša od trikratni do petkratni znesek kazni iz odstavka 1, kot se uporablja v letu vnosa blaga.

3.   Plačilo kazni pooblaščenega deklaranta CBAM ne odvezuje obveznosti, da v danem letu preda neporavnano število kuponov CBAM.

4.   Če pristojni organ, tudi glede na predhodne izračune Komisije v skladu s členom 19 ugotovi, da pooblaščeni deklarant CBAM ni izpolnil obveznosti predaje kuponov CBAM, kot je določeno v odstavku 1 tega člena, ali da je oseba vnesla blago na carinsko območje Unije, ne da bi izpolnila obveznosti na podlagi te uredbe, kot je določeno v odstavku 2 tega člena, pristojni organ naloži kazen na podlagi odstavka 1 oziroma 2 tega člena, kot je ustrezno. V ta namen pristojni organ uradno obvesti pooblaščenega deklaranta CBAM oziroma, kadar se uporablja odstavek 2, osebo:

5.   Kadar kazen ni plačana v roku iz odstavka 4, točka (d), pristojni organ zagotovi plačilo te kazni z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice.

6.   Države članice odločitve o kaznih iz odstavkov 1 in 2 sporočijo Komisiji in končno plačilo iz odstavka 5 registrirajo v registru CBAM.

1.   Komisija na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov sprejme ukrepe v skladu s tem členom za obravnavanje praks izogibanja tej uredbi.

2.   Prakse izogibanja se opredelijo kot sprememba vzorca trgovanja z blagom, ki izhaja iz prakse, postopka ali dela, za katerega ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti kot pa popolno ali delno izogibanje obveznostim iz te uredbe. Tovrstne prakse, procese ali delo lahko med drugim tvori:

3.   Komisija stalno spremlja razmere na ravni Unije, da prepozna prakse izogibanja, tudi z nadzorom trga ali na podlagi vseh ustreznih virov informacij, kot so prijave in poročila organizacij civilne družbe.

4.   Država članica ali kateri koli deležnik, na katerega vplivajo razmere iz odstavka 2 ali ki ima koristi od njih, lahko uradno obvesti Komisijo, če zazna prakse izogibanja. Komisijo lahko uradno obvestijo tudi zainteresirane strani, na katere tovrstne razmere ne vplivajo neposredno ali ki nimajo neposrednih koristi od njih in ki najdejo konkretne dokaze o praksah izogibanja tej uredbi, na primer okoljske in nevladne organizacije.

5.   V uradnem obvestilu iz odstavka 4 se navedejo razlogi, na katerih temelji, ter ustrezni statistični in drugi podatki, ki dokazujejo trditev o izogibanju tej uredbi. Komisija začne preiskavo o trditvi o izogibanju, kadar jo o tem uradno obvesti država članica ali zainteresirana stran, ki jo to prizadene, nanjo vpliva ali ima koristi od tega, ali druga zainteresirana stran, če uradno obvestilo ustreza zahtevam iz tega odstavka, ali kadar Komisija sama ugotovi, da je taka preiskava potrebna. Komisiji lahko pri izvajanju preiskave pomagajo pristojni in carinski organi. Komisija zaključi preiskavo v devetih mesecih po datumu uradnega obvestila. Komisija o začetku preiskave uradno obvesti vse pristojne organe.

6.   Kadar ima Komisija ob upoštevanju ustreznih podatkov, poročil in statističnih podatkov, tudi tistih, ki jih predložijo carinski organi, zadostne razloge za domnevo, da se okoliščine iz odstavka 2, točka (a), tega člena po ustaljenem vzorcu pojavljajo v eni ali več državah članicah, je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 28, s katerimi spremeni seznam blaga v Prilogi I, tako da doda zadevno nekoliko spremenjene proizvode iz odstavka 2, točka (a), tega člena, da prepreči izogibanje.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(10), 2(11), 18(3), 20(6) in 27(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. maja 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 2(10), 2(11), 18(3), 20(6) in 27(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

4.   S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

6.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

7.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(10), 2(11), 18(3), 20(6) ali 27(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor za CBAM. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija ob posvetovanju z ustreznimi deležniki zbira informacije, potrebne za razširitev področja uporabe te uredbe, kot je navedeno v odstavku 2, točka (a), in na podlagi navedene točke, ter za razvoj metod za izračun vgrajenih emisij na podlagi metod okoljskega odtisa.

2.   Komisija pred koncem prehodnega obdobja iz člena 32 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Poročilo vsebuje oceno:

3.   Komisija vsaj eno leto pred koncem prehodnega obdobja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem opredeli proizvode nižje v vrednostni verigi blaga, navedenega v Prilogi I, ki ga priporoča za vključitev na področje uporabe te uredbe. Komisija v ta namen pravočasno razvije metodologijo, ki bi se morala opirati na relevantnost kumulativnih emisij toplogrednih plinov in tveganja selitve virov CO2.

4.   Poročiloma iz odstavkov 2 in 3 se do konca prehodnega obdobja, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog vključno s podrobno oceno učinka, zlasti zato, da bi na podlagi ugotovitev iz obeh poročil razširili področje uporabe te uredbe.

5.   Po končanem prehodnem obdobju Komisija vsaki dve leti v svojem letnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 10(5) Direktive 2003/87/ES oceni učinkovitost CBAM pri odpravljanju tveganja selitve virov CO2 za blago, proizvedeno v Uniji za izvoz v tretje države, ki ne uporabljajo EU ETS ali podobnega mehanizma za oblikovanje cen ogljika. V poročilu zlasti oceni razvoj izvoza Unije v sektorjih CBAM ter razvoj trgovinskih tokov in vgrajenih emisij za to blago na svetovnem trgu. Kadar Komisija v poročilu ugotovi, da za blago, proizvedeno v Uniji za izvoz v tretje države, ki ne uporabljajo EU ETS ali podobnega mehanizma za oblikovanje cen ogljika, obstaja tveganje selitve virov CO2, kadar je ustrezno, predstavi zakonodajni predlog za odpravo tega tveganja na način, ki je skladen s pravom Svetovne trgovinske organizacije ter pri katerem se upošteva razogljičenje naprav v Uniji.

6.   Komisija spremlja delovanje CBAM, da bi ocenila učinke in morebitne prilagoditve pri njegovi uporabi.

Komisija pred 1. januarjem 2028 ter nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe in o delovanju CBAM. Poročilo zajema vsaj naslednje:

7.   V primeru nepredvidljivega, izjemnega in neizzvanega dogodka, na katerega ena ali več tretjih držav, za katere velja CBAM, ne more vplivati in ki ima uničujoče posledice za gospodarsko in industrijsko infrastrukturo take zadevne države ali držav, Komisija oceni razmere ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, kadar je ustrezno, skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo te uredbe, da se določijo potrebni začasni ukrepi za ureditev teh izjemnih okoliščin.

8.   Po koncu prehodnega obdobja iz člena 32 te uredbe Komisija v okviru letnega poročanja na podlagi člena 41 Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (27) oceni in poroča o tem, kako je financiranje na podlagi navedene uredbe prispevalo k razogljičenju proizvodne industrije v najmanj razvitih državah.

1.   Kuponi CBAM, ki jih je treba predati v skladu s členom 22 te uredbe, se prilagodijo tako, da odražajo obseg pravic iz EU ETS, ki so v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES brezplačno dodeljene napravam, ki v Uniji proizvajajo blago, navedeno v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi podrobna pravila za izračun prilagoditve iz odstavka 1 tega člena. Ta podrobna pravila se pripravijo v skladu z načeli, ki se uporabljajo v EU ETS za brezplačno dodeljevanje pravic napravam, ki v Uniji proizvajajo blago, navedeno v Prilogi I, ob čemer se upoštevajo različne referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v EU ETS za brezplačno dodeljevanje, zato da se te referenčne vrednosti kombinirajo v ustrezne vrednosti za zadevno blago, upoštevajo pa se tudi ustrezni vhodni materiali. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

1.   Carinski organi obvestijo uvoznika ali, v primerih, zajetih s členom 32, posrednega carinskega zastopnika o obveznosti poročanja iz člena 35, in sicer najpozneje ob sprostitvi blaga v prosti promet.

2.   Carinski organi redno in samodejno, zlasti prek nadzornega mehanizma, vzpostavljenega na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 ali z elektronskimi sredstvi za prenos podatkov, Komisiji sporočijo informacije o uvoženem blagu, vključno z oplemenitenimi proizvodi, ki izhajajo iz postopka pasivnega oplemenitenja. Te informacije vključujejo številko EORI carinskega deklaranta in uvoznika, osemmestno oznako KN, količino, državo porekla, datum carinske deklaracije ter carinski postopek.

3.   Komisija informacije iz odstavka 2 sporoči pristojnim organom držav članic, v katerih ima carinski deklarant in, kadar je ustrezno, uvoznik sedež.

1.   Pri uvoženih oplemenitenih proizvodih, ki izhajajo iz postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, obveznost poročanja iz člena 35 te uredbe, tudi če ti oplemeniteni proizvodi niso navedeni v Prilogi I k tej uredbi, vključuje informacije o blagu, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja in so se nato tako oplemeniteni proizvodi uvozili. Ta odstavek se uporablja tudi, kadar gre pri oplemenitenih proizvodih, ki izhajajo iz postopka aktivnega oplemenitenja, za vrnjeno blago iz člena 205 Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Obveznost poročanja iz člena 35 te uredbe se ne uporablja za uvoz:

1.   Vsak uvoznik ali, v primerih, zajetih s členom 32, posredni carinski zastopnik, ki je uvozil blago v danem četrtletju koledarskega leta, Komisiji najpozneje en mesec po koncu tega četrtletja predloži poročilo za to četrtletje (v nadaljnjem besedilu: poročilo CBAM), ki vsebuje informacije o blagu, uvoženem v navedenem četrtletju.

2.   Poročilo CBAM vključuje naslednje informacije:

3.   Komisija ustreznim pristojnim organom redno pošilja seznam tistih uvoznikov ali posrednih carinskih zastopnikov, ki imajo sedež v državi članici, vključno z ustreznimi utemeljitvami, za katere upravičeno meni, da niso izpolnili obveznosti predložitve poročila CBAM v skladu z odstavkom 1.

4.   Kadar Komisija meni, da je poročilo CBAM nepopolno ali nepravilno, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež uvoznik ali, v primerih zajetih s členom 32, v kateri ima sedež posredni carinski zastopnik, sporoči dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne za dopolnitev ali popravek poročila. Te informacije se zagotovijo v okvirne namene in brez poseganja v dokončno presojo tega pristojnega organa. Ta pristojni organ začne postopek za popravek in uvoznika ali, v primerih, zajetih s členom 32, posrednega carinskega zastopnika uradno obvesti o dodatnih informacijah, potrebnih za popravek poročila. Kadar je ustrezno, ta uvoznik ali ta posredni carinski zastopnik zadevnemu pristojnemu organu in Komisiji predloži popravljeno poročilo.

5.   Kadar pristojni organ države članice iz odstavka 4 tega člena začne postopek popravka, tudi ob upoštevanju informacij, prejetih v skladu z odstavkom 4 tega člena, in ugotovi, da uvoznik ali, kadar je ustrezno v skladu s členom 32, posredni carinski zastopnik ni sprejel potrebnih ukrepov za popravek poročila CBAM, ali kadar zadevni pristojni organ, tudi ob upoštevanju informacij, prejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena, ugotovi, da uvoznik ali, kadar je ustrezno v skladu s členom 32, posredni carinski zastopnik ni izpolnil obveznosti predložitve poročila CBAM v skladu z odstavkom 1 tega člena, uvozniku ali, kadar je ustrezno v skladu s členom 32, posrednemu carinskemu zastopniku naloži učinkovito, sorazmerno in odvračilno kazen. V ta namen pristojni organ uradno obvesti uvoznika ali, kadar je ustrezno v skladu s členom 32, posrednega carinskega zastopnika in obvesti Komisijo o naslednjem:

6.   Kadar se pristojni organ po prejemu informacij od Komisije na podlagi tega člena odloči, da ne bo ukrepal, o tem ustrezno obvesti Komisijo.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe. Uporabljajo se za blago uvoženo v prehodnem obdobju iz člena 32 te uredbe in temeljijo na obstoječi zakonodaji za naprave, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES.

1.   Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. oktobra 2023. Vendar se: