(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, vključno z anorganskim arzenom v različnih živilih.

(2)

Arzen je vsesplošen metaloid, ki je v nizkih koncentracijah prisoten v kamninah, tleh in naravni podtalnici. Poleg tega je k povečanju ravni arzena v okolju prispevala tudi antropogena dejavnost z industrijskimi emisijami (rudarjenje, taljenje neželeznih kovin in zgorevanje fosilnih goriv) ter z uporabo arzena v gnojilih, sredstvih za zaščito lesa, insekticidih ali herbicidih. Čeprav je možna dermalna in inhalacijska izpostavljenost, sta hrana in pitna voda glavna načina izpostavljenosti arzenu.

(3)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi (v nadaljnjem besedilu: odbor CONTAM) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 12. oktobra 2009 sprejel mnenje o arzenu v živilih (3). V tem mnenju je ugotovil, da začasni dopustni tedenski vnos 15 μg/kg telesne teže, ki ga je določil Skupni strokovni odbor FAO/SZO za aditive za živila (v nadaljnjem besedilu: odbor JECFA), ni več ustrezen, saj so podatki pokazali, da anorganski arzen povzroča pljučnega raka, raka sečnega mehurja in kožnega raka ter da je bila prijavljena vrsta škodljivih učinkov pri izpostavljenosti, nižji od tiste, ki jo je preučil odbor JECFA.

(4)

Odbor CONTAM je za raka pljuč, kože in sečnega mehurja ter za kožne lezije določil razpon vrednosti spodnje meje zaupanja primerjalnega odmerka (v nadaljnjem besedilu: BMDL01) med 0,3 in 8 μg/kg telesne teže na dan. V svojem znanstvenem mnenju je odbor CONTAM sklenil, da je ocenjena prehranska izpostavljenost anorganskemu arzenu pri povprečnih in velikih potrošnikih v Evropi znotraj razpona ugotovljenih vrednosti BMDL01 in da se zato možnost tveganja pri nekaterih potrošnikih ne more izključiti.

(5)

V znanstvenem mnenju je odbor velike potrošnike riža v Evropi, kot so nekatere etnične skupine in otroci, mlajši od treh let, opredelil kot najbolj izpostavljene anorganskemu arzenu. Prehranska izpostavljenost otrok, mlajših od treh let, anorganskemu arzenu, vključno z živili na osnovi riža, je bila ocenjena na dva- do trikratnik izpostavljenosti odraslih.

(6)

Agencija je v svojem znanstvenem poročilu iz leta 2014 (4) o prehranski izpostavljenosti evropskega prebivalstva anorganskemu arzenu proizvode na osnovi žita opredelila kot glavne povzročitelje izpostavljenosti, riž, mleko in mlečne proizvode pa kot pomembne povzročitelje. Vendar so heterogenost podatkov o porabi živil, pretvorba skupnega arzena v anorganski arzen in obravnavanje levo cenzuriranih podatkov pri oceni izpostavljenosti predstavljali veliko negotovosti.

(7)

Glede na navedene informacije so bile v Uredbi Komisije (EU) 2015/1006 (5) mejne vrednosti prisotnosti anorganskega arzena določene samo za riž in proizvode na osnovi riža, države članice pa so bile v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2015/1381 (6) pozvane k spremljanju prisotnosti arzena v živilih v letih 2016, 2017 in 2018, po možnosti z določitvijo vsebnosti anorganskega in skupnega arzena ter, če je možno, drugih pomembnih oblik arzena v širokem naboru živil.

(8)

Agencija je v svojem znanstvenem poročilu iz leta 2021 (7) ocenila kronično prehransko izpostavljenost anorganskemu arzenu, pri čemer je upoštevala najnovejše podatke o prisotnosti anorganskega arzena v živilih. Ugotovila je, da k prehranski izpostavljenosti anorganskemu arzenu pri ljudeh različnih starostnih skupin najbolj prispevajo riž, proizvodi na osnovi riža, žita, proizvodi na osnovi žita, ki ne vsebujejo riža, in pitna voda. Agencija je nadalje ugotovila, da določena živila, namenjena mlajšim (npr. živila na osnovi žit za dojenčke in majhne otroke, keksi, prepečenec in piškoti za otroke, začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, formule za majhne otroke, otroška hrana in sadni sokovi) pomembno prispevajo k prehranski izpostavljenosti anorganskemu arzenu pri tej skupini prebivalstva.

(9)

Obstoječe srednje izpostavljenosti in izpostavljenosti arzenu v živilih pri 95. percentilu so še vedno znotraj razpona vrednosti BMDL01, opredeljenega v znanstvenem mnenju odbora CONTAM iz leta 2009. Zato je primerno določiti nove mejne vrednosti za proizvode, ki prispevajo k izpostavljenosti arzenu, in zmanjšati obstoječe mejne vrednosti, kjer je to mogoče na podlagi podatkov o prisotnosti.

(10)

Codex Alimentarius določa mejno vrednost 0,5 mg/kg za skupni arzen v soli (8). Primerno je, da se v zakonodaji Unije določi enaka mejna vrednost.

(11)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ob upoštevanju, da imajo nekatera živila, zajeta v tej uredbi, dolg rok trajanja, bi bilo treba dovoliti, da živila, ki so bila zakonito dana na trg pred datumom začetka uporabe te uredbe, ostanejo na trgu.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –