(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. maja 2022 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. marca 2022, ki jo je vložil European Kegs Committee (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe v obdobju predhodnega razkritja registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz člena 10(4), točka (c) ali (d), niso izpolnjene. Ker so dokazi iz spisa pokazali, da zahteva iz točke (d) ni izpolnjena, Komisija za uvoz zadevnega izdelka ni uvedla registracije v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. O začetku preiskave je posebej obvestila proizvajalce Unije, ki jih zastopa pritožnik, druge znane proizvajalce Unije, znane uvoznike, trgovce in uporabnike, znane proizvajalce izvoznike in organe zadevne države ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanje ni bilo zahtevano.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je upoštevala njihovo geografsko lego. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 73 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 74 % prodaje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Zahtevane informacije je predložil le en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni potrebno.

(10)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(11)

Šest proizvajalcev iz zadevne države, ki je v obdobju preiskave izvažalo sodčke v Unijo, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(12)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Odgovora ni prejela.

(13)

Komisija je vprašalnike za vzorčene proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije objavila na spletu (3) ter 20. maja 2022 pritožniku poslala makro vprašalnik.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Obiski zaradi preveritve v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Komisija je zaradi izbruha pandemije COVID-19 in uvedenih omejitev gibanja v skladu s svojim Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave, izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo pri naslednjih kitajskih proizvajalcih izvoznikih:

(16)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(17)

Izdelek v tej preiskavi so sodčki, posode, sodi, cisterne in podobni vsebniki za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla, splošno znani kot „sodčki za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla“, s približno valjasto obliko, debelino stene 0,5 mm ali več, ki se uporabljajo za snovi, ki niso utekočinjeni plin, surova nafta in naftni proizvodi, in imajo prostornino 4,5 litra ali več, ne glede na vrsto končne obdelave, prostornino ali razred nerjavnega jekla, z dodatnimi sestavnimi deli (ekstraktorji, vratovi, obodi ali katerimi koli drugimi sestavnimi deli) ali brez njih, prebarvani ali prevlečeni z drugimi materiali ali ne (v nadaljnjem besedilu: sodčki ali izdelek v preiskavi).

(18)

Na področje te preiskave ne spadajo naslednji izdelki, če so uvoženi ločeno od izdelka v preiskavi: vratovi, reducirniki, kolena ali pipe, etikete za pokrov, ventili in drugi sestavni deli izdelka v preiskavi (ekstraktorji, vratovi, obodi ali kateri koli drugi sestavni deli).

(19)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7310 10 00 in ex 7310 29 90 (oznaki TARIC 7310100010 in 7310299010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne namene uporabe:

(21)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(22)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(23)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo sodčkov. Ustrezne informacije je predložilo šest proizvajalcev izvoznikov.

(24)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Komisija je kitajsko vlado pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(25)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da sta glede na razpoložljive dokaze možni primerni reprezentativni tretji državi za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Mehika in Turčija. Nadalje je navedla, da bo v skladu s členom 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(26)

Komisija je 20. julija 2022 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji sodčkov. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države ter Mehiko, Brazilijo in Rusijo določila kot primerno reprezentativno državo. V zvezi s prvim obvestilom ni prejela pripomb.

(27)

Komisija je 19. septembra 2022 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi proizvajalca KHS Industria de Maquinas LTDA iz Brazilije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela je pripombe od dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(28)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, sklenila, da je Brazilija primerna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za začasno določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.2.1.1 in naslednjih oddelkih.

(29)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(30)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(31)

Kot je podrobneje pojasnjeno v naslednjih pododdelkih, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(32)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede kitajskega sektorja jekla (4), ki je glavna surovina za proizvodnjo sodčkov, ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (5). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju jekla ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (6), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (7) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (8). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (9). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (10) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (11).

(34)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjem jekla na Kitajskem, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz spisa, vključno z dokazi iz zahtevka in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (12) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(35)

V zahtevku je bilo navedeno, da kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom Kitajske komunistične partije (KKP), ne pa s prevladujočimi gospodarskimi razmerami na prostem trgu. V zvezi s tem je bilo v zahtevku poudarjeno, da izkrivljanja niso prisotna le na trgu nerjavnega jekla (nerjavno jeklo predstavlja od 40 % do 60 % stroškov proizvodnje sodčkov), temveč da so enako izkrivljeni tudi vsi drugi proizvodni dejavniki – zemljišča, kapital in delo. V zahtevku je bilo zato ugotovljeno, da domače prodajne cene nerjavnega jekla posledično niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe in da to vpliva tudi na vse stroške vložkov, vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem ali delom, saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen.

(36)

V podporo zadevnemu stališču je zahtevek vključeval sklice na številne javno dostopne vire informacij, kot so poročilo, sklepi gospodarske zbornice EU na Kitajskem (EUCCC) (13), nedavne preiskave Komisije v kitajskem sektorju jekla (14) ter sklepi svetovnega foruma G20 o presežni jeklarski zmogljivosti (15).

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(38)

Zlasti v sektorju izdelka v preiskavi, tj. jeklarskem sektorju, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Nominalno število podjetij v državni lasti in zasebnih družb je skoraj enako, med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki se uvrščajo med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, pa so štiri podjetja v državni lasti (16). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60–70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (17). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (18). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (19). Ker kitajska vlada ni sodelovala in ker v sektorju jekla delujejo številna mala in srednja podjetja, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci jekla in proizvajalci jekla v državni lasti. V vsakem primeru je preiskava pokazala, da je vsaj en proizvajalec sodčkov podjetje v državni lasti, in sicer družba Penglai Jinfu Stainless Steel Products Co., Ltd.

(39)

Medtem ko specifične informacije o izdelku v preiskavi morda niso na voljo, pa zadevni sektor predstavlja podsektor jeklarske industrije, pri čemer se ugotovitve v zvezi s sektorjem jekla nanašajo tudi na izdelek v preiskavi. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (20), ali iz 14. petletnega načrta o razvoju industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo (21)“. Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v Shandongu, ki ne predvideva zgolj „vzpostavitve jeklarske industrijske ekologije […], izgradnje proizvodnih parkov, podaljšanja industrijske verige in ustvarjanja industrijskih grozdov“, temveč želi, da bi jeklarska industrija „zagotovila prikaz preoblikovanja in nadgradnje […] v sami provinci in celotni državi (22)“.

(40)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja kitajske vlade in dejstva, da je večina proizvajalcev sodčkov malih in srednjih podjetij, ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka v preiskavi in KKP. Vendar je preiskava pokazala, da je vodstvo skupine Shandong Gold Group, podjetja v državni lasti in obvladujočega delničarja družbe Penglai Jinfu Stainless Steel Products, tesno povezano s KKP: predsednik odbora direktorjev skupine Shandong Gold Group je tudi sekretar partijskega odbora in je bil predstavnik na 20. nacionalnem kongresu KKP, direktor in izvršni direktor skupine Shandong Gold Group pa opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora.

(41)

Ker izdelek v preiskavi predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za ta izdelek. V sektorju jekla v širšem smislu obstaja veliko dokazov o osebnih povezavah med proizvajalci jekla in KKP. Na primer, predsednik odbora direktorjev družbe Boawu obenem opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora, namestnik sekretarja partijskega odbora pa je generalni direktor (23). Podobno predsednik odbora direktorjev družbe Baosteel zaseda položaj sekretarja partijskega odbora, izvršni direktor pa je namestnik sekretarja partijskega odbora (24). Na splošno, glede na splošno veljavnost zakonodaje o prisotnosti KKP v družbah ni mogoče domnevati, da bi bila sposobnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške, v zvezi z izdelkom v preiskavi drugačna kot v sektorju jekla na splošno.

(42)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Ker kitajska vlada ni sodelovala v tej preiskavi in ker so proizvajalci sodčkov večinoma mala in srednja podjetja, je bilo težko določiti natančen obseg dejavnosti za krepitev partije v podjetjih iz industrije sodčkov. Vendar je preiskava pokazala, da skupina Shandong Gold Group (obvladujoči delničar družbe Penglai Jinfu Stainless Steel Products) aktivno podpira dejavnosti za krepitev partije. V opisu vloge partijskega odbora družbe je navedeno: „Veliko priložnost, ki jo ponujajo centralna država, partijski odbor province Shandong in vlada province, ki podpirajo podjetja v državni lasti, moramo odločno izkoristiti za pospešitev oblikovanja vrhunskih podjetij, sledenje strateškim ciljem, ohranjanje strateške usmerjenosti, krepitev strateškega izvajanja ter delovanje v skladu s splošno zasnovo skupnih, vmesnih in letnih ciljev ter kombinacijo strateškega načrtovanja in taktičnega spodbujanja, […] odločno in celovito vodenje partije, popolno izvajanje splošnih zahtev glede krepitve partije v novi dobi in zagotavljanje trdnega jamstva za kakovosten razvoj. Celovito je treba okrepiti politično konstrukcijo partije, dosledno upoštevati politično disciplino in politična pravila, učinkovito izboljšati politično presojo, politično razumevanje in politično izvajanje partijskih organizacij na vseh ravneh ter partijskih članov in kadrov, vedno ohranjati visoko raven skladnosti z osrednjim partijskim odborom s tovarišem Šijem Džinpingom na čelu ter vzpostaviti ‚štiri zavesti‘, povečati ‚štiri razsežnosti samozavesti‘ in doseči ‚dve ravni ohranitve‘ (25).“

(43)

Poleg tega so v sektorju izdelka v preiskavi vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Čeprav med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi izrecno usmerjali razvoj industrije sodčkov kot take, ima ta industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v sektor jekla, saj izdelek v preiskavi predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(44)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (26). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se osredotočajo na jeklo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta, sprejetega marca 2021, predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (27).

(45)

Poleg tega je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot je tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (28).

(46)

14. petletni načrt za razvoj industrije surovin vključuje tudi nekaj posebnih ciljev glede razvoja sektorja jekla. Oddelek IV, točka 3, dokumenta vključuje naslednje določbe: „Optimizacija organizacijske strukture: povečanje in okrepitev vodilnih podjetij. Upoštevati je treba kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade, odpraviti ovire, ki preprečujejo medregionalne združitve in reorganizacije, odpraviti omejitve, kot so segmentacija trga in regionalne blokade, usklajevati in reševati glavne težave, ki se pojavljajo pri medregionalnih združitvah in reorganizacijah podjetij, podpirati podjetja z namenom pospeševanja združitev in reorganizacije na medregionalni ravni in v okviru navzkrižnega lastništva, povečati stopnjo koncentracije industrije in razvijati mednarodno poslovanje. V […] jeklarstvu […] in drugih industrijah je treba krepiti skupino glavnih podjetij v industrijski verigi z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“.

(47)

Zgoraj omenjeni petletni načrti, sprejeti na centralni ravni, se odražajo v petletnih načrtih, sprejetih na ravni provinc in/ali občin, ali načrtih za njihovo izvajanje. Na primer, izvedbeni načrt za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta vključuje določbe točke 2(1) o strogem nadzoru skupne proizvodne zmogljivosti, točke 2(2) o pospeševanju in spodbujanju združitev in prevzemov ter točke 2(3) o izgradnji značilnih jeklarskih proizvodnih baz (29).

(48)

Jeklarsko industrijo poleg 14. petletnega načrta strogo urejajo tudi drugi politični dokumenti. Provinca Hebei, v kateri se proizvede največ jekla na Kitajskem, je na primer pripravila triletni akcijski načrt za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije za obdobje 2020–2022 (ki se je uporabljal v obdobju preiskave). Ta dokument ureja jeklarsko industrijo na naslednji način: „Upoštevati je treba strukturno prilagoditev in izpostaviti diverzifikacijo izdelkov. Odločno je treba spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železarske in jeklarske industrije, spodbujati skupno reorganizacijo, preoblikovanje in nadgradnjo podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v smeri oblikovanja velikih podjetij, modernizacije tehnične opreme ter diverzifikacije proizvodnih procesov in izdelkov na koncu proizvodne verige.“ Poleg tega so v načrtu določeni posebni cilji glede strukture jeklarskih podjetij v provinci: „Vztrajno je treba spodbujati razvoj skupin. Pospešiti je treba reformo mešanega lastništva podjetij v državni lasti, se osredotočiti na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter si prizadevati za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, od treh do petih velikih skupin z nekaj domačega vpliva kot stebrov ter od osmih do desetih novih, izjemnih in posebnih skupin podjetij“.

(49)

Nazadnje načrt predvideva državno podporo za izboljšanje svetovne konkurenčnosti jeklarskih podjetij s sedežem v provinci Hebei: „Ustrezno je treba zagotoviti primeren in raznolik razvoj. Železarska in jeklarska podjetja je treba podpreti pri razvoju strateških nastajajočih industrij, kot so informacijske tehnologije nove generacije, vrhunska oprema in novi materiali, ter pospešiti razvoj sodobnih storitvenih industrij, kot so sodobna logistika, finančne storitve, elektronsko trgovanje itd. Ustrezna železarska in jeklarska podjetja je treba spodbujati k razvoju intenzivne predelave, na primer na področju avtomobilov in mehanskih delov, jeklenih žičnih vrvi, varilnih elektrod iz jeklenih vrvi itd. Okrepiti je treba mednarodno sodelovanje na področju proizvodnih zmogljivosti, železarska in jeklarska podjetja spodbuditi k sodelovanju pri združitvah in reorganizaciji tujih železarskih in jeklarskih podjetij prek različnih kanalov ter konkurenčna železarska in jeklarska podjetja v provinci usmerjati k naložbam in gradnji tovarn v tujini.“ (30).

(50)

Poleg tega je v katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019) (31) jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(51)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(52)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju sodčkov iz uvodne izjave 33 ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(53)

Na sektor sodčkov vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 33. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere na Kitajskem velja isti sistem delovnega prava) (32).

(54)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka v preiskavi, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 33. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(55)

Komisija je tudi opozorila, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci sodčkov kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(56)

Posledica tega je, da domače prodajne cene sodčkov niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem z združitvijo več proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(57)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(58)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(59)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(60)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 26 in 27, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 20. julija 2022 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 19. septembra 2022. V teh obvestilih so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(61)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija opredelila Brazilijo, Mehiko, in Rusijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka je vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi. V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(62)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da je v Mehiki, tj. eni od držav, opredeljenih kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, proizvajalec sodčkov ustavil proizvodnjo pred obdobjem preiskave, pri čemer v podatkovni zbirki Orbis podatki po letu 2017 niso na voljo (34). Mehika se zato ni več štela za možno reprezentativno državo za to preiskavo.

(63)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da edini proizvajalec sodčkov v Rusiji, opredeljen v prvem obvestilu, niti leta 2021 niti leta 2020 ni imel razumnega zneska dobička.

(64)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da ima podatke o razumnem znesku dobička v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe na voljo samo za enega proizvajalca v Braziliji, tj. za družbo KHS Industria de Maquinas LTDA, in sicer samo za leto 2020. Za leto 2021 posodobljeni finančni podatki še niso bili na voljo.

(65)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo in družbo KHS Industria de Maquinas LTDA, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države in družbe KHS Industria de Maquinas LTDA kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(66)

V zvezi z drugim obvestilom sta pripombe predložila oba vzorčena proizvajalca izvoznika, ki sta trdila naslednje:

(67)

Strani sta torej trdili, da je zanesljivost tržnih podatkov v Braziliji za določitev neizkrivljene tržne vrednosti navedenih proizvodnih dejavnikov vprašljiva.

(68)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta kot primerno reprezentativno državo predlagala Malezijo, v kateri sicer ni proizvajalcev sodčkov, vendar ima podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska.

(69)

Ker Malezija ne proizvaja sodčkov, kar so priznale tudi same zainteresirane strani, je ni bilo mogoče obravnavati kot potencialne reprezentativne države.

(70)

Komisija je nadalje pregledala dokaze (35) o morebitnem izkrivljanju trga ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla (HS 721933) v Braziliji. Obstoj tržnih protidampinških dajatev za ploščate valjane izdelke iz nerjavnega jekla s poreklom iz Kitajske ni pomemben, saj se uvoz iz Kitajske pri določanju referenčne cene surovine ne upošteva. Zdi se, da izvozne kvote za ploščate valjane izdelke iz nerjavnega jekla iz Združenih držav ne omejujejo uvoza iz Združenih držav, saj so Združene države še vedno tretja največja izvoznica tega izdelka v Brazilijo (za Kitajsko in Indonezijo). Poleg tega je cena uvoza ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla v Brazilijo iz Združenih držav (16,3 EUR/kg ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla) nekoliko višja od cene uvoza iz desetih največjih držav uvoznic brez Kitajske (14,5 EUR/kg). Glede na ta dejstva je Komisija zavrnila argument, da je brazilski trg ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla (HS 721933) izkrivljen zaradi protidampinških dajatev za Kitajsko in izvoznih kvot za Združene države.

(71)

Komisija je v zvezi z ravnjo uvozne tarife za tri glavne surovine ugotovila, da se pri neizkrivljenih vrednostih, uporabljenih za izračun normalne vrednosti, uvozne dajatve upoštevajo, saj predstavljajo približek cene na domačem trgu možnih reprezentativnih držav. Abstraktna primerjava posameznih ravni uvoznih dajatev za surovine zato načeloma ni ustrezen dejavnik za primerjavo primernosti reprezentativnih držav. V vsakem primeru je Komisija ugotovila, da je raven uvoznih dajatev le eden od elementov za oceno, ali je določen trg odprt ali zaščiten, in da zadevna stran ni predložila nobenih drugih konkretnih dokazov o tem, kakšen je brazilski trg zadevnih surovin. Komisija je zato ta argument zavrnila.

(72)

V zvezi z uvozom glavnih surovin iz Kitajske je Komisija primerjala tudi Brazilijo in Rusijo, potencialni reprezentativni državi, v katerih je bila proizvodnja sodčkov potrjena. Analiza podatkov o uvozu je pokazala, da je bil obseg uvoza glavnega proizvodnega dejavnika, kolobarjev iz nerjavnega jekla (HS721933), ki predstavljajo več kot 50 % stroškov proizvodnje sodčkov, iz Kitajske v Rusijo večji od obsega njihovega uvoza iz Kitajske v Brazilijo (v Rusijo je bilo iz Kitajske uvoženih 60 % kolobarjev, v Brazilijo pa precej manj, in sicer 37 %). Poleg tega je bil tudi obseg uvoza reducirnikov, ki predstavljajo več kot 20 % stroškov proizvodnje sodčkov, iz Kitajske v Rusijo večji od obsega uvoza v Brazilijo (68 % oziroma 50 %). Glede na delež teh dveh glavnih surovin (kolobarjev iz nerjavnega jekla in reducirnikov) v stroških proizvodnje sodčkov bi bila že zaradi navedenih razlik v obsegu uvoza iz Kitajske kakovost podatkov za določitev neizkrivljenih vrednostih v Rusiji nižja kot v Braziliji. Rusija se zato ni štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(73)

Komisija je pregledala tudi dokaze o družbi KHS Industria de Maquinas LTDA iz Brazilije in potrdila, da je družba specializirana za inženiring in proizvodnjo polnilne tehnologije in sistema za pretakanje piva v sodčke, za ponovno polnjenje oziroma pomožne opreme, ne pa za proizvodnjo sodčkov. Družbe zato ni bilo več mogoče šteti za proizvajalca sodčkov.

(74)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila še dva druga proizvajalca sodčkov, vendar ustreznih finančnih podatkov o teh drugih dveh proizvajalcih sodčkov v Braziliji ni našla. Ker ustrezna referenčna vrednost za določitev razumnih PSA-stroškov in dobička v zvezi z izdelkom v preiskavi v Braziliji, tj. edini preostali reprezentativni državi, v kateri sta bili proizvodnja sodčkov in s tem razpoložljivost glavnih surovin potrjeni, ni bila na voljo, je Komisija začasno sklenila, da bi bili lahko v teh okoliščinah primerni podatki družb iz sektorja, ki proizvaja podoben izdelek. Zato je poiskala podatke o proizvajalcih izdelkov, ki so podobni sodčkom v smislu uporabljene surovine, oblike in namena končnega izdelka. Iskanje je temeljilo na oznakah NACE (36). V podatkovni zbirki Orbis (37) so bili na voljo podatki petih družb z oznako NACE 25.92 (lahka kovinska embalaža), ki proizvajajo kovinske pločevinke, embalažne izdelke in posode za živilsko industrijo, ki jih je mogoče obravnavati kot podobne sodčkom v smislu uporabljene surovine, oblike in namena končnega izdelka. Poleg tega sta bila v podatkovni zbirki Orbis tudi oba vzorčena proizvajalca izvoznika na Kitajskem registrirana pod isto oznako NACE 25.92 kot proizvajalca kovinskih pločevink, embalažnih izdelkov in posod za živilsko industrijo. Od teh petih proizvajalcev kovinskih pločevink, embalažnih izdelkov in posod v Braziliji je imel finančne podatke za obdobje preiskave le eden, in sicer družba Metalurgica Mococa SA (38).

(75)

Komisija se je na podlagi analize razpoložljivih podatkov odločila, da bo v začasni fazi preiskave kot primerno reprezentativno državo izbrala Brazilijo in za konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila finančne podatke ene družbe, tj. družbe Metalurgica Mococa SA.

(76)

Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da je Brazilija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(77)

Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(78)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(79)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Komisija je navedla tudi, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila podatke Mednarodne organizacije dela (39), za električno energijo pa raziskave s spletišča Global Electricity Prices (40).

(80)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bili zaradi zanemarljivega deleža nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevne zanemarljive postavke uvrščene v kategorijo „potrošno blago“. Izračunala je odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(81)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Dejavniki pri proizvodnji sodčkov

(82)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen na enoto uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (41). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 58 ugotovila, da uporaba domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni ustrezna. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz Kitajske in držav z netržnim gospodarstvom v reprezentativno državo je Komisija ugotovila, da je uvoz glavnih surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(83)

Po drugi opombi sta vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da je prava oznaka HS za reducirnike, ki bi jo bilo treba uporabiti za določitev neizkrivljene vrednosti te surovine, HS848180 in ne HS848190. Proizvajalca izvoznika sta trdila, da se pod oznako HS848180 uvrščajo pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje, velike posode in podobno, medtem ko se oznaka HS848190 nanaša na njihove dele. Vzorčena izvoznika sta trdila, da je reducirnik sam po sebi vrsta ventila in ne njegov del. Ker je merska enota za to oznako v brazilski nomenklaturi kos/izdelek, ustrezno odraža način nabave tega materiala in oblikovanja njegove cene. Poleg tega to oznako uporabljajo tudi dobavitelji reducirnikov pri izvozu iz EU. Pravilna oznaka za reducirnike je torej HS848180.

(84)

Komisija je pojasnila, da tarifna številka HS 8481 med drugim vključuje tudi „plinske enote za točenje piva za točilne pulte, ki so v bistvu sestavljene iz ene ali več ročnih pip, ki delujejo na podlagi tlaka ogljikovega dioksida, napeljanega v sodčke s pivom“. Reducirnik sodčka je namenjen ohranjanju plina (ogljikovega dioksida) pod tlakom v sodčku in točenju karbonizirane tekočine z zagotavljanjem kondicioniranega pretoka. To funkcijo opravlja predvsem mehanizem, ki je vgrajen v ohišje sodčka in vključuje ventil (ali dva ventila, odvisno od modela). Reducirnik se lahko torej obravnava kot del plinskih enot za točenje piva, ki se uvrščajo pod tarifno številko HS 8481, zato bi ga bilo treba uvrstiti pod oznako KN848190. Poleg tega je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov predložil svojo dokumentacijo o uvozu reducirnikov, v kateri je uvoz reducirnikov naveden pod oznako HS848190. Na splošno je polovica sodelujočih proizvajalcev izvoznikov navedla, da je treba za reducirnike uporabiti oznako HS848190. Trditev strani, da je treba uporabiti oznako HS848180, je bila zato zavrnjena.

(85)

Podatki o uvozu reducirnikov v Brazilijo so bili uvrščeni pod dve ustrezni razširjeni oznaki: 84819010 (deli aerosolnih ventilov, kopalniških naprav itd.) in 84819090 (deli pip, drugih kanalizacijskih naprav itd.). Izbrana je bila oznaka 84819090, saj reducirniki niso deli aerosolnih ventilov.

(86)

Dejanski stroški več proizvodnih dejavnikov, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so posamezno predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin v obdobju preiskave. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 80.

(87)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(88)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene pred tovarno.

(89)

Komisija je za določitev plač v Braziliji uporabila statistične podatke MOD (42). Statistični podatki MOD zagotavljajo informacije o mesečnih plačah delavcev v proizvodnem sektorju in povprečne opravljene tedenske ure (43) v Braziliji v letu 2021. Mesečni plači so bili dodani dodatni stroški delodajalca, povezani z delom, na podlagi javno dostopnih virov (44).

(90)

Komisija med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pri enem od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni našla evidence dejanskih ur dela, temveč le evidence standardnih ur dela. Proizvajalec izvoznik je navedel, da dejanski delovni čas v povprečju vključuje še 10 minut pred izmeno/delovnim dnem in 10 min po izmeni/delovnem dnevu za prihod v proizvodnje obrate in odhod iz njih. Komisija je zato standardne delovne ure tega vzorčenega proizvajalca izvoznika povečala za 20 minut na izmeno/dan.

(91)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za določitev referenčne vrednosti električne energije uporabila raziskave s spletišča Global Electricity Prices (45). Vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi morala Komisija uporabiti podatke družbe EDP Brasil (46), glavnega dobavitelja električne energije na lokalnem trgu v Braziliji, ob upoštevanju različnih tarif za obdobja konic in obdobja izven konic ter ustreznih cen, ki se zaračunavajo industrijskim odjemalcem, saj ti podatki predstavljajo zanesljiv vir za določitev referenčne vrednosti električne energije.

(92)

Brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (Ministério de Minas e Energia) vsako leto objavi poročilo o sektorju energije v Braziliji (47). Poročilo za leto 2021 vključuje povprečno tarifo za električno energijo (48) vseh glavnih dobaviteljev električne energije, ki se v Braziliji uporablja za industrijske odjemalce (49). Komisija je menila, da je to najzanesljivejši vir za določitev referenčne vrednosti električne energije, saj v nasprotju z virom podatkov, ki sta ga predlagala proizvajalca izvoznika in se je nanašal samo na enega dobavitelja, vključuje povprečne tarife vseh glavnih dobaviteljev električne energije v Braziliji. Komisija je zato uporabila povprečno tarifo za električno energijo za industrijske odjemalce, objavljeno v poročilu brazilskega ministrstva za rudarstvo in energijo za leto 2021.

(93)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(94)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(95)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke družbe Metalurgica Mococa SA za leto 2021, pridobljene iz podatkovne zbirke Orbis.

(96)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(97)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki so jih zagotovili proizvajalci izvozniki, so bile predmet navzkrižnega preverjanja. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v uvodnih izjavah 82 do 88.

(98)

Po določitvi neizkrivljenih stroškov proizvodnje je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, kot so navedeni v uvodni izjavi 94.

(99)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSA-stroške ter dobiček brazilske družbe Metalurgica Mococa SA. PSA-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 8,5 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 24,4 %.

(100)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(101)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Drugi je izdelke izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek nepovezane trgovske družbe iz Hongkonga. V tem primeru je proizvajalec izvoznik blago poslal neposredno neodvisni stranki v Uniji, račun pa je bil izdan trgovski družbi v Hongkongu.

(102)

Za zadevni izdelek, ki se je izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(103)

V zvezi z izvozom, ki je potekal prek nepovezane trgovske družbe iz Hongkonga, je bila izvozna cena določena na podlagi cene, po kateri je bil izvoženi izdelek prvič prodan navedeni trgovski družbi. Čeprav je imela Komisija dokaze (odpremnice itd.), da je bilo blago od proizvajalca izvoznika poslano neposredno neodvisni stranki v Uniji, prodajne cene za končnega kupca ni bilo mogoče določiti. Komisija se je obrnila na trgovsko družbo iz Hongkonga, vendar se ta ni odzvala. V preiskavi ni sodeloval niti evropski končni uporabnik, ki je kupil zadevne sodčke. Prodajna cena za končnega kupca v Uniji v začasni fazi preiskave zato ni bila na voljo.

(104)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna na vrsto izdelka.

(105)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene v zvezi s stroški prevoza in zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja, carino, stroški kredita ter bančnimi stroški.

(106)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(107)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(108)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(109)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 72,1 %.

(110)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov.

(111)

Komisija je menila, da je bila raven sodelovanja v tem primeru nizka, saj so sodelujoči proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave predstavljali le približno 32 % ocenjenega skupnega obsega uvoza iz Kitajske. Zato je presodila, da je treba za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem določiti stopnjo dampinga na podlagi reprezentativne vrste izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov z najvišjo stopnjo. Stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike, je bila torej določena na ravni 91,0 %.

(112)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta naslednji:

(113)

V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, je podobni izdelek v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(114)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila določena na približno 1 926 200 sodčkov. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je izpolnjen makroekonomski vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali približno 73 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(115)

Potrošnja Unije se je gibala, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kosih)

(116)

Komisija je potrošnjo sodčkov Unije določila na podlagi celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten obseg uvoza iz Kitajske. Metodologija za določitev uvoza iz Kitajske je podrobno razložena v oddelku 4.3.1 v nadaljevanju. Uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo ni bil upoštevan, saj je bil zanemarljiv (glej uvodno izjavo 119).

(117)

Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz vprašalnika, ki ga je izpolnil pritožnik, pri čemer so bili ti podatki navzkrižno preverjeni z informacijami, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(118)

Zadevni izdelek se v Unijo uvaža pod dvema oznakama KN (ex 7310 10 00 in ex 7310 29 90) v skladu s prostornino sodčka. Sodčki s prostornino od >=50 do <=300 litrov se uvrščajo pod oznako KN 7310 10 00, sodčki s prostornino, manjšo od 50 litrov, pa pod oznako KN 7310 29 90. Ti dve oznaki KN poleg izdelka v preiskavi vključujeta tudi številne druge izdelke (npr. pločevinke, pločevinaste škatle, napajalnike za živino, vedra, gasilne aparate, kanistre, posode in rezervoarje za različne namene, steklenice za vodo, jeklene sode itd.), zato obsega uvoza ni bilo mogoče določiti samo na podlagi oznak KN.

(119)

Kar zadeva uvoz iz drugih tretjih držav, je pritožnik navedel, da sodčke na trg Unije dobavljajo večinoma proizvajalci Unije in izvozniki iz Kitajske. Komisija je pri pregledu podatkov o dobaviteljih, ki so jih predložili trije glavni uporabniki (glej uvodno izjavo 130 v nadaljevanju), ugotovila, da na trgu ni drugih dobaviteljev. Zato je sklenila, da je morebitni uvoz v Unijo iz drugih tretjih držav zanemarljiv in da nima znatnega vpliva na potrošnjo Unije.

(120)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 66 %. Po začetnem 27-odstotnem upadu v letu 2019 je leta 2020 in v obdobju preiskave (2021) sledil še izrazitejši upad. Ta upad sovpada z letoma, ko je bila Unija najbolj prizadeta zaradi pandemije COVID-19, pripisati pa ga je mogoče omejitvam gibanja, tj. ukrepom, ki so jih vlade po vsej Uniji uvedle v boju proti pandemiji COVID-19.

(121)

Ukrepi v zvezi s pandemijo COVID-19 so prizadeli zlasti hotele, restavracije in kavarne (v nadaljnjem besedilu: sektor gostinstva). Sektor gostinstva kupuje pivo in druge pijače od uporabnikov, ki so najpogosteje pivovarne. Pivo se dostavlja v sodčkih, pritrjenih na naprave za točenje, prek katerih se pijača nato nalije v kozarce in postreže strankam sektorja gostinstva.

(122)

V letu 2020 in obdobju preiskave je morala velika večina izvajalcev v sektorju gostinstva v Uniji v skladu z vladnimi ukrepi, uvedenimi za zajezitev širjenja pandemije COVID-19, bodisi skrajšati delovni čas in/ali omejiti svoje zmogljivosti bodisi ostati popolnoma zaprtih za daljša obdobja. Ta upad dejavnosti v sektorju gostinstva in posledično zmanjšanje povpraševanja po točenem pivu sta seveda pomenila tudi zmanjšanje povpraševanja uporabnikov po sodčkih, v katerih pivo zagotavljajo strankam sektorja gostinstva.

(123)

Pritožnik je v pritožbi predstavil metodologijo za določanje obsega uvoza iz zadevne države. Ta metodologija je temeljila na pritožnikovem poznavanju trga, v skladu z njo pa je bilo ocenjeno znatno povečanje uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju, in sicer za 188 %, kot je razvidno iz preglednice 3 v nadaljevanju.

Preglednica 3

Prodaja kitajskih sodčkov v Unijo – ocene pritožnika (v enotah)

(124)

Kot je pojasnjeno v odstavkih 193 do 203 pritožbe, navedeno metodologijo sestavljajo trije glavni elementi. Prvič, pritožnik je seštel količine sodčkov, zahtevane v vseh postopkih za zbiranje ponudb (v pritožbi imenovanih „razpisi“), ki jih je organiziralo pet glavnih uporabnikov, tj. velikih pivovarskih skupin na trgu Unije: AB InBev, Asahi CEE, Carlsberg, Heineken in Molson Coors (v nadaljnjem besedilu: glavni uporabniki). Drugič, pritožnik je odštel lastno prodajo, opravljeno v skladu s ponudbami, ki jih je predložil v okviru navedenih razpisov, pri čemer je predpostavljal, da so za preostale količine celotnega sklopa v okviru posameznega razpisa bili izbrani proizvajalci iz Kitajske in ti so jih tudi dobavili. Nazadnje je pritožnik na podlagi svojega poznavanja trga ocenil in prištel količine, ki so jih uvozili uvozniki/prodajalci.

(125)

Preiskava je pokazala, da količine sodčkov, ki so jih glavni uporabniki dejansko kupili prek razpisov, redko ustrezajo količinam, ki so bile prvotno zahtevane v okviru zadevnega razpisa. Deleži se med razpisi in glavnimi uporabniki sicer razlikujejo, v povprečju pa so glavni uporabniki v obravnavanem obdobju kupili manj kot 60 % količin, ki so bile prvotno zahtevane v okviru razpisov. To je posledica posebnega načina delovanja tega trga, ki je povezan zlasti z razpisnimi pogoji in ukrepi uporabnikov po razpisih, kot je pojasnjeno v oddelku 5.1 v nadaljevanju, pri čemer uporabniki niso bili pogodbeno zavezani k nakupu dejansko ponujenih količin.

(126)

Komisija je torej želela preveriti, ali je bila ocena obsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki jo je podal pritožnik, točna, in v primeru, da ni bila, natančneje oceniti obseg uvoza. V ta namen je od carinskih organov šestih držav članic EU z največjim obsegom uvoza izdelkov z navedenima oznakama KN v obravnavanem obdobju, bodisi iz Kitajske bodisi z vsega sveta, zahtevala podatke o vseh pošiljkah z zadevnima oznakama KN; te države so Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Belgija, Francija, Nemčija in Nizozemska so bile med prvimi petimi državami z največjim obsegom uvoza v obeh kategorijah, medtem ko je bila Poljska med prvimi petimi državami članicami z največjim obsegom uvoza iz Kitajske, Češka pa z največjim obsegom uvoza iz preostalega sveta. Teh šest držav članic je v obravnavanem obdobju skupaj predstavljalo 73 % uvoza EU iz Kitajske in 66 % svetovnega uvoza.

(127)

Komisija je analizirala prejete podatke in na podlagi opisa posameznih pošiljk ocenila spodnjo in zgornjo vrednost količin, ki bi se lahko razumno obravnavale kot obseg uvoza zadevnega izdelka v navedenih šest držav članic. Pošiljke, ki so bile opisane kot „(pivski) sodčki“, so se upoštevale pri določanju spodnje vrednosti, pošiljke, katerih opis je bil skladen z značilnostmi sodčkov, pa pri določanju zgornje vrednosti. Pri tem se pošiljke, ki so bile opisane drugače, na primer kot napajalniki, vedra, plinski rezervoarji, kotli, pločevinke, pločevinaste škatle itd., ali ki niso bile skladne z značilnostmi sodčkov, niso upoštevale. V večini primerov carinski organi niso evidentirali enot (števila sodčkov) v posamezni pošiljki, temveč le težo take pošiljke. V teh primerih je Komisija pri izračunu števila sodčkov uporabila pretvorbeno razmerje, v skladu s katerim sodček tehta 10 kg (50). Tako dobljeni zgornja in spodnja vrednost za posamezno leto sta bili nato prilagojeni s količnikom 0,73, tj. deležem, ki ga šest držav članic predstavlja v celotnem uvozu izdelkov z navedenima oznakama KN iz Kitajske v Unijo, da bi se izračunal celoten obseg uvoza sodčkov iz Kitajske v Unijo. Rezultati te analize so prikazani v preglednici 4 v nadaljevanju.

Preglednica 4

Obseg uvoza v Unijo na podlagi podrobnih carinskih podatkov

(128)

Zgornje vrednosti so potrdile, da metodologija, uporabljena v pritožbi, ni bila najprimernejša za količinsko opredelitev uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(129)

Poleg tega se je Komisija obrnila na preostale štiri nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike in zahtevala njihove podatke o prodaji v celotnem obravnavanem obdobju. Vsi so predložili zahtevane nepreverjene podatke, ki so bili združeni s preverjenimi prodajnimi količinami, ki sta jih v izpolnjenih vprašalnikih navedla vzorčena proizvajalca izvoznika, rezultat pa so uvozne količine, navedene v preglednici 5 v nadaljevanju.

Preglednica 5

Skupna izvozna količina, ki so jo navedli vzorčena proizvajalca izvoznika in nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki

(130)

Komisija je zaradi razhajanj med razpoložljivimi podatki 2. septembra 2022 objavila obvestilo k spisu, v katerem je navedla izračunane količine uvoza iz preglednic 4 in 5 ter različni metodologiji, na katerih temeljijo, in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Komisija se je v poskusu potrditve vrednosti iz preglednice 5, ki so jih zagotovili proizvajalci izvozniki, kljub začetnemu nesodelovanju obrnila tudi na glavne uporabnike in zahtevala podatke o njihovih dobaviteljih in obsegu nakupov. Zahtevane podatke so predložili le trije od petih glavnih uporabnikov (glej uvodno izjavo 136 v nadaljevanju). Odzval se je le pritožnik, ki je pripombe predložil 12. septembra 2022.

(131)

Pritožnikova prva trditev je bila, da v oceni obsega uvoza iz preglednice 4, ki temelji na analizi carinskih podatkov, še vedno manjka delež uvoza iz Kitajske. Pritožnik se je na primer skliceval na dejstvo, da manjkajo statistični podatki o uvozu, pomembnem v zvezi s potrošnjo piva in sodčkov, v druge države članice, kot sta Romunija in Španija, zaradi česar so bile skupne vrednosti prenizke.

(132)

Drugič, pritožnik je trdil, da vrednosti iz preglednice 5, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, zaradi slabega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov ne prikazujejo celotnega obsega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju. V svojih pripombah je trdil, da je sodelovalo le 28 % proizvajalcev izvoznikov.

(133)

Tretjič, pritožnik je trdil, da informacije o potrošnji, ki so jih pridobili trije glavni uporabniki, kažejo le delno sliko potrošnje sodčkov v Uniji, ker male in srednje pivovarne niso bile upoštevane ter ker je raven sodelovanja uporabnikov nizka.

(134)

Komisija je vse te pritožnikove pripombe skrbno proučila. V zvezi s prvo trditvijo kljub temu, da so bili statistični podatki o uvozu šestih držav članic z namenom določitve obsega preostalega uvoza iz drugih držav članic prilagojeni s količnikom 0,73, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 127, v tej fazi ni mogoče izključiti, da je bil dejanski obseg uvoza v druge države članice, kot sta Romunija in Španija, ocenjen prenizko.

(135)

V zvezi z drugo trditvijo je v skladu s pojasnilom iz uvodne izjave 111 preiskava začasno pokazala, da je raven sodelovanja nizka in da sodelujoči proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave predstavljajo 32 % uvoza sodčkov iz Kitajske. Zato v tej fazi preiskave ni mogoče izključiti, da poleg sodelujočih izvoznikov obstajajo tudi drugi proizvajalci izvozniki ali izvozniki na Kitajskem, ki so v obravnavanem obdobju prodajali blago v Unijo.

(136)

V zvezi s tretjo trditvijo in zelo nizko ravnjo sodelovanja uporabnikov je Komisija ugotovila, da so od petih glavnih uporabnikov, ki predstavljajo približno 50 % trga uporabnikov, le trije (AB InBev, Asahi in Molson Coors) predložili zahtevane podatke. Poleg tega je le eden od teh treh uporabnikov (AB InBev) sodčke kupoval od kitajskih dobaviteljev. Poleg tega, kot je navedeno tudi v oddelku 5.1 v nadaljevanju, predstavniki preostalih 50 % trga uporabnikov, ki so predvsem manjše pivovarne, v preiskavi niso sodelovali.

(137)

Komisija je glede na te pripombe in premisleke ugotovila tudi, da so kupljene količine, ki jih je sporočil edini sodelujoči uporabnik, ki sodčke kupuje iz Kitajske, precej nižje od obsega prodaje Unije, ki so ga sporočili ustrezni proizvajalci izvozniki. Poleg tega je menila, da obstajajo tudi drugi proizvajalci izvozniki, ki v preiskavi niso sodelovali, in da vrednosti, ki so jih predložili nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, niso bile preverjene, saj navedeni proizvajalci niso bili vzorčeni.

(138)

Komisija je glede na vse te elemente, zlasti nasprotujoče si podatke, pridobljene od uporabnikov, in zelo nizko raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov in uporabnikov, katerih podatki o nakupih bi bili ključni za dvojno preverjanje količin, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, začasno sklenila, da mora najprimernejša metodologija za količinsko opredelitev uvoza temeljiti na uradnih statističnih podatkih o uvozu iz preglednice 4. Poleg tega je v zvezi s pripombami industrije o tem, da bi bila tudi zgornja vrednost, ki temelji na statističnih podatkih, verjetno podcenjena, začasno sklenila, da so zgornje vrednosti, pridobljene iz statističnih podatkov, najprimernejše za izračun obsega uvoza v tej začasni fazi.

(139)

Komisija je naknadno proučila statistične podatke o uvozu sodčkov na ravni oznake TARIC, ki so od začetka te preiskave na voljo v podatkovni zbirki Surveillance, da bi pridobila dodatno zagotovilo o primernosti te metodologije in ugotovila, kolikšen delež predstavlja uvoz sodčkov v skupnem obsegu uvoza izdelkov pod zadevnima oznakama KN. Povprečni delež obsega uvoza izdelkov na ravni oznake TARIC (tj. uvoza sodčkov) v skupnem obsegu uvoza izdelkov z zadevnima oznakama KN v obdobju od 13. maja 2022 do 6. decembra 2022 je bil skladen s povprečnim deležem obsega uvoza sodčkov z zadevnima oznakama KN, ki ga je Komisija določila za obravnavano obdobje.

(140)

Komisija namerava ponovno vzpostaviti stik z glavnimi uvozniki, opredeljenimi v pritožbi, da bi dodatno preverila primernost te metodologije in nadalje izboljšala svojo oceno obsega uvoza v obravnavanem obdobju. Po začasni fazi bo poskušala tudi zbrati več informacij o malih pivovarnah.

(141)

Poleg tega namerava Komisija od sodelujočih vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov zbrati podatke za obdobje po začetku protidampinškega postopka, da bi jih uskladila z natančnejšimi uradnimi statističnimi podatki o uvozu, ki so na voljo za obdobje po začetku postopka. Preveriti namerava tudi podatke o uvozu nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev ter od carinskih organov Romunije in Španije zahtevati podrobne carinske podatke o ustreznih oznakah KN, da bi dodatno izpopolnila podatke o dejanskem uvozu.

(142)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, je Komisija obseg uvoza določila na podlagi uradnih carinskih statističnih podatkov držav članic. Tržni delež uvoza je bil določen kot delež celotnega sporočenega uvoza iz Kitajske v celotni potrošnji Unije (opredeljeni v oddelku 4.2).

(143)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

(144)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, se je obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju zmanjšal za 39 %. To zmanjšanje obsega uvoza je bilo podobno splošnemu zmanjšanju potrošnje sodčkov v obravnavanem obdobju (glej preglednico 2 zgoraj), le da je bilo nekoliko manjše, v vsakem primeru pa manj izrazito od zmanjševanja obsega prodaje industrije Unije (glej preglednico 9 v nadaljevanju).

(145)

Ta zmanjšanja je treba razumeti ob upoštevanju prevladujočih razmer na trgu leta 2020 in v obdobju preiskave, tj. ob upoštevanju znatnega zmanjšanja povpraševanja po sodčkih med pandemijo COVID-19. Na tako omejenem trgu se je obseg uvoza sodčkov zmanjšal za bistveno manjši delež kot prodaja industrije Unije. Tržni delež uvoza iz Kitajske se je zaradi nižjih cen v obravnavanem obdobju stalno povečeval (v obravnavanem obdobju se je povečal za 79 %). V obdobju preiskave je bil kitajski tržni delež precejšen in je znašal 31 %.

(146)

Komisija je zaradi težav pri določanju cen na enoto na podlagi uradnih statističnih podatkov cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in kitajskih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(147)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Uvozne cene (v EUR/kos)

(148)

Cene uvoza iz Kitajske so se v letih 2019 in 2020 znižale za 13 % oziroma 11 %, leta 2020, v obdobju preiskave pa so se ponovno začele zviševati in dosegle raven iz leta 2018.

(149)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(150)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Skoraj vsi izdelki proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije so bili prodani neposredno končnim uporabnikom (tj. pivovarnam), zato so bili prodajni kanali in raven trgovine na obeh straneh enaki. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 11,9 % in 14 %.

(151)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno preprečevanje zvišanja cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička.

(152)

Kot je prikazano v preglednici 11 v nadaljevanju, se je povprečna prodajna cena EU v obravnavanem obdobju znižala za skoraj 10 %. Proizvodni stroški so se v istem obdobju zvišali za 16 %, zato je bila prodajna cena precej nižja od proizvodnih stroškov. Proizvodni stroški so se znatno zvišali zlasti leta 2020 in v obdobju preiskave, medtem ko je bilo treba ohranjati stabilno ceno zaradi cenovnega pritiska kitajskega izvoza. Nasprotno pa so bile ravni cen in posledični dobički na izvoznih trgih, na katere dampinški uvoz ni vplival ali na katerih so bili uvedeni ukrepi za ponovno vzpostavitev pravične trgovine, v povprečju za 22 % višji od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije (za 29 % v obdobju preiskave) (glej uvodno izjavo 196).

(153)

Te razmere so jasno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije, kot je razvidno iz preglednice 14 v nadaljevanju. Dobičkonosnost, ki je bila v letu 2018 12-odstotna, se je v preostalem obdobju močno zmanjšala, zlasti leta 2020 in v obdobju preiskave.

(154)

Gibanje teh treh kazalnikov jasno kaže, da je bila industrija zaradi kitajskega dampinškega uvoza pod močnim cenovnim pritiskom, ki jo je prisilil v prodajo po zelo nizkih cenah, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov. Podrobnosti o posebnostih razmer na trgu, zlasti v zvezi s cenovnim pritiskom, pod katerim je bila industrija Unije v postopku prodaje, so pojasnjene v oddelku 5.1. To je povzročilo jasno oviranje dviga cen industrije Unije.

(155)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(156)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(157)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(158)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(159)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(160)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(161)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje zmanjšal za 62 %. Proizvodnja je tesno sledila razlikam v potrošnji: in sicer prvemu upadu povpraševanja v letu 2019 (za 23 %) in še izrazitejšemu upadu povpraševanja v letih 2020 in 2021 (izbruh pandemije COVID-19).

(162)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, in sicer za 4 %. To je posledica povečanja učinkovitosti postopkov in dodeljevanja osebja, ki jih je industrija Unije v obravnavanem obdobju izvajala v svojih proizvodnih linijah.

(163)

Oba zgoraj navedena trenda (zmanjšanje proizvodnje, povečanje zmogljivosti) sta povzročila znatno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti (–64 %). V obdobju preiskave je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti dosegala zelo nizko raven (28 %).

(164)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(165)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal (za 71 %), in sicer izraziteje kot razvoj potrošnje.

(166)

Tržni delež industrije Unije se je med letom 2018 in obdobjem preiskave s 83 % zmanjšal na 69 %, torej za 14 odstotnih točk, in sicer zaradi znatnega cenovnega pritiska kitajskega uvoza, pojasnjenega v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju, katerega tržni delež se je v obravnavanem obdobju vztrajno povečeval.

(167)

Povpraševanje in proizvodnja sodčkov sta se v obravnavanem obdobju zmanjševala. Industrija Unije je zaradi zmanjševanja potrošnje izgubila precejšen obseg prodaje in tržni delež, omejen obseg prodaje pa je ohranila le z znižanjem prodajnih cen, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju.

(168)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(169)

Zaposlenost v tem sektorju je sledila istemu gibanju kot proizvodnja in potrošnja na trgu Unije ter se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala, in sicer za 50 %. Glede na navedeno se je v razmerah, ko se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 62 %, zmanjšala tudi produktivnost. Kljub zmanjšanju zaposlenosti se je produktivnost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 33 %, v obdobju preiskave pa se je le nekoliko povečala zaradi določenega povečanja učinkovitosti.

(170)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(171)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(172)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Prodajne cene v Uniji

(173)

Prodajne cene so se med letoma 2018 in 2019 znižale za 2 %, v letu 2020 pa strmo znižale, tj. za 8 %, in v obdobju preiskave ostale na približno enaki ravni. Na splošno so se povprečne prodajne cene industrije Unije v obravnavanem obdobju znižale za 9 %.

(174)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški na enoto zvišali za 16 %. To je bilo povezano predvsem z zvišanje fiksnih stroškov, ki je sledilo zmanjšanju obsega proizvodnje. Da bi se temu zoperstavila, je industrija Unije v letih omejitev gibanja, uvedenih zaradi pandemije COVID-19, svoje fiksne stroške uspela znižati za več kot 20 %. Kljub temu je bil vpliv sorazmerno višjega deleža fiksnih stroškov v obdobju slabe izkoriščenosti zmogljivosti precejšen, saj se je delež teh stroškov v skupnih proizvodnih stroških med letom 2018 in obdobjem preiskave s 13 % povečal na 23 %. V obravnavanem obdobju je industrija Unije zmanjšala zaposlenost, kot je razvidno iz preglednice 10, in stroške dela zaradi odpuščanj med pandemijo COVID-19, kot je navedeno v oddelku 4.4.3.2.

(175)

Prodajne cene in proizvodni stroški so se gibali različno. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3 zgoraj in oddelku 5.1 v nadaljevanju, industrija Unije svojih cen ni mogla zvišati na vzdržno raven, da bi pokrila višje proizvodne stroške in slabo izkoriščenost zmogljivosti, saj je na pogajanje o cenah na trgu močno vplival dampinški uvoz po nizkih cenah iz Kitajske.

(176)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(177)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2019 znižali, v letu 2020 in v obdobju preiskave pa zvišali. Kot je razvidno iz preglednice 10, pa se je zaposlenost istočasno zmanjšala za 54 %.

(178)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 13

Zaloge

(179)

V obravnavanem obdobju so se zaloge zmanjšale za 58 %. To je bilo povezano z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje. V obravnavanem obdobju so se zaloge, izražene kot delež celotne proizvodnje, povečale za 11 %, saj je morala industrija ohraniti določen obseg dejavnosti in zato proizvodnje ni mogla zmanjšati v skladu z zmanjšanjem prodaje. V vsakem primeru pa zaloge glede na to, da je večina proizvodnje temeljila na naročilih in specifikacijah strank, niso pomemben kazalnik škode.

(180)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(181)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(182)

V obravnavanem obdobju se je dobiček v letu 2019 zmanjšal za 58 %, v letu 2020 pa se je močno zmanjšal in se spremenil v izgube z dvomestno vrednostjo. Leta 2021 je delno okreval, vendar je bil še vedno negativen. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 173 %. Zaradi nenadnega upada povpraševanja, povezanega s pandemijo COVID-19, je močnejša konkurenca kitajskega izvoza po nizkih cenah, kot je pojasnjeno v oddelku 5.1 v nadaljevanju, prisilila industrijo Unije, da je v obdobju višanja proizvodnih stroškov, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, znižala svoje cene, kar je povzročilo znatne izgube.

(183)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je razvijalo podobno kot dobičkonosnost: drastičnemu upadu v letih 2019 in 2020 je sledilo delno okrevanje v obdobju preiskave, vendar je gibanje ostalo negativno.

(184)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvijala se je podobno kot dobičkonosnost: v obravnavanem obdobju se je drastično zmanjšala, in sicer za 129 %, ter dosegla negativne vrednosti.

(185)

Zmanjšanje dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb je močno vplivalo na sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala.

(186)

Glavni makrokazalniki so v obravnavanem obdobju kazali negativen trend. obseg prodaje v Uniji se je zmanjšal za 71 %, proizvodnja za 62 %, zaposlenost pa za 50 %.

(187)

Podobno stanje kažejo tudi mikrokazalniki. Dobičkonosnost prodaje v Uniji se je z 12 % zmanjšala na –9 %, prodajne cene so se znižale za 9 %, denarni tok pa zmanjšal za 109 %, kar kaže na znatno poslabšanje.

(188)

Ob zmanjšani potrošnji zaradi pandemije COVID-19 so se proizvodni stroški industrije Unije zvišali za 16 %, cene uvoza iz Kitajske pa so od leta 2018 konstantno bistveno nižje od cen in stroškov industrije Unije.

(189)

Obseg uvoza kitajskih izvoznikov se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 39 %. Vendar je bilo zmanjšanje potrošnje veliko izrazitejše (66-odstotno). Posledično se je tržni delež kitajskega izvoza med letom 2018 in obdobjem preiskave s 17 % povečal na 31 %, tj. za 79 %, njegove cene pa so v celotnem obravnavanem obdobju znatno nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je v obdobju preiskave v povprečju znašala 13,1 %, kot je navedeno v oddelku 4.3.3.

(190)

Kitajski dampinški uvoz po nizkih cenah je glede na stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, ki je znašala od 52,9 % do 58,8 %, povzročil tudi znatno oviranje dviga cen industrije Unije. Industrija Unije svojih cen ni mogla zvišati v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov in je bila zato prisiljena sprejeti ukrepe, škodljive za dobičkonosnost, da bi vsaj delno ohranila svoje prodajne količine.

(191)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(192)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Ta dejavnika sta pandemija COVID-19, ki je prizadela potrošnjo Unije, in izvoz industrije Unije. Zagotovila je, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(193)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju med letoma 2018 in 2021 zmanjšal za 39 %, in sicer s 602 010 kosov na približno 370 107 kosov, vendar se je v istem obdobju njegov tržni delež povečal za 14 odstotnih točk in v obdobju preiskave dosegel 31 %, kar je povzročilo škodo industriji Unije, katere obseg prodaje se je v istem obdobju zmanjšal za 71 %.

(194)

Poleg tega je bil ta uvoz zagotovljen po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Da bi industrija Unije ohranila minimalen obseg prodaje v obdobju zmanjševanja potrošnje in višanja proizvodnih stroškov, ni imela druge izbire, kot da je sledila nizkim cenam, ki so jih določili kitajski proizvajalci, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1. To je povzročilo izrazito zmanjšanje dobičkonosnosti pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije, pri čemer se je dobiček (12 % leta 2018) pretvoril v velike izgube (–9 % leta 2021), ter posledično privedlo do poslabšanja drugih finančnih kazalnikov, kot sta donosnost naložb in denarni tok. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3, je bilo to oviranje dviga cen očitno posledica ravnanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so na trgu Unije ponujali sodčke po dampinških cenah.

(195)

Na bistveno manjšem trgu se je obseg prodaje industrije Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšal z 2,8 milijona sodčkov na 800 000 sodčkov. Če industrija Unije ne bi znižala svojih cen, bi lahko izgubila tudi ta omejen obseg prodaje, kar bi za nekatere proizvajalce Unije pomenilo popolno ustavitev proizvodnje.

(196)

Izvoz Unije, podrobno opisan v oddelku 5.2.2, kaže, kakšne so običajne razmere v smislu višine cen in posledičnih dobičkov na izvoznih trgih, na katerih ni prisoten vpliv dampinškega uvoza ali na katerih so bili uvedeni ukrepi za ponovno vzpostavitev pravične trgovine, npr. v ZDA, ki so glavni izvozni trg za proizvajalce Unije in kjer se za sodčke s poreklom iz Kitajske od leta 2019 uporabljajo protidampinški ukrepi. V obravnavanem obdobju so bile cene industrije Unije z vsemi stroški (vključno s prevoznimi stroški in uvoznimi dajatvami) v povprečju za 22 % višje od njenih prodajnih cen na trgu Unije (za 29 % v obdobju preiskave) in vedno višje od njenih proizvodnih stroškov, razen leta 2020, ki ga je pandemija COVID-19 najbolj zaznamovala. Te cene so reprezentativne za trg, na katerem je bila s protidampinškimi ukrepi proti kitajskemu uvozu ponovno vzpostavljena pravična trgovina, in so zato ustrezen približek potencialnih cen na trgu Unije, na katerem ne bi bilo prisotno oviranje dviga cen, opisano v uvodnih izjavah 197 do 209 v nadaljevanju.

(197)

Trg Unije je v glavnem razdeljen na dve glavni kategoriji uporabnikov, ki kupujejo od proizvajalcev Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov, tj. na male in srednje neodvisne pivovarne (ki predstavljajo približno 40 % prodaje) in velike pivovarske konglomerate (ki predstavljajo več kot 50 % prodaje).

(198)

Male in srednje neodvisne pivovarne sodčke večinoma kupujejo v skladu s svojimi srednjeročnimi in kratkoročnimi potrebami. Pivovarne se s prošnjo glede priprave ponudbe v zvezi z zahtevano količino in časom dostave obrnejo na več proizvajalcev sodčkov. To je zelo pomemben segment za industrijo Unije, pri katerem bi geografska bližina in čas dostave lahko predstavljala prednost. Ta segment uporabnikov v preiskavi ni sodeloval. Kljub temu je industrija Unije predložila dokaze, da je bilo v zvezi s tem segmentom več naročil izgubljenih zaradi kitajskih ponudb po nizkih cenah. To je proizvajalce Unije prisililo, da so znatno znižali svoje cene, da bi ostali konkurenčni.

(199)

Za drugo polovico trga je značilna prisotnost petih glavnih uporabnikov, ki predstavljajo več kot 50 % prodaje industrije Unije v Uniji (od teh petih glavnih uporabnikov naj bi imela AB InBev in Heineken več kot 50/60-odstotni skupni delež na svetovnem trgu piva) in vsaj 55 % prodaje obeh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Industrija Unije je dokazala, da so ti uporabniki svoje nakupe sodčkov za naslednje leto organizirali v okviru postopka za zbiranja ponudb prek zasebnih razpisov. Kar zadeva prodajo neodvisnim pivovarnam, je razpisni postopek konkurente prisilil k znižanju cen, industrija Unije pa se je morala zaradi sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so ponujali zelo nizke cene, prilagoditi nizkim cenam in preprečiti, da bi se zvišanje stroškov preneslo na stranke.

(200)

V zvezi z razpisnim postopkom je preiskava pokazala, da so ga glavni uporabniki izvedli na poseben način. Razpisni pogoji so bili posebni v smislu cen in največjih zahtevanih količin. Za kupca ni bila določena pogodbena obveznost, da kupi ponujeno količino sodčkov, medtem ko je bil dobavitelj pogodbeno zavezan k dobavi ponujene količine po ponujeni ceni. Dejansko kupljene količine so redko ustrezale prvotno razpisanim količinam. Hkrati so morali izbrani ponudniki (tj. dobavitelji sodčkov) ponujene dobavne količine zagotoviti po določeni ceni, pri čemer na primer niso mogli upoštevati sprememb proizvodnih stroškov.

(201)

V obravnavanem obdobju so sodelujoči uporabniki v povprečju organizirali sedem razpisov na leto. Količine, ki so bile na koncu kupljene na podlagi teh razpisov, so se od razpisa do razpisa razlikovale in v povprečju zajemale manj kot 60 % ponujenih količin. Poleg tega so uporabniki ceno, dogovorjeno v okviru razpisnega postopka, uporabili kot izhodišče za vsa nadaljnja pogajanja o ceni za promptno prodajo.

(202)

Razpisni postopek, v okviru katerega so vsi udeleženci (vključno s proizvajalci Unije in kitajskimi izvozniki) na podlagi rdeče, rumene ali zelene luči vedeli, kako visoka ali nizka je njihova ponudba v primerjavi z drugimi udeleženci, je bil uporabljen kot orodje za nižanje cen. Prisotnost kitajskih izvoznikov z zelo nizkimi ponudbami je industrijo Unije prisilila, da je svoje cene znižala do nevzdržnih ravni. Prodajne cene industrije Unije, ponujene na razpisih, so bile v povprečju za 10 % nižje od drugih prodajnih cen v letu 2020 in obdobju preiskave, medtem ko se je pogodba, podpisana ob zaključku razpisnega postopka, nanašala le na potencialen obseg nakupa brez kakršnega koli jamstva glede dejanskega naročila. To potrjujejo znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ugotovljene v preiskavi.

(203)

Poleg tega se je družba AB InBev v svojem dopisu z dne 20. junija 2022 sklicevala na nedavne cene dobaviteljev sodčkov iz Unije, ki so bile konkurenčne cenam kitajskih dobaviteljev v obdobju preiskave in letu 2022. To dodatno potrjuje, da so proizvajalci Unije v primerjavi s prejšnjimi leti obravnavanega obdobja znižali svoje cene, da bi lahko konkurirali kitajskim cenam.

(204)

Druga povezana značilnost razpisnega postopka je bila ta, da so bile znatne količine nazadnje prodane izven dejanskih razpisov v okviru poznejših pogajanj o cenah, ki so temeljila na „sistemu luči“. To kažejo količine, ki jih je industrija Unije prodala prek razpisov in so bile v obravnavanem obdobju zelo majhne. Ta raven se je med letoma 2019 in 2020 ter obdobjem preiskave zmanjšala z več kot 30 % skupne prodaje na manj kot 16 %. Uporabniki so v praksi ta poseben razpisni postopek in kitajske dampinške ponudbe po nizkih cenah izkoristili za to, da so cene industrije EU znižali na raven kitajskih cen, nazadnje pa se o njih dogovorili izven razpisnega postopka.

(205)

Podatki, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, kažejo, da so bili kitajski proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju v povprečju izbrani za 30 % razpisanih količin. Vendar je to previdna ocena, saj dokazi iz spisa kažejo, da je bil eden največjih nesodelujočih uporabnikov (Heineken) izbran za vsaj 30 % količin, ki sta jih v obdobju preiskave izvozila oba vzorčena kitajska proizvajalca.

(206)

V vsakem primeru to, ali je bila prodaja formalno izvedena na podlagi razpisa ali ne, ni imelo nobenega vpliva na učinke in vzročno zvezo med kitajskimi dampinškimi cenami in cenami industrije EU ter škodo, kot je pojasnjeno zgoraj.

(207)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3, so se kitajske cene v letih 2019 in 2020 v primerjavi z letom 2018 znižale ter se v obdobju preiskave ponovno zvišale, vendar le do ravni iz leta 2018. V istem obdobju so se cene industrije Unije znižale za 9 %, njeni proizvodni stroški pa so se zvišali za 16 %.

(208)

Zaradi cenovnega pritiska uvoza sodčkov iz Kitajske v obeh segmentih trga je morala industrija Unije za to, da bi vsaj delno ohranila svoj tržni delež, svoje prodajne cene znižati kljub skokovitemu zvišanju proizvodnih stroškov. Dobičkonosnost se je zato v obravnavanem obdobju z 12 % zmanjšala na –9 %, vsi finančni kazalniki pa so se poslabšali.

(209)

Ugotovljeno je bilo torej, da je – glede na njuno sočasnost – poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije povezano z močno prisotnostjo uvoza po zelo nizkih cenah iz Kitajske. Ob upoštevanju krčenja trga in višanja proizvodnih stroškov so kitajske cene dosledno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in ovirale dvig cen na trgu EU, pri čemer se je med njimi vzpostavila resnična in bistvena vzročna zveza.

(210)

Uvoz sodčkov po zelo nizkih cenah iz Kitajske se beleži od leta 2018 naprej. V obravnavanem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz Kitajske v povprečju za 24 % nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije. To je sovpadalo z nenehnim zniževanjem cen industrije Unije kljub vse višjim proizvodnim stroškom. Dejstvo, da se je potrošnja dodatno zmanjšala zaradi pandemije COVID-19, ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industriji Unije. V zadevnem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 66 %, obseg prodaje industrije Unije pa za 71 %, medtem ko se je obseg kitajskega izvoza zmanjšal le za 39 %, njegov tržni delež pa se je s 17 % povečal na 31 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 196, bi lahko industrija Unije glede na tržne cene, dosegljive na trgu ZDA, brez kitajskega uvoza in cenovnega pritiska svoje cene zvišala na bolj vzdržno raven in pokrila višje proizvodne stroške.

(211)

Znatno zmanjšanje potrošnje in izkoriščenosti zmogljivosti sta močno vplivala na uspešnost industrije Unije. Vendar se je, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, delež industrije Unije v skupnih stroških povečal na 23 %, tudi če ji je uspelo znatno zmanjšati svoje fiksne stroške. Industriji je v obdobju pandemije COVID-19 uspelo znižati tudi druge strukturne stroške, na primer stroške zaposlovanja. To upravljanje fiksnih in drugih strukturnih stroškov v tem obdobju je omogočilo zmanjšanje vpliva teh stroškov na uspešnost industrije, kot je tudi pojasnjeno zgoraj, vendar le delno, saj je kitajski prevoz znatno oviral dvig cen.

(212)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 15

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(213)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza industrije Unije zmanjšal za 52 %.

(214)

Med letoma 2018 in 2020 se je obseg izvoza industrije Unije gibal približno podobno kot obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije. Tako obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije kot obseg njenega izvoza sta se v tem prvem delu obravnavanega obdobja, v katerem je bil vpliv pandemije COVID-19 največji, zmanjšala. Vendar se je obseg izvoza v relativnem smislu zmanjšal manj kot obseg prodaje na trgu Unije. Poleg tega se je obseg izvoza industrije Unije očitno začel povečevati takoj, ko so bile omejitve v zvezi s pandemijo COVID-19 odpravljene, saj se je med letoma 2020 in 2021 več kot podvojil. Poleg tega so bile izvozne prodajne cene industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju znatno višje od prodajnih cen na trgu Unije in vedno višje od proizvodnih stroškov industrije Unije, razen leta 2020, ki ga je pandemija COVID-19 najbolj zaznamovala in ki predstavlja tudi polovico obdobja preiskave. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da začasno zmanjšanje obsega izvoza ni prispevalo k škodi, saj so bile izvozne cene dovolj visoke, da je industrija Unije z večino svojega izvoza ustvarila dobiček.

(215)

Kitajske izvozne cene so bile od začetka obravnavanega obdobja leta 2018 bistveno nižje od cen in stroškov industrije Unije. Preiskava je pokazala tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 13,1 %. Ta vse večja prisotnost uvoza po zelo nizkih cenah na trgu je škodovala industriji Unije, ki je morala v obravnavanem obdobju znižati prodajne cene, da bi na trgu ohranila vsaj manjši obseg prodaje med pandemijo COVID-19 in po njej. To je privedlo do negativnega razvoja gospodarskega položaja industrije Unije.

(216)

Komisija je opredelila in proučila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vpliv pandemije COVID-19 in s tem povezan upad potrošnje sodčkov v Uniji in v svetu sta negativno vplivala na razvoj industrije Unije, vendar sta se štela za začasni dejavnik z omejenim učinkom. Položaj industrije Unije se je poslabšal že pred pandemijo COVID-19 in se še naprej slabšal do konca obravnavanega obdobja.

(217)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(218)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(219)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(220)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(221)

Vzorčeni proizvajalci Unije so v odgovorih na vprašalnik predlagali, da bi bilo treba ciljni dobiček določiti med 12 % in 20 %, saj je to po njihovem mnenju raven, ki je potrebna za financiranje potrebnih naložb v postopke in izdelke ter za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja industrije Unije. Industrija je poleg tega dokazala, da je bila v letih običajnih konkurenčnih pogojev njena povprečna dobičkonosnost 15-odstotna.

(222)

Glede na te dokaze se je Komisija začasno odločila, da bo uporabila 12-odstotno stopnjo dobička, torej najnižjo vrednost razpona iz prejšnje uvodne izjave, in torej sprejela zelo konzervativen pristop.

(223)

Glede na zgornje premisleke je bila stopnja dobička začasno določena na 12 % v skladu z določbo člena 7(2c).

(224)

Kar zadeva raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju, je Komisija preverila predložene informacije in ugotovila, da je bila razlika med stroški naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je predstavila industrija Unije in preverila Komisija, že vključena v ciljni dobiček v višini 12 %.

(225)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno na kos podobnega izdelka industrije Unije, tako da je navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 223) uporabila pri proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, in sicer za vsako vrsto posebej.

(226)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(227)

Stopnja odprave škode za druge sodelujoče družbe in vse druge družbe je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

(228)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(229)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(230)

V Uniji sodčke proizvaja osem družb. Te družbe neposredno zaposlujejo več kot 400 delavcev (leta 2018 jih je bilo več kot 800) v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Italiji in Španiji.

(231)

Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani svoj tržni delež, poveča izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene na vzdržno raven in izboljša dobičkonosnost na ravni, ki se pričakujejo v običajnih konkurenčnih pogojih.

(232)

V primeru neuvedbe ukrepov bi se dobičkonosnost, ki je že zdaj negativna, verjetno še poslabšala. Neuvedba ukrepov bi lahko privedla do zaprtja proizvodnih obratov in odpuščanj, kar bi ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije.

(233)

Komisija je zato začasno sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(234)

Eden od nepovezanih uvoznikov, ki predstavlja 1,6 % obsega uvoza iz Kitajske, je predložil obrazec za vzorčenje in odgovoril na vprašalnik. Povprečni dobiček sodelujočega uvoznika v obdobju preiskave je znašal 16 %.

(235)

Ta uvoznik je nasprotoval uvedbi ukrepov. Trdil je, da bi uvedba ukrepov zaradi naraščajočih cen nerjavnega jekla in prevoza blaga še dodatno negativno vplivala na njegovo dobičkonosnost, kar bi povzročilo likvidacijo družbe. Družba je poudarila tudi, da je v preteklih letih veliko lastnih sredstev vložila v raziskave in razvoj, da bi razvila novo intelektualno lastnino, pa tudi v razvoj novih rešitev na področju proizvodnje sodčkov, ki bi lahko koristile uporabnikom Unije, in da se lahko v primeru uvedbe ukrepov ta projekt konča.

(236)

Komisija je sklenila, da lahko uvoznik del protidampinške dajatve verjetno prenese na končne uporabnike. Vpliv dajatve na sposobnost preživetja uvoznika lahko ublaži tudi njegova visoka raven dobička. Dejstvo, da je bila v tej preiskavi raven sodelovanja zelo nizka samo v primeru enega uvoznika, v celoti gledano kaže, da ukrepi ne bodo imeli zelo negativnega vpliva na uvoznike na splošno in torej ne bodo izničili svojega pozitivnega učinka na proizvajalce Unije.

(237)

Trgovci/ponudniki storitev, ki se ukvarjajo s personalizacijo in prilagajanjem sodčkov, bodo lahko to dejavnost opravljali še naprej, pri čemer ne bodo konkurirali dampinškemu uvozu, temveč se bodo zanašali na svoje prednosti.

(238)

Na začetku sta se odzvala dva uporabnika, Appie in Carlsberg, vendar sta bila v odgovorih na vprašalnik skopa. Drug uporabnik, AB InBev, se je prijavil kot zainteresirana stran in predložil pripombe, vendar ni izpolnil vprašalnika. Ti uporabniki predstavljajo pivovarne ali pivovarske konglomerate.

(239)

V poznejši fazi, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, je Komisija ponovno vzpostavila stik z glavnimi uporabniki in zahtevala podatke o njihovih dobaviteljih in obsegu nakupov. Trije uporabniki (AB InBev, Asahi in Molson Coors) so predložili nekaj podatkov, ne pa tudi ključnih informacij iz opisnega dela vprašalnika.

(240)

Družba AB InBev je v svoji prvotnih pripombah nasprotovala uvedbi ukrepov in trdila, da:

(241)

V zvezi s prvo trditvijo so informacije, zbrane med preiskavo, pokazale, da sektor gostinstva od proizvajalcev piva ne kupuje sodčkov, temveč le njihovo vsebino (tj. pivo). Pivnice in bari za sodčke plačajo kavcijo, ki se povrne, ko se sodčki spraznijo in vrnejo proizvajalcem piva. Zato se pričakuje, da bo vpliv stroškov sodčkov na dobičkonosnost sektorja gostinstva majhen.

(242)

Kar zadeva drugo trditev, kaže, da ima industrija Unije dovolj proste zmogljivosti. Potrošnja Unije je na svojem vrhuncu, tj. leta 2018, znašala približno 3,2 milijona sodčkov, skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije pa znaša skoraj 6,8 milijona sodčkov. Tudi ob upoštevanju izvoza ima industrija Unije še vedno prosto zmogljivost za proizvodnjo skoraj 2 milijonov sodčkov.

(243)

Glede na dolgo življenjsko dobo (običajno 30 let) in možnost ponovnega polnjenja sodčkov je vpliv njihovih stroškov na industrijo pijač minimalen.

(244)

Komisija je torej začasno ugotovila, da bodo po pričakovanjih negativni učinki ukrepov na uporabnike omejeni in da ne bodo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(245)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, ki bi kazali na to, da uvedba ukrepov za uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(246)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(247)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla iz Ljudske republike Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(248)

Na podlagi navedenega bi morali biti začasni stopnji protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(249)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanj ne bi smele uporabljati.

(250)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(251)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(252)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(253)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(254)

V statističnih podatkih o sodčkih za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla se pogosto uporablja število kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 za sodčke za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla takšna dodatna enota ni določena (53). Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kosov. Navesti bi bilo treba število kosov izdelkov z oznakama TARIC 7310100010 in 7310299010, če je ta navedba skladna s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

(255)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, Komisija za uvoz zadevnega izdelka ni uvedla registracije.

(256)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(257)

Družbi Ningbo Major in Penglai Jinfu sta skupaj predložili pripombe na predhodno razkritje, v katerih sta Komisijo pozvali, naj se vzdrži uporabe začasnih ukrepov. Poudarili sta, da ciljne cene nekaterih vrst izdelkov glede na njuno poznavanje niso odražale pričakovanih ciljnih cen. Trdili sta tudi, da nekatere vrste izdelkov niso bile del izračuna stopnje škode in da naslov iz preglednice o razkritju ni bil ustrezno obrazložen.

(258)

Komisija je pripombe podrobno proučila in menila, da nobena od njih ni zadevala točnosti izračunov, zato jih bo obravnavala skupaj z vsemi drugimi stališči po objavi začasnih ukrepov.

(259)

V zvezi z enotami, uporabljenimi v tabeli o razkritju, gre tu dejansko za kose in ne tone, kot so pravilno opozorili proizvajalci izvozniki. Poleg tega nekatere vrste izdelkov niso bile vključene v izračun stopnje škode, ker industrija Unije ni proizvajala ustreznih vrst izdelkov in zato niso bile pomembne za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(260)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(261)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –