PRILOGA

STANDARDNI OBRAZEC NATURA 2000

Za posebna območja varstva (POV), predlagana območja, pomembna za Skupnost (pOPS), območja, pomembna za Skupnost (OPS), in posebna ohranitvena območja (POO)

v skladu z Direktivo 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic in Direktivo Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Standardni obrazec vsebuje šest glavnih oddelkov, kot je prikazano spodaj. Vsak od teh oddelkov vsebuje več polj, ki jih je treba izpolniti v skladu z navodili v pojasnilih. Pojasnila zagotavljajo potrebne smernice za izpolnjevanje polj ter se sklicujejo na sezname oznak in drugo potrebno gradivo, kot so tehnične smernice in oblike za prenos prostorskih in tabelarnih podatkov, ki je zagotovljeno na spletnem „referenčnem portalu Natura 2000“.

Glavni oddelki standardnega obrazca

1. Opredelitev območja	Izpolni se za vsako območje
2. Površina in lokacija območja
3. Ekološke informacije
3.1 Habitatni tipi	Izpolni se za vsak habitatni tip iz Priloge I, ki je prisoten na območju (za pOPS, OPS, POO)
3.2 Vrste	Izpolni se za vsako: — vrsto ptic, na katero se nanaša člen 4(1) in (2) Direktive 2009/147/ES in ki se pojavlja na območju (za POV), ter — vrsto iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki je prisotna na območju (za pOPS, OPS in POO)
3.3 Druge vrste	Neobvezno
4. Opis območja	Izpolni se za vsako območje
5. Upravljanje območja
6. Geoprostorska predstavitev

PODATKOVNA POLJA STANDARDNEGA OBRAZCA NATURA 2000

1. Opredelitev območja
1.1 Tip območja	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: območje iz direktive o pticah (POV) ☐ B: območje iz direktive o habitatih (pOPS, OPS ali POO) ☐ C: območje iz direktive o pticah in direktive o habitatih (ima enake meje)
1.2 Oznaka območja	Stabilna edinstvena oznaka
1.3 Ime območja	Ime območja, zapisano v latinični pisavi
1.3.1 Ime območja, zapisano v nelatinični pisavi (neobvezno)	Ime območja, zapisano v nelatinični pisavi
1.4 Izpolnil
1.4.1 Ime organizacije	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
1.4.2 Kontaktna točka v organizaciji (neobvezno)	Del organizacije, pristojen za zbiranje podatkov v standardnem obrazcu
1.4.3 Poštni naslov	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
1.4.4 Elektronski naslov namenskega poštnega predala	Elektronski naslov namenskega poštnega predala, ki ni osebni
1.4.5 Spletišče s kontaktnimi podatki	Spletišče, ki vsebuje uradne kontaktne podatke organizacije
1.5 Datum razvrstitve/predloga/razglasitve območja
1.5.1 Datum prve razvrstitve območja kot POV	Datum
1.5.2 Akt o razvrstitvi POV	URI (URL ali DOI) do nacionalnega akta o razvrstitvi ali sklic s prostim besedilom in jezikovna oznaka
1.5.3 Datum, ko je območje prvič predlagano za OPS	Datum
1.5.4 Datum razglasitve območja za POO	Datum
1.5.5 Akt o razglasitvi POO	URI (URL ali DOI) do nacionalnega akta o razglasitvi ali sklic s prostim besedilom in jezikovna oznaka
1.5.6 Obrazložitev (neobvezno)	Prosto besedilo in jezikovna oznaka; lahko se navedejo obrazložitve npr. v zvezi z datumi razvrstitve ali razglasitve območij, ki so sestavljena iz prvotno ločenih POV in/ali OPS
2. Površina in lokacija območja
2.1 Površina območja
2.1.1 Površina	Površina območja v hektarih
2.1.2 Razlog za razliko v površini glede na nabor prostorskih podatkov (če obstaja)	Vnaprej določene možnosti: ☐ klif ali strmo območje ☐ jama ☐ projekcija v ETRS89 ☐ drugo: prostorski prikaz ne ustreza velikosti površine v polju 2.1.1 iz drugih razlogov; navedite obrazložitev v polju 2.1.3
2.1.3 Razlog za razliko v površini – obrazložitev	Polje za prosto besedilo in jezikovna oznaka. Treba je izpolniti, če je v polju 2.1.2 navedeno „drugo“.
2.2 Upravna regija (neobvezno)
2.2.1 Oznaka upravne regije	Oznaka s seznama oznak NUTS (glej referenčni portal Natura 2000)
2.2.2 Ime upravne regije	Ime s seznama oznak NUTS (glej referenčni portal Natura 2000)
2.3 Biogeografske in morske regije
2.3.1 Oznaka regije	Seznam oznak za biogeografske in morske regije (glej referenčni portal Natura 2000)
2.3.2 Odstotek	Za območja, ki so v eni ali več regijah, navedite odstotek njihove površine v vsaki od teh regij
3. Ekološke informacije
3.1 Habitatni tipi iz Priloge I k Direktivi Sveta 92/43/EGS, ki so prisotni na območju
3.1.a Bistvene informacije (habitatni tip)
3.1.1 Oznaka habitatnega tipa	Izpolnite v skladu s seznamom oznak za habitatne tipe iz Priloge I (glej referenčni portal Natura 2000)
3.1.2 Prednostna oblika	Označite, če je habitatni tip prednostne oblike 6210 , 7130 ali 9430
3.1.3 Odsotnost	Vnaprej določene možnosti: ☐ habitat ni več prisoten na območju ☐ habitatni tip ni prisoten in tudi ni bil prisoten ob razglasitvi, vendar je načrtovana njegova ponovna vzpostavitev Izpolniti je treba samo polja 3.1.1 (Oznaka habitata), 3.1.2 (Prednostna oblika), 3.1.6 (Uporabljena metoda), 3.1.7 (Obdobje zadnjega zbiranja podatkov), 3.1.13 (Cilji ohranjanja) in 3.1.16 (Datum dopolnitve). Polje 3.1.4 (Površina) mora biti 0 (nič). Druga polja v oddelku 3.1 je treba pustiti prazna.
3.1.4 Površina	Površina habitatnega tipa v hektarih
3.1.5 Jame	Število jam (oznaki habitatnega tipa 8310 in 8330 )
3.1.6 Uporabljena metoda za površino	Vnaprej določene možnosti: ☐ celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena ☐ predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov ☐ predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki
3.1.7 Obdobje zadnjega zbiranja podatkov	Datum začetka in konca obdobja (mesec in leto); če ti podatki niso znani, označite „raziskava iz obdobja pred letom 2022“.
3.1.b Ocena območja (habitatni tip)
3.1.8 Pomembnost	Označite, če je pojavljanje habitatnega tipa nepomembno; če je pojavljanje pomembno, je treba izpolniti vsa polja v oddelku 3.1.b, če pa je pojavljanje nepomembno, je treba v navedenem oddelku izpolniti samo polji 3.1.8 (Pomembnost) in 3.1.16 (Datum dopolnitve).
3.1.9 Zastopanost	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: izjemna zastopanost ☐ B: dobra zastopanost ☐ C: pomembna zastopanost
3.1.10 Relativna površina	Vnaprej določene možnosti: ☐ A1: 100 % ≥ o > 75 % ☐ A2: 75 % ≥ o > 50 % ☐ A3: 50 % ≥ o > 25 % ☐ A4: 25 % ≥ o > 15 % ☐ B: 15 % ≥ o > 2 % ☐ C: 2 % ≥ o > 0 %
3.1.11 Obrazložitev relativne površine (neobvezno)	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
3.1.12 Stopnja ohranjenosti
3.1.12.1 Stopnja ohranjenosti – kategorizirana	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: stopnja izjemne ohranjenosti (skoraj celotno območje habitata je v dobrem stanju) ☐ B: stopnja dobre ohranjenosti (večji del območja habitata je v dobrem stanju) ☐ C: stopnja zmanjšane ohranjenosti (večji del območja habitata ni v dobrem stanju) ☐ X: neznana stopnja ohranjenosti (stanje večjega dela območja ali celotnega območja habitata ni znano)
3.1.12.2 Stopnja ohranjenosti – površina	Za vsako kategorijo navedite površino v hektarih: ☐ v dobrem stanju: … [ha] ☐ ni v dobrem stanju: … [ha] ☐ neznano stanje: … [ha]
3.1.12.3 Stopnja ohranjenosti – uporabljena metoda	☐ Celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena v hektarih (npr. povzeta iz kartiranja v načrtih za upravljanje) ☐ Predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov (strokovna presoja) ☐ Predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki (na podlagi delnih kartografskih podatkov) ☐ Podatki niso zadostni ali niso na voljo
3.1.13 Cilji ohranjanja	Vnaprej določene možnosti: ☐ preprečiti poslabšanje ☐ vzdrževati površino območja habitatnega tipa in njegovo dobro stanje ☐ povečati površino habitatnega tipa ☐ izboljšati stanje habitatnega tipa ☐ ponovno vzpostaviti habitatni tip ☐ drugo
3.1.14 Cilji ohranjanja – obrazložitev	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
3.1.15 Skupno	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: izjemna vrednost ☐ B: dobra vrednost ☐ C: pomembna vrednost
3.1.16 Datum dopolnitve	Leto in mesec
3.2 Vrste iz člena 4 Direktive 2009/147/ES in vrste iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki so prisotne na območju
3.2.a Bistvene informacije (vrsta)
3.2.1 Skupina vrste	Seznam oznak (glej referenčni portal Natura 2000)
3.2.2 Oznaka vrste	Seznam oznak (glej referenčni portal Natura 2000)
3.2.3 Znanstveno ime	Ime vrste z ustreznega seznama oznak na referenčnem portalu, ki se ujema z oznako, uporabljeno v polju 3.2.2
3.2.4 Občutljivost podatkov o vrsti	Označite, če so podatki o vrsti občutljivi
3.2.5 Odsotnost	Vnaprej določene možnosti: ☐ vrsta ni več prisotna na območju ☐ vrsta ni prisotna in tudi ni bila prisotna ob razglasitvi, vendar je načrtovana njena ponovna vzpostavitev Izpolniti je treba naslednja polja: 3.2.1 do 3.2.5, 3.2.9 (Uporabljena metoda), 3.2.10 (Obdobje zadnjega zbiranja podatkov) in 3.2.16 (Cilji ohranjanja). Najmanjša in največja vrednost v polju 3.2.7.1 za velikost populacije mora biti 0 (nič). Druga polja v oddelku 3.2 je treba pustiti prazna.
3.2.6 Tip populacije	Vnaprej določene možnosti: ☐ stalna prisotnost ☐ razmnoževanje ☐ koncentracija ☐ prezimovanje
3.2.7 Velikost in enota populacije
3.2.7.1 Velikost populacije	Navedite najmanjšo in največjo velikost populacije
3.2.7.2 Enota populacije	Seznam oznak (glej referenčni portal Natura 2000)
3.2.8 Kategorija številčnosti	Vnaprej določene možnosti: ☐ pogosta ☐ redka ☐ zelo redka ☐ prisotna
3.2.9 Uporabljena metoda za velikost populacije	Vnaprej določene možnosti: ☐ celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena ☐ predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki ☐ predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov ☐ podatki niso zadostni ali niso na voljo
3.2.10 Obdobje zadnjega zbiranja podatkov	Datum začetka in konca obdobja (leto in mesec); če ti podatki niso znani, označite „raziskava iz obdobja pred letom 2022“
3.2.b Ocena območja (vrsta)
3.2.11 Pomembnost	Označite, če je pojavljanje vrste nepomembno. Če je pojavljanje vrste pomembno, je treba izpolniti vsa polja v oddelku 3.2.b, če pa je pojavljanje nepomembno, je treba v navedenem oddelku izpolniti samo polji 3.2.11 (Pomembnost) in 3.2.20 (Datum dopolnitve).
3.2.12 Vrste, ki izpolnjujejo ornitološka merila za razvrstitev območja kot POV	Označite, ali je vrsta ptic izpolnjevala ornitološka merila, ki se uporabljajo za utemeljitev razvrstitve območja kot POV
3.2.13 Populacija	Vnaprej določene možnosti: ☐ A1: 100 % ≥ o > 75 % ☐ A2: 75 % ≥ o > 50 % ☐ A3: 50 % ≥ o > 25 % ☐ A4: 25 % ≥ o > 15 % ☐ B: 15 % ≥ o > 2 % ☐ C: 2 % ≥ o > 0 %
3.2.14 Populacija – obrazložitev (neobvezno)	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
3.2.15 Stopnja ohranjenosti
3.2.15.1 Stopnja ohranjenosti – kategorizirana	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: stopnja izjemne ohranjenosti (kakovost skoraj vsega habitata, ki ga zaseda vrsta, je zadostna) ☐ B: stopnja dobre ohranjenosti (kakovost večjega dela habitata, ki ga zaseda vrsta, je zadostna) ☐ C: stopnja zmanjšane ohranjenosti (kakovost večjega dela habitata, ki ga zaseda vrsta, ni zadostna) ☐ X: neznana stopnja ohranjenosti (kakovost večjega dela ali celotnega habitata, ki ga zaseda vrsta, ni znana)
3.2.15.2 Stopnja ohranjenosti – zasedena površina (neobvezno)	Za vsako kategorijo navedite površino habitata, ki ga zaseda vrsta, v odstotkih: ☐ zadostna kakovost: … % ☐ nezadostna kakovost: … % ☐ neznana kakovost habitata: … %
3.2.15.3 Stopnja ohranjenosti – razredi zasedenega deleža	Ocenjena površina habitata, ki ga zaseda vrsta z zadostno kakovostjo: ☐0–25 % ☐26–50 % ☐51–75 % ☐76–100 % Ocenjena površina habitata, ki ga zaseda vrsta z nezadostno kakovostjo: ☐0–25 % ☐26–50 % ☐51–75 % ☐76–100 % Ocenjena površina habitata, ki ga zaseda vrsta z neznano kakovostjo: ☐0–25 % ☐26–50 % ☐51–75 % ☐76–100 %
3.2.16 Cilji ohranjanja	Vnaprej določene možnosti: ☐ preprečiti poslabšanje ☐ ohraniti obseg in dobro kakovost habitata vrste in velikost populacije ☐ povečati površino habitata vrste ☐ ponovno vzpostaviti habitat za vrsto ☐ izboljšati kakovost habitata vrste (tudi ob upoštevanju dejavnikov, ki povzročajo vznemirjanje in umrljivost) ☐ povečati velikost populacije ☐ zmanjšati pritisk na populacijo (npr. zmanjšati umrljivost ali vznemirjanje) ☐ ponovno naseliti populacijo na območju ☐ drugo
3.2.17 Cilji ohranjanja – obrazložitev	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
3.2.18 Izoliranost	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: populacija (skoraj) izolirana ☐ B: populacija ni izolirana, vendar je na obrobju območja razširjenosti ☐ C: populacija ni izolirana znotraj razširjenega območja razširjenosti
3.2.19 Skupno	Vnaprej določene možnosti: ☐ A: izjemna vrednost ☐ B: dobra vrednost ☐ C: pomembna vrednost
3.2.20 Datum dopolnitve	Leto in mesec
3.3 Druge pomembne rastlinske in živalske vrste (neobvezno)
3.3.1 Skupina vrste	Če vrsta pripada eni izmed skupin vrst na seznamu oznak, ki je na voljo na referenčnem portalu Natura 2000, uporabite ustrezno oznako s tega seznama; v nasprotnem primeru polje pustite prazno.
3.3.2 Oznaka vrste	Če je vrsta navedena na seznamih oznak na referenčnem portalu Natura 2000, ki se uporabljajo v polju 3.2.2, uporabite navedeno oznako; v nasprotnem primeru to polje pustite prazno.
3.3.3 Znanstveno ime	Če je ustrezno, vpišite znanstveno ime, kot se uporablja na seznamih oznak na referenčnem portalu Natura 2000, ki se uporabljajo v polju 3.2.2.
3.3.4 Občutljivost podatkov o vrsti	Označite, če so podatki o vrsti občutljivi
3.3.5 Odsotnost	Označite, če vrsta ni več prisotna na območju
3.3.6 Velikost in enota populacije
3.3.6.1 Velikost populacije	Najmanjša in največja velikost populacije
3.3.6.2 Enota populacije	Seznam oznak (glej referenčni portal Natura 2000)
3.3.7 Kategorija številčnosti	Vnaprej določene možnosti: ☐ pogosta ☐ redka ☐ zelo redka ☐ prisotna
3.3.8 Utemeljitev	Vnaprej določene možnosti: ☐ vrsta iz Priloge II k direktivi o habitatih na POV ☐ vrsta iz Priloge IV k direktivi o habitatih ☐ vrsta iz Priloge V k direktivi o habitatih ☐ vrsta ptic iz Priloge I k direktivi o pticah na pOPS, OPS in POO ☐ vrsta ptic selivk na pOPS, OPS in POO ☐ prepovedana vrsta iz Priloge I k uredbi o tehničnih ukrepih v okviru skupne ribiške politike (Uredba (EU) 2019/1241), ki ni že zaščitena na podlagi prilog k direktivi o habitatih ☐ vrsta z nacionalnih rdečih seznamov ☐ vrsta z rdečih seznamov EU ☐ vrsta s svetovnih rdečih seznamov ☐ endemična vrsta ☐ vrsta, navedena v mednarodnih konvencijah ali zaščitena na podlagi takih konvencij, kot sta Bernska konvencija in Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali ali Konvencija o biološki raznovrstnosti ☐ značilna vrsta habitatnih tipov iz Priloge I ☐ divji sorodniki kmetijskih rastlin / gozdni genski viri ☐ invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, kot je navedena v Uredbi (EU) št. 1143/2014 o invazivnih tujerodnih vrstah ☐ drugi razlogi
4. Opis območja
4.1 Značilnosti območja	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
4.2 Kakovost in pomen območja	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
4.3 Obremenitve na območju
4.3.1 Oznaka obremenitve	Seznam oznak (glej referenčni portal Natura 2000)
4.3.2 Kategorija	Vnaprej določene možnosti: ☐ velika pomembnost ☐ srednja pomembnost ☐ majhna pomembnost
4.3.3 Lokacija znotraj/zunaj	Vnaprej določene možnosti: ☐ znotraj območja Natura 2000 ☐ zunaj območja Natura 2000 ☐ znotraj in zunaj območja Natura 2000
4.3.4 Dodatne podrobnosti o obremenitvi	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
4.3.5 Datum dopolnitve	Leto in mesec
4.4 Dokumentacija	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
4.4.1 Povezave	URI (URL ali DOI)
4.4.2 Datum dopolnitve	Leto in mesec
5. Upravljanje območja
5.1 Organ, pristojen za upravljanje območja
5.1.1 Ime organizacije	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
5.1.2 Kontaktna točka v organizaciji (neobvezno)	Del organizacije, pristojen za upravljanje območja
5.1.3 Poštni naslov	Prosto besedilo in jezikovna oznaka
5.1.4 Elektronski naslov namenskega poštnega predala	Elektronski naslov namenskega poštnega predala, ki ni osebni
5.1.5 Spletišče s kontaktnimi podatki	Spletišče, ki vsebuje uradne kontaktne podatke organizacije
5.2 Načrti za upravljanje
5.2.1 Obstoj načrtov za upravljanje	Vnaprej določene možnosti: ☐ da (če je odgovor da, izpolnite polje 5.2.2) ☐ ne, območje je samo delno zajeto (izpolnite polje 5.2.2) ☐ ne, vendar je v pripravi ☐ ne, ker načrt za upravljanje ni potreben (izpolnite polje 5.2.3) ☐ ne, drugi razlogi (izpolnite polje 5.2.3)
5.2.2 Sklic in veljavnost načrtov za upravljanje	☐ Naslov načrta in ☐ povezava do načrta (URI) in ☐ Veljavnost: datum začetka (leto in mesec) in trajanje: število mesecev / ni določeno
5.2.3 Dodatne obrazložitve	Prosto besedilo in jezikovna oznaka; izpolni se, če načrt za upravljanje niti ne obstaja niti ni v pripravi
5.3 Ohranitveni ukrepi
5.3.1 Podrobne informacije o ukrepih	Vnaprej določene možnosti: ☐ potrebni ohranitveni ukrepi so vključeni v načrte za upravljanje, do katerih je povezava navedena v oddelku 5.2.2 (da/ne) ☐ potrebni ohranitveni ukrepi so opisani v naslednjih dokumentih: — naslov in povezava (URI) in/ali — dodatne obrazložitve o podrobno določenih ohranitvenih ukrepih (prosto besedilo in jezikovna oznaka)
5.3.2 Status ohranitvenih ukrepov	Dve vprašanji z vnaprej določenimi možnostmi: 1. Ali so vzpostavljeni potrebni ukrepi? ☐ so v celoti vzpostavljeni ☐ so delno vzpostavljeni ☐ niso vzpostavljeni Samo za v celoti ali delno vzpostavljene ukrepe: 2. Ali so vzpostavljeni ukrepi izvedeni? ☐ vsi so izvedeni in/ali se vsi izvajajo ☐ so le delno izvedeni in/ali se le delno izvajajo ☐ enkratni ukrepi niso bili izvedeni in/ali ponavljajoči se ukrepi se ne izvajajo
5.4 Učinkovitost upravljanja	Dve vprašanji z vnaprej določenimi možnostmi: — Ali se učinkovitost ohranitvenih ukrepov redno ocenjuje? [da/ne] — Ali ohranitveni ukrepi dosegajo zastavljene cilje ohranjanja? [da/ne/še ne/ ni znano, ker ni ocenjeno]
6. Geoprostorska predstavitev območja
6.1 Identifikator INSPIRE	Identifikator INSPIRE prostorskega objekta (glej referenčni portal Natura 2000)
6.1.1 Imenski prostor	Imenski prostor, kot je opredeljen pri nacionalnem izvajanju direktive INSPIRE
6.1.2 Lokalni identifikator	Lokalni identifikator mora biti edinstven znotraj imenskega prostora
6.1.3 Identifikator različice (neobvezno)	Identifikator določene različice prostorskega objekta

POJASNILA K STANDARDNEMU OBRAZCU NATURA 2000

KAZALO

Kazalo

1

Uvod

17

1

Opredelitev območja

19

1.1

Tip območja

19

1.2

Oznaka območja

19

1.3

Ime območja

20

1.3.1

Ime območja, zapisano v nelatinični pisavi (neobvezno)

20

1.4

Izpolnil

20

1.4.1

Ime organizacije

20

1.4.2

Kontaktna točka v organizaciji (neobvezno)

20

1.4.3

Poštni naslov

20

1.4.4

Elektronski naslov namenskega poštnega predala

21

1.4.5

Spletišče s kontaktnimi podatki

21

1.5

Datum razvrstitve/predloga/razglasitve območja

21

1.5.1

Datum prve razvrstitve območja kot POV

21

1.5.2

Akt o razvrstitvi POV

21

1.5.3

Datum, ko je območje prvič predlagano za OPS

21

1.5.4

Datum razglasitve območja za POO

21

1.5.5

Akt o razglasitvi POO

21

1.5.6

Obrazložitev (neobvezno)

21

2

Površina in lokacija območja

21

2.1

Površina območja

21

2.1.1

Površina

22

2.1.2

Razlog za razliko v površini glede na nabor prostorskih podatkov (če obstaja)

22

2.1.3

Razlog za razliko v površini – obrazložitev

22

2.2

Upravna regija (neobvezno)

22

2.2.1

Oznaka upravne regije

22

2.2.2

Ime upravne regije

22

2.3

Biogeografske in morske regije

22

2.3.1

Oznaka regije

22

2.3.2

Odstotek

22

3

Ekološke informacije

23

3.1

Habitatni tipi iz Priloge I k Direktivi Sveta 92/43/EGS, ki so prisotni na območju

23

3.1.a

Bistvene informacije (habitatni tip)

23

3.1.1

Oznaka habitatnega tipa

23

3.1.2

Prednostna oblika

23

3.1.3

Odsotnost

23

3.1.4

Površina

23

3.1.5

Jame

24

3.1.6

Uporabljena metoda za površino

24

3.1.7

Obdobje zadnjega zbiranja podatkov

24

3.1.b

Ocena območja (habitatni tip)

24

3.1.8

Pomembnost

24

3.1.9

Zastopanost

24

3.1.10

Relativna površina

25

3.1.11

Relativna površina – obrazložitev (neobvezno)

25

3.1.12

Stopnja ohranjenosti

25

3.1.12.1

Stopnja ohranjenosti – kategorizirana

25

3.1.12.2

Stopnja ohranjenosti – površina

26

3.1.12.3

Stopnja ohranjenosti – uporabljena metoda

26

3.1.13

Cilji ohranjanja

26

3.1.14

Cilji ohranjanja – obrazložitev

26

3.1.15

Skupno

27

3.1.16

Datum dopolnitve

27

3.2

Vrste iz člena 4 Direktive 2009/147/ES in vrste iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki so prisotne na območju

27

3.2.a

Bistvene informacije (vrsta)

27

3.2.1

Skupina vrste

27

3.2.2

Oznaka vrste

27

3.2.3

Znanstveno ime

27

3.2.4

Občutljivost podatkov o vrsti

27

3.2.5

Odsotnost

28

3.2.6

Tip populacije

28

3.2.7

Velikost in enota populacije

28

3.2.7.1

Velikost populacije

28

3.2.7.2

Enota populacije

29

3.2.8

Kategorija številčnosti

29

3.2.9

Uporabljena metoda za velikost populacije

29

3.2.10

Obdobje zadnjega zbiranja podatkov

29

3.2.b

Ocena območja (vrsta)

30

3.2.11

Pomembnost

30

3.2.12

Vrste, ki izpolnjujejo ornitološka merila za razvrstitev območja kot POV

30

3.2.13

Populacija

30

3.2.14

Populacija – obrazložitev (neobvezno)

30

3.2.15

Stopnja ohranjenosti

30

3.2.15.1.

Stopnja ohranjenosti – kategorizirana

30

3.2.15.2.

Stopnja ohranjenosti – zasedena površina (neobvezno)

31

3.2.15.3.

Stopnja ohranjenosti – razredi zasedenega deleža

31

3.2.16

Cilji ohranjanja

31

3.2.17

Cilji ohranjanja – obrazložitev

32

3.2.18

Izoliranost

32

3.2.19

Skupno

32

3.2.20

Datum dopolnitve

32

3.3

Druge pomembne rastlinske in živalske vrste (neobvezno)

32

3.3.1

Skupina vrste

33

3.3.2

Oznaka vrste

33

3.3.3

Znanstveno ime

33

3.3.4

Občutljivost podatkov o vrsti

33

3.3.5

Odsotnost

33

3.3.6

Velikost in enota populacije

33

3.3.6.1

Velikost populacije

33

3.3.6.2

Enota populacije

33

3.3.7

Kategorija številčnosti

33

3.3.8

Utemeljitev

34

4

Opis območja

34

4.1

Značilnosti območja

34

4.2

Kakovost in pomen območja

35

4.3

Obremenitve na območju

35

4.3.1

Oznaka obremenitve

35

4.3.2

Kategorija

35

4.3.3

Lokacija znotraj/zunaj

35

4.3.4

Dodatne podrobnosti o obremenitvi

35

4.3.5

Datum dopolnitve

35

4.4

Dokumentacija

36

4.4.1

Povezave

36

4.4.2

Datum dopolnitve

36

5

Upravljanje območja

36

5.1

Organ, pristojen za upravljanje območja

36

5.1.1

Ime organizacije

36

5.1.2

Kontaktna točka v organizaciji (neobvezno)

36

5.1.3

Poštni naslov

36

5.1.4

Elektronski naslov namenskega poštnega predala

36

5.1.5

Spletišče s kontaktnimi podatki

36

5.2

Načrti za upravljanje

36

5.2.1

Obstoj načrtov za upravljanje

37

5.2.2

Sklic in veljavnost načrtov za upravljanje

37

5.2.3

Dodatna obrazložitev

37

5.3

Ohranitveni ukrepi

37

5.3.1

Podrobne informacije o ukrepih

37

5.3.2

Status ohranitvenih ukrepov

37

5.4

Učinkovitost upravljanja

38

6

Geoprostorska predstavitev območja

38

6.1

Identifikator INSPIRE

38

6.1.1

Imenski prostor

38

6.1.2

Lokalni identifikator

38

6.1.3

Identifikator različice (neobvezno)

38

Dodatek

39

1.

Seznam oznak za polja standardnega obrazca

39

2.

Dokumenti (zadnje različice)

40

Seznam kratic:

ES	Evropske skupnosti
EGS	Evropska gospodarska skupnost
EEA	Evropska agencija za okolje
INSPIRE	infrastruktura za prostorske informacije v Evropi
pOPS	predlagano območje, pomembno za Skupnost
OPS	območje, pomembno za Skupnost
POO	posebno ohranitveno območje
SO	standardni obrazec
POV	posebno območje varstva

UVOD

Natura 2000 je ekološko omrežje za ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter naravnih habitatov, pomembnih za Skupnost, v Uniji. Zajema območja, razvrščena v skladu z direktivo o pticah, prvič sprejeto leta 1979 (Direktiva 2009/147/ES), in direktivo o habitatih, sprejeto leta 1992 (Direktiva 92/43/EGS).

Za uspeh Nature 2000 je bistvena raven informacij o habitatih in vrstah, pomembnih za Skupnost. Zato je potrebna strukturirana in primerljiva oblika podatkov in informacij. Pravna podlaga za zagotavljanje podatkov o Naturi 2000 je navedena v členu 4(1) direktive o habitatih, ki določa, da „informacije vključujejo karto območja, njegovo ime, lokacijo, obseg in podatke, zbrane pri uporabi meril iz Priloge III (faza 1), in se predložijo v obliki, ki jo določi Komisija, skladno s postopkom iz člena 21“. V skladu s členom 4(3) direktive o pticah morajo države članice Komisiji predložiti tudi „vse ustrezne informacije, tako da lahko sprejme primerne pobude za usklajevanje, potrebno za zagotovitev, da območja, predvidena v odstavkih 1 in 2 [člena 4], tvorijo jasno celoto, ki izpolnjuje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva“.

Ta dokument vsebuje informacije o različnih podatkovnih poljih standardnega obrazca (SO) Natura 2000 in potrebnih geografskih informacijah ter pojasnjuje, kako je treba obrazec izpolniti.

Namen in uporaba standardnega obrazca Natura 2000

Glavni cilji standardnega obrazca, z njim povezane podatkovne baze ter geoprostorskih izdelkov (npr. pregledovalnika Natura 2000) so:

(1)

zagotoviti potrebne informacije, da se Komisiji v sodelovanju z državami članicami in ob podpori Evropske agencije za okolje (EEA) omogoči usklajevanje ukrepov za oblikovanje in vzdrževanje usklajenega omrežja Natura 2000 in za vrednotenje njegove učinkovitosti pri ohranjanju habitatnih tipov iz Priloge I in habitatov vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS ter habitatov vrst ptic iz Priloge I in drugih vrst ptic selivk iz člena 4(2) Direktive 2009/147/ES;

(2)	posodobiti sezname Unije z OPS v skladu z direktivo o habitatih;

(3)	zagotoviti informacije, ki bodo Komisiji pomagale zagotoviti, da se omrežje Natura 2000 v celoti upošteva v drugih pobudah v okviru okoljske in podnebne politike EU ter na drugih področjih in v sektorjih politike, zlasti v regionalni, kmetijski, energetski, prometni in turistični politiki;

(4)	pomagati Komisiji in ustreznemu odboru pri izbiri dejavnosti, ki se financirajo v okviru LIFE;

(5)	zagotoviti usklajeno in uporabno obliko za izmenjavo in posredovanje informacij o območjih Natura 2000 v skladu z določbami direktive INSPIRE ter drugo zakonodajo in sporazumi EU o dostopu do informacij (npr. Aarhuška konvencija);

(6)	uporaba v raziskavah, pri načrtovanju in za druge namene v podporo politiki ohranjanja;

(7)	zagotoviti zanesljiv vir referenc in informacij za oceno posebnih težav v primeru morebitnih kršitev prava Unije;

(8)	javnosti dati na voljo zanesljive in posodobljene informacije o Naturi 2000.

Ker se standardni obrazci uporabljajo za dokumentacijo omrežja Natura 2000 na ravni Unije, so za vse te namene pomemben vir informacij. Da se dokumentacija lahko uporablja v različne namene, se torej mora posodabljati. Zato se državam članicam priporoča redno posodabljanje najmanj vsakih šest let na podlagi najboljših razpoložljivih informacij. Vir novih informacij, ki jih je treba upoštevati pri posodobitvi standardnih obrazcev, so lahko na primer rezultati spremljanja v skladu s členom 11, načrti za upravljanje, ocene učinka itd. Čeprav direktivi o habitatih in pticah ne zahtevata izrecno natančnega spremljanja vsakega območja, je pomembno, da je stanje habitatov in vrst na območjih znano, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih obveznosti (npr. preprečevanje poslabšanja stanja habitatov) iz direktiv ter spremlja napredek pri doseganju ciljev ohranjanja na območjih. Države članice so najprimernejše za oblikovanje programov spremljanja, ki so učinkoviti in uspešni za te namene, pri čemer v celoti upoštevajo druge vire informacij (npr. ljubiteljsko znanost, daljinsko zaznavanje itd.).

Revidiran standardni obrazec

Prvi „standardni obrazec“ (SO) je bil sprejet leta 1997 (Odločba 97/266/ES), njegov prvotni namen pa je bil vzpostaviti Naturo 2000 in oceniti zadostnost nacionalnih omrežij. Leta 2011 je bil standardni obrazec prvič revidiran in posodobljen zaradi večje razpoložljivosti digitalnih prostorskih podatkov, napredka, doseženega na področju tehnologije upravljanja podatkov, in uvedbe potrebnih izboljšav v strukturi ekoloških informacij.

Leta 2020 so se države članice in Komisija strinjale, da je treba podatkovni tok na podlagi obeh direktiv dodatno izboljšati in racionalizirati ter v tem okviru izvesti drugo revizijo standardnega obrazca.

Namen tehničnega dela pri reviziji standardnega obrazca je bil izboljšati razpoložljivost in kakovost podatkov, zapolniti pomembne vrzeli (npr. informacije o ciljih ohranjanja, ukrepih in učinkovitosti upravljanja) ter bolje uskladiti standardni obrazec s poročanjem na podlagi člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah. Na primer, stopnja ohranjenosti za vrste in habitate je zdaj povezana s pojmoma „stanje habitata“ in „kakovost habitata, ki ga zaseda vrsta“, vrste, ki se uporabljata pri poročanju na podlagi členov 12 in 17. Namen teh izboljšav je oceniti vlogo omrežja Natura 2000 in njegov prispevek k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst.

Referenčni portal Natura 2000

Podporna dokumentacija za olajšanje usklajene uporabe standardnega obrazca v vsej EU, vključno v zvezi z elektronskim pošiljanjem podatkov in obdelavo podatkov, je na voljo državam članicam na spletu na tako imenovanem referenčnem portalu Natura 2000, ki ga vzdržuje Evropska agencija za okolje. Ta dokumentacija vključuje elemente, kot so seznami oznak in drugi potrebni referenčni dokumenti in gradiva: npr. podatkovni modeli, oblike za prenos prostorskih in tabelarnih podatkov ter tehnične smernice o tehničnih in upravnih postopkih za predložitev podatkov Komisiji. Nekateri elementi na referenčnem portalu se lahko sčasoma spremenijo zaradi razvoja na tehničnem, znanstvenem (npr. taksonomskem) in drugem področju. Kakršne koli spremembe (1) elementov, ki jih vzdržujeta GD za okolje in/ali EEA (glej Prilogo), mora predhodno odobriti Odbor za habitate. Povezava do referenčnega portala je na voljo na spletišču Komisije, GD za okolje. Glavni elementi tega portala so navedeni v Dodatku.

Standardni obrazec Natura 2000 in z njim povezana podatkovna baza

Za vsako predlagano, razglašeno ali razvrščeno območje Natura 2000 je treba izpolniti standardni obrazec in zagotoviti digitalno geoprostorsko predstavitev njegovih meja. Vsa območja države članice skupaj tvorijo nacionalno podatkovno bazo, povezano s standardnim obrazcem.

Vsa polja standardnega obrazca so obvezna, razen če je izrecno navedeno drugače. Da bi bila nacionalna podatkovna baza, povezana s standardnim obrazcem, popolna, mora vključevati geoprostorski opis vsakega območja Natura 2000, za katerega so tehnične smernice na voljo na referenčnem portalu Natura 2000.

Država članica lahko predlaga posodobitev informacij v svoji podatkovni bazi Natura 2000 tako, da posodobljeno podatkovno bazo naloži v sistem ReportNet Evropske agencije za okolje (glej navodila na referenčnem portalu Natura 2000). Taki posodobljeni podatkovni bazi mora biti priloženo obvestilo, v katerem so pojasnjene (in v določenih okoliščinah utemeljene) opravljene spremembe. Ko je podatkovna baza naložena, se izvede prvi sklop preverjanj kakovosti, da se preizkusi skladnost podatkovne baze: če preizkus ni uspešen, se podatkovna baza zavrne. Opis pravil, ki se uporabljajo za preverjanja kakovosti, je na voljo na referenčnem portalu Natura 2000 v okviru tehničnega opisa polj standardnega obrazca.

Službe Evropske komisije pred sestavo podatkovne baze Natura 2000 EU preverijo skladnost predlaganih sprememb z direktivama o pticah in habitatih.

V poljih za prosto besedilo se navede jezikovna oznaka. Jezikovna oznaka je standardizirana oznaka, ki se uporablja za prepoznavanje človeških jezikov na internetu. Tehnične podrobnosti, kot je seznam jezikovnih oznak, ki jih je treba uporabiti, so določene na referenčnem portalu Natura 2000.

1   OPREDELITEV OBMOČJA

1.1   Tip območja

Tip območja označuje, ali je območje posebno območje varstva (POV), razvrščeno na podlagi direktive o pticah, ali (predlagano) območje, pomembno za Skupnost ((p)OPS), oziroma posebno ohranitveno območje (POO) na podlagi direktive o habitatih ali oboje. Izbrati je treba eno od naslednjih možnosti:

☐	A: območje iz direktive o pticah (POV) ali

☐	B: območje iz direktive o habitatih (pOPS, OPS ali POO) ali

☐	C: območje iz direktive o pticah in direktive o habitatih (tj. ima enake meje).

Kadar se OPS in POV prekrivata, vendar nista enaki, se obravnavata ločeno.

Slika 1:

Možne povezave med območji

	A	POV – izpolniti je treba en standardni obrazec za POV.
	B	pOPS, OPS, POO – izpolniti je treba en obrazec za pOPS/OPS/POO.
	C	POV in pOPS/OPS/POO sta enaki, površina je ista – izpolniti je treba en obrazec za obe, tj. POV in pOPS/OPS/POO.
	A B	Kadar se POV in pOPS/OPS/POO prekrivata, vendar nista enaki, se obravnavata ločeno. Za vsako območje je treba izpolniti en obrazec.

1.2   Oznaka območja

Vsako območje mora imeti stabilno edinstveno oznako, ki je sestavljena iz enega niza devetih znakov na naslednji način:

—	prva dva znaka predstavljata kodo države. Uporablja se pravilo Unije o uporabi dvočrkovne kode države ISO 3166 (glej seznam oznak na referenčnem portalu Natura 2000);

—	sledi preostalih sedem znakov, ki oblikujejo edinstveno alfanumerično oznako za posamezno območje v državi članici, pri čemer se upošteva logičen in skladen sistem, ki ga določi pristojni nacionalni organ.

Veljajo naslednja pravila:

—	oznaka območja opredeljuje območje Natura 2000 in se skozi čas ne spreminja, razen če je območje nastalo z združitvijo ali razdelitvijo območij;

—	v primeru združitve dveh ali več območij ali razdelitve območja na podobmočja je priporočljivo, da se za združeno območje ohrani oznaka večjega območja in da v primeru razdelitve območja večje podobmočje ohrani izvirno oznako območja, ki je bilo razdeljeno.

—	Če pa se OPS združi s POV (s čimer nastane območje C), je priporočljivo, da se za združeno območje ohrani oznaka OPS, saj se na seznamu Unije uporablja oznaka območja OPS;

—	razglasitev OPS kot POO ni utemeljen razlog za spremembo oznake območja, razen če je to potrebno zaradi pravnih postopkov (razglasitve) na nacionalni ravni;

—	če je treba oznako območja iz kakršnega koli razloga črtati, te oznake pozneje ni mogoče ponovno uporabiti.

1.3   Ime območja

Za države, ki uporabljajo latinično pisavo, se imena območij zapišejo v lokalnem jeziku. Uporabiti je treba latinično pisavo (UTF 8/16); ne smejo se uporabljati velike tiskane črke (npr. „Gave de Pau“ in ne „GAVE DE PAU“).

Za države članice, ki uporabljajo nelatinično pisavo (grško pisavo ali cirilico), je treba ime območja kljub temu v polju 1.3 zapisati v latinični pisavi. Primer: ime območja v latinici, ki se vpiše v polje 1.3: „Ikaria – Fournoi Kai Paraktia Zoni“.

1.3.1   Ime območja, zapisano v nelatinični pisavi (neobvezno)

Poleg imena območja v polju 1.3 se lahko ime navede tudi z uporabo druge pisave razen latinične, kot je grška pisava ali cirilica. Primer: ime območja v grški pisavi, ki se vpiše v polje 1.3.1: „Ικαρία – Φούρνοι και παράκτια ζώνη“.

1.4   Izpolnil

To polje se nanaša na uradne kontaktne podatke organizacije (npr. pristojnega upravnega organa), ki je zbrala podatke v standardnem obrazcu. Kontaktne podatke je treba uporabiti za tehnična vprašanja ali v primeru ugotovljenih napak. V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov se ne smejo navesti nobeni osebni podatki.

V polju je treba navesti najmanj eno od naslednjih kombinacij:

—	ime organizacije (1.4.1) in poštni naslov (1.4.3) ali

—	ime organizacije (1.4.1) in elektronski naslov namenskega poštnega predala (1.4.4) ali

—	ime organizacije (1.4.1) in spletišče s kontaktnimi podatki (1.4.5).

1.4.1   Ime organizacije

Uradno ime organizacije, ki je zbrala podatke v standardnem obrazcu.

1.4.2   Kontaktna točka v organizaciji (neobvezno)

Kontaktna točka pomeni nadaljnjo specifikacijo dela organizacije, pristojnega za zbiranje podatkov v zadevnem standardnem obrazcu, na primer oddelek za ohranjanje narave ali posebna funkcionalna vloga, kot je „enota za usklajevanje Natura 2000“.

1.4.3   Poštni naslov

Poštni naslov organizacije je treba navesti v polju za prosto besedilo v skladu s standardom za poštne naslove, ki se uporablja v državi članici.

1.4.4   Elektronski naslov namenskega poštnega predala

V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov se lahko uporabijo samo namenski elektronski naslovi.

1.4.5   Spletišče s kontaktnimi podatki

Spletišče mora vsebovati uradne kontaktne podatke organizacije. Da se preprečijo težave pri spremembi povezav, navedite samo povezavo do glavne vstopne strani organizacije, s katere je možen dostop do kontaktnih podatkov.

1.5   Datum razvrstitve/predloga/razglasitve območja

Polja za vpis datumov razvrstitve območja kot POV ter predloga in razglasitve OPS/POO (kot je ustrezno) je treba izpolniti skupaj z drugimi ustreznimi polji v oddelku 1.5, v katerih se navedejo sklici na nacionalne akte o razvrstitvi POV in POO. Kadar se območje po razvrstitvi/razglasitvi poveča, je treba ohraniti leto prve uvrstitve na seznam. Dodatna obrazložitev, npr. datumov razvrstitve ali razglasitve območij, sestavljenih iz prvotno ločenih POV in/ali OPS, se lahko neobvezno navede v polju 1.5.6.

1.5.1   Datum prve razvrstitve območja kot POV

Navedite datum, ko je bilo območje prvič razvrščeno kot POV.

1.5.2   Akt o razvrstitvi POV

Navedite sklic na nacionalni akt o razvrstitvi POV. Zaželeno je, da se sklic navede v obliki stabilnega digitalnega identifikatorja (URI = URL ali DOI). Če ta ni na voljo, se sklic lahko navede tudi v obliki prostega besedila.

1.5.3   Datum, ko je območje prvič predlagano za OPS

Navedite datum, ko je bilo območje prvič predlagano za OPS. To pomeni datum, ko je bil prvi predlog za OPS uradno poslan Evropski komisiji.

1.5.4   Datum razglasitve območja za POO

Navesti je treba datum, ko je bilo območje razglašeno za POO.

1.5.5   Akt o razglasitvi POO

Navesti je treba sklic na nacionalni akt o razglasitvi POO. Zaželeno je, da se sklic navede v obliki stabilnega digitalnega identifikatorja (URI = URL ali DOI). Če ta ni na voljo, se sklic lahko navede tudi v obliki prostega besedila.

1.5.6   Obrazložitev (neobvezno)

V tem neobveznem polju za prosto besedilo se lahko navede dodatna obrazložitev polj v oddelku 1.5, npr. v zvezi z datumi razvrstitve ali razglasitve območij, ki so sestavljena iz prvotno ločenih POV in/ali OPS.

2   POVRSINA IN LOKACIJA OBMOCJA

2.1   Površina območja

Površino območij Natura 2000 je treba navesti v polju 2.1.1; površina je tudi del nabora prostorskih podatkov, ki vsebuje digitalne meje območja. Načeloma bi morala biti površina, navedena v polju 2.1.1, ista kot površina, izračunana iz nabora prostorskih podatkov. Vendar so iz različnih razlogov (nepopoln prikaz jam, nacionalni akti o razglasitvi temeljijo na netočnih podatkih, negotovosti, povezane s spremembami v prostorskih referenčnih sistemih itd.) možne razlike, ki jih je treba pojasniti v poljih 2.1.2 in 2.1.3.

2.1.1   Površina

Navesti je treba površino območja. Navedite najbolj natančno razpoložljivo celotno površino območja v hektarjih, pri čemer lahko uporabite decimalna mesta. Površino je treba navesti tudi za linearne elemente, kot so klifi, ta pa lahko temelji na oceni.

2.1.2   Razlog za razliko v površini glede na nabor prostorskih podatkov (če obstaja)

Če se površina iz polja 2.1.1 razlikuje od površine iz nabora prostorskih podatkov, navedite razlog in pri tem uporabite ustrezno kategorijo z ustreznega seznama oznak:

☐	klif ali strmo območje,

☐

jama,

☐	projekcija v ETRS89,

☐	drugo: prostorski prikaz ne ustreza velikosti površine v polju 2.1.1 iz drugih razlogov. Navedite obrazložitev v polju 2.1.3.

Dodatno obrazložitev je treba navesti v polju 2.1.3. Če je uporabljena kategorija „drugo“, je treba navesti dodatno obrazložitev.

2.1.3   Razlog za razliko v površini – obrazložitev

Razliko v površini je razen v polju 2.1.2 mogoče dodatno obrazložiti s prostim besedilom. Obrazložitev je treba navesti, če je v polju 2.1.2 uporabljena kategorija „drugo“.

2.2   Upravna regija (neobvezno)

Eurostat je za prikaz statističnih podatkov izdelal standarden hierarhični sistem označevanja regij Unije. Ta sistem označevanja je treba uporabljati pri vseh regionalnih aplikacijah označevanja v Komisiji (glej Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (1)). Celoten opis je na voljo tudi na domači strani Eurostata.

2.2.1   Oznaka upravne regije

Za vsako območje je treba navesti oznake ravni 2 NUTS. Navesti je treba vsaj eno oznako. Za območja, ki so v več kot eni upravni regiji, pa se lahko uporabi več oznak.

Kadar območje ni vključeno v regijo NUTS, navedite oznako NUTS za „posebno regijo“ (npr. pravilna oznaka za posebno regijo v Belgiji na ravni 2 je „BEZZ“).

Uporabiti je treba zadnjo različico klasifikacije NUTS (glej povezavo na referenčnem portalu Natura 2000).

2.2.2   Ime upravne regije

Ime upravne regije, ki se ujema z oznako ravni 2 NUTS, navedeno v polju 2.2.1. Ime upravne regije je treba navesti, kadar se navede oznaka upravne regije, sicer je treba polje 2.2.2 pustiti prazno.

2.3   Biogeografske in morske regije

2.3.1   Oznaka regije

Glede na najnovejšo karto biogeografskih in morskih regij (glej referenčni portal Natura 2000) je treba navesti, v kateri zadevni biogeografski in morski regiji ali regijah je območje.

2.3.2   Odstotek

Če je območje v dveh ali več regijah, je treba navesti odstotek njegove površine v vsaki regiji. Seštevek vrednosti mora znašati 100 %. Manjše napake zaradi zaokroževanja pri seštevanju vrednosti se lahko zanemarijo. Odstotek je treba izračunati z uporabo iste karte, kot je bila uporabljena za določitev oznake regije (polje 2.3.1).

3   EKOLOŠKE INFORMACIJE

Oddelek 3 mora glede na tip območja vsebovati:

—	za tipa območij A in C: vse pomembne informacije o vrstah ptic, na katere se nanaša člen 4(1) in (2) Direktive 2009/147/ES, tj. vrstah iz Priloge I in redno pojavljajočih se selitvenih vrstah, ki niso vključene v Prilogo I in se pojavljajo na območju (oddelek 3.2 standardnega obrazca);

—	za tipa območij B in C: vse pomembne informacije o vseh habitatih iz Priloge I k direktivi o habitatih, ki so prisotni na območju (oddelek 3.1 standardnega obrazca), ter vseh živalskih in rastlinskih vrstah iz Priloge II, ki so prisotne na območju (oddelek 3.2 standardnega obrazca).

3.1   Habitatni tipi iz Priloge I k Direktivi Sveta 92/43/EGS, ki so prisotni na območju

3.1.a   Bistvene informacije (habitatni tip)

Ta oddelek je treba izpolniti za vse habitatne tipe iz Priloge I, ki so prisotni na območju, in tudi za tiste habitatne tipe, za katere se načrtuje ponovna vzpostavitev na območju.

3.1.1   Oznaka habitatnega tipa

Navesti je treba oznako habitata, ki je štirimestna oznaka habitatnih tipov iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS. Seznam oznak za te habitatne tipe je na voljo na referenčnem portalu Natura 2000.

3.1.2   Prednostna oblika

Če so na območju prisotne prednostne oblike habitatnega tipa 6210, 7130 ali 9430 (glede na njihov značaj so ti habitatni tipi lahko prednostni ali neprednostni), v polju 3.1.2 označite prisotnost prednostne oblike.

Če se na območju pojavljajo prednostne in neprednostne oblike, je treba podatke vnesti za vsako obliko posebej.

3.1.3   Odsotnost

Kadar habitatni tip iz Priloge I, ki je bil prisoten kot pomemben, ko je bilo območje predlagano za OPS, ali je bil pozneje opredeljen kot pomemben, ni več prisoten na območju, je to treba označiti v polju „odsotnost“. V tem primeru bi se pričakovalo, da je cilj ohranjanja za ta habitat njegova ponovna vzpostavitev na območju. Možni so primeri naravnega nihanja habitata (npr. habitat 3170, sredozemski občasni ribniki). V takih primerih se „odsotnost“ sporoči samo, če so se zgodile spremembe, ki presegajo taka naravna nihanja.

Poleg tega je treba v polju „odsotnost“ označiti primere, v katerih habitatni tip iz Priloge I na območju ni prisoten (in tudi ni bil prisoten ob razglasitvi območja), vendar je načrtovana njegova ponovna vzpostavitev.

Za habitate, ki niso več prisotni na območju, je treba izpolniti samo naslednja polja: 3.1.1 (Oznaka habitatnega tipa), 3.1.2 (Prednostna oblika), 3.1.6 (Uporabljena metoda), 3.1.7 (Obdobje zadnjega zbiranja podatkov), 3.1.13 (Cilji ohranjanja) in 3.1.16 (Datum dopolnitve). Polje 3.1.4 (Površina) mora biti 0 (nič). Druga polja v oddelku 3.1 je treba pustiti prazna.

Habitatni tip iz Priloge I, ki je bil prisoten kot pomemben, ko je bilo območje predlagano za OPS, ali je bil pozneje opredeljen kot pomemben, vendar se šteje za izgubljenega in ga ni mogoče obnoviti, se lahko odstrani s seznama na podlagi razlogov, določenih v dokumentu strokovne skupine za direktivi o pticah in habitatih (NADEG) z naslovom Finalised note on removal of habitats and species from the subject of protection in Natura 2000 sites – conditions & justifications (Zaključno sporočilo o črtanju habitatov in vrst iz predmeta varstva na območjih Natura 2000 – pogoji in utemeljitve) (dokument NADEG 21-12-05-04), ki je na voljo na referenčnem portalu.

3.1.4   Površina

Navesti je treba površino habitata na območju v hektarih [ha], razen če je območje jama (polje 3.1.5); če je označena odsotnost (polje 3.1.3), mora biti površina nič (0); dovoljene so decimalne vrednosti.

V nekaterih primerih se lahko habitati iz Priloge I fizično prekrivajo (npr. peščena obrežja znotraj rečnega ustja). V tem specifičnem primeru vnesite površino vsakega od habitatov (npr. vnesite površino rečnega ustja in velikost peščenih obrežij). Če to ni mogoče, površino manjšega habitata odštejte od površine večjega.

3.1.5   Jame

Za jame (oznaki habitata 8310 in 8330) lahko navedete število jam, če ocena površine ni na voljo.

3.1.6   Uporabljena metoda za površino

Z izbiro ene od naslednjih kategorij je treba označiti metodo, uporabljeno za opredelitev površine:

☐

celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena (npr. podrobno kartiranje ali raziskava ali zanesljiv napovedni model z reprezentativnim vzorcem podatkov o pojavljanju, kalibracija in zadovoljiva ocena njegove napovedne zmogljivosti z uporabo kakovostnih podatkov o okoljskih pogojih na celotnem območju habitata) ali

☐	predvsem na podlagi ekstrapolacij iz omejene količine podatkov (npr. drugi napovedni modeli ali ekstrapolacija, ki uporablja manj popolne vzorce podatkov o pojavljanju in okolju) ali

☐	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki.

Izbrati je mogoče le eno kategorijo; če so bili podatki zbrani iz različnih virov, izberite kategorijo za najpomembnejši vir podatkov.

3.1.7   Obdobje zadnjega zbiranja podatkov

Navedite datum začetka in konca obdobja zadnjega zbiranja podatkov za habitat na območju. Datumi se navedejo v obliki, ki zajema leto in mesec (LLLL-MM).

Če datum zadnjega zbiranja podatkov sega v obdobje pred letom 2022, mesec in leto pa nista znana, se lahko izbere možnost „raziskava iz obdobja pred letom 2022“. V tem primeru je treba polje za mesec in leto pustiti prazno.

3.1.b   Ocena območja (habitatni tip)

3.1.8   Pomembnost

Habitat iz Priloge I, ki je prisoten na območju, se lahko označi kot nepomemben, če ima površina habitata na območju (1) majhno ohranitveno vrednost, ker je majhna, zelo degradirana ali razdrobljena, izpolnjevanje ekoloških funkcij habitatnega tipa je zelo omejeno, strukturni elementi in njegova značilna vrstna sestava pa močno zmanjšani ter (2) ne ponuja ustreznih možnosti za obnovo. Takšni pogoji že obstajajo, odkar je bilo območje predlagano za OPS, in niso posledica neustreznega upravljanja območja ali antropogenih pritiskov, ki se od takrat pojavljajo.

Nepomembne habitate je treba označiti v tem polju (3.1.8). Če je pojavljanje habitatov pomembno, je treba izpolniti vsa polja v oddelku 3.1.b, za nepomembne habitate pa je treba v navedenem oddelku izpolniti samo polji 3.1.8 (Pomembnost) in 3.1.16 (Datum dopolnitve).

3.1.9   Zastopanost

Zastopanost je merilo A(a) iz Priloge III: stopnja zastopanosti habitatnega tipa na območju.

Merilo A(a) iz Priloge III je treba povezati z razlagalnim priročnikom o habitatnih tipih iz Priloge I, ker priročnik vključuje opredelitev, navedbo značilnih vrst in druge pomembne elemente. S stopnjo zastopanosti merimo, „kako značilen“ je habitatni tip.

Če za primerjavo ni na voljo količinskih terenskih podatkov ali če meritev merila ni izvedljiva, se za vrednotenje habitatnega tipa lahko uporabi „najboljša strokovna presoja“.

Uporabiti je treba naslednje stopnje vrednotenja:

☐	A: izjemna zastopanost ali

☐	B: dobra zastopanost ali

☐	C: pomembna zastopanost.

3.1.10   Relativna površina

Relativna površina je merilo A(b) iz Priloge III: površina naravnega habitatnega tipa na območju (glej polje 3.1.4 „Površina“) v razmerju do celotne površine tega naravnega habitatnega tipa na ozemlju države.

Skupna površina habitatnega tipa na ozemlju države bi morala ustrezati skupni površini, sporočeni na podlagi člena 17 direktive o habitatih (tj. vsota za vse biogeografske regije). Vendar je treba v primeru dodatnih spoznanj ali razpoložljivosti podatkov, ki so točnejši od podatkov, uporabljenih za poročanje na podlagi člena 17, odstotek izračunati na podlagi najboljših razpoložljivih informacij za celotno površino.

Relativno površino je treba izraziti kot razvrščeni odstotek „o“ z uporabo ene od naslednjih kategorij:

☐	A1: 100 % ≥ o > 75 %

☐	A2: 75 % ≥ o > 50 %

☐	A3: 50 % ≥ o > 25 %

☐	A4: 25 % ≥ o > 15 %

☐	B: 15 % ≥ o > 2 %

☐	C: 2 % ≥ o > 0 %

3.1.11   Relativna površina – obrazložitev (neobvezno)

V tem polju se lahko navedejo natančnejše informacije o relativni površini, kot je dejanska površina, na kateri temelji razvrščena površina v polju 3.1.10, če je na voljo, ali druga ustrezna obrazložitev.

3.1.12   Stopnja ohranjenosti

Stopnja ohranjenosti je merilo A(c) iz Priloge III. Povezati jo je treba s stanjem habitata, kot je opredeljeno za poročanje na podlagi člena 17 (direktiva o habitatih), tj. parameter „struktura in funkcije (vključno z značilnimi vrstami)“  (2).

To polje ima tri dele:

3.1.12.1   Stopnja ohranjenosti – kategorizirana

Stopnjo ohranjenosti je treba izraziti s pomočjo naslednjih stopenj vrednotenja:

☐	A: stopnja izjemne ohranjenosti (skoraj celotno območje habitata je v dobrem stanju)

☐	B: stopnja dobre ohranjenosti (večji del območja habitata je v dobrem stanju)

☐	C: stopnja zmanjšane ohranjenosti (večji del območja habitata ni v dobrem stanju)

☐	X: neznana stopnja ohranjenosti (stanje večjega dela območja ali celotnega območja habitata ni znano)

3.1.12.2   Stopnja ohranjenosti – površina

Poleg kategorij A, B in C je treba v hektarih navesti površino, ki je v dobrem stanju, ki ni v dobrem stanju ali ki je v neznanem stanju.

—	Površina, ki je v dobrem stanju: …. [ha]

—	Površina, ki ni v dobrem stanju: …. [ha]

—	Površina, ki je v neznanem stanju: … [ha]

3.1.12.3   Stopnja ohranjenosti – uporabljena metoda

☐	Celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena v hektarih (npr. povzeta iz kartiranja v načrtih za upravljanje)

☐	Predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov (strokovna presoja)

☐	Predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki (na podlagi delnih kartografskih podatkov)

☐	Podatki niso zadostni ali niso na voljo

3.1.13   Cilji ohranjanja

Funkcija ciljev ohranjanja je določiti, kakšno površino in stanje naj habitatni tipi na območju ohranijo ali dosežejo, da bi območje lahko prispevalo k splošnemu cilju ugodnega stanja ohranjenosti teh habitatnih tipov (glej člen 2(2) direktive o habitatih) na nacionalni in evropski biogeografski ravni. Na podlagi želenih stanj, navedenih v ciljih ohranjanja, se vzpostavijo ohranitveni ukrepi.

Minimalna cilja ohranjanja sta „preprečiti poslabšanje“ ali „vzdrževati površino območja habitata in njegovo dobro stanje“ (ki se nadalje razlagata v smislu posebnih značilnosti/lastnosti, ki opredeljujejo stanje habitata). Poleg tega so lahko cilji ohranjanja usmerjeni v širitev površine habitata ali izboljšanje njegovega stanja ter ponovno vzpostavitev habitata na območju (tj. habitata, ki na območju ni prisoten).

Cilje ohranjanja za habitat na območju je treba označiti z izbiro ene ali več naslednjih kategorij, pri čemer mora biti preprečevanje poslabšanja ali vzdrževanje vedno minimalni cilj, razen če je mogoče obrazložiti in utemeljiti druge izjemne okoliščine (npr. ki se nanašajo na potrebe po obnovi drugega habitata iz Priloge I na območju). V takih primerih, v katerih se označi „drugo“, je treba izpolniti polje 3.1.14.

☐	Preprečiti poslabšanje

☐	Vzdrževati površino območja habitatnega tipa in njegovo dobro stanje

☐	Povečati površino habitatnega tipa

☐	Izboljšati stanje habitatnega tipa

☐	Ponovno vzpostaviti habitatni tip

☐

Drugo

3.1.14   Cilji ohranjanja – obrazložitev

V tem polju za prosto besedilo se lahko navedejo dodatna obrazložitev in podrobnosti o ciljih ohranjanja, označenih v polju 3.1.13. Če je označena možnost „drugo“, je treba navesti obrazložitev. Sprejemljive utemeljitve za nevključitev vzdrževanja habitata, ki je prisoten na območju, med minimalne cilje so lahko samo zelo izjemne okoliščine, na primer potrebe po obnovi drugih habitatov iz Priloge I. Za vse druge možnosti je to polje neobvezno.

3.1.15   Skupno

Skupna ocena (merilo A(d) iz Priloge III) vrednosti območja za ohranitev zadevnega naravnega habitatnega tipa.

To merilo se nanaša na skupno oceno vrednosti območja za ohranitev zadevnega habitatnega tipa. To merilo je treba uporabiti za celovito ocenjevanje prejšnjih meril, ob upoštevanju različnega pomena, ki ga lahko imajo za obravnavani habitat. Pri ocenjevanju najpomembnejših elementov se lahko upoštevajo tudi drugi vidiki, da se pripravi skupna ocena njihovega pozitivnega ali negativnega vpliva na ohranjanje habitatnega tipa. „Najpomembnejši“ elementi se lahko razlikujejo od enega habitatnega tipa do drugega; vključujejo lahko človekove dejavnosti na območju ali v sosednjih predelih, ki bodo verjetno vplivale na stanje ohranjenosti habitatnega tipa, lastništvo zemljišč, obstoječ pravni položaj območja, ekološke odnose med različnimi habitatnimi tipi in vrstami, itd.

Za ocenjevanje te skupne vrednosti se lahko uporabi „najboljša strokovna presoja“, stopnje vrednotenja za njen prikaz pa bi morale biti naslednje:

☐	A: izjemna vrednost,

☐	B: dobra vrednost,

☐	C: pomembna vrednost.

3.1.16   Datum dopolnitve

Navesti je treba datum (leto in mesec, LLLL-MM) zadnje dopolnitve informacij, navedenih v oddelku 3.1.b (ocena območja), za odsotnost ter pomembno in nepomembno pojavljanje habitatov. Zadevne dopolnitve se nanašajo na spremembe v vsebini oddelka in ne na manjše popravke, kot so popravki tipkarskih napak ali oblikovanja.

3.2   Vrste iz člena 4 Direktive 2009/147/ES in vrste iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki so prisotne na območju

3.2.a   Bistvene informacije (vrsta)

V skladu s tipom območja je treba v oddelku 3.2.a izpolniti polja za vse ustrezne vrste, ki so prisotne na območju (glej tudi uvodne odstavke na začetku oddelka 3), izpolniti pa bi jih bilo treba tudi za vrste, katerih ponovna naselitev na območju se načrtuje.

3.2.1   Skupina vrste

Navedite skupino, ki ji vrsta pripada (npr. dvoživke, ptice, ribe, nevretenčarji, lišaji, sesalci, rastline, vključno z mahom, plazilci), pri čemer uporabite oznake za skupine vrst, ki so na voljo na referenčnem portalu Natura 2000.

3.2.2   Oznaka vrste

Vrsta, ki jo je treba navesti v oddelku 3.2, je odvisna od tipa območja, kot je pojasnjeno v uvodnih odstavkih na začetku oddelka 3 (ekološke informacije). Uporabiti je treba seznam oznak za vrste, ki je na voljo na referenčnem portalu Natura 2000.

3.2.3   Znanstveno ime

Vpišite znanstveno ime vrste, ki se ujema z oznako, uporabljeno v polju 3.2.2, v skladu s seznamom imen vrst na referenčnem portalu Natura 2000. Evropska komisija lahko uporabi samo znanstveno ime, ki se ujema z oznako na seznamu vrst. Vse drugo se šteje za napako.

3.2.4   Občutljivost podatkov o vrsti

V tem polju navedite, ali bi javen dostop do informacij za določeno vrsto, ki se na primer nezakonito lovi ali nabira, lahko škodil njeni ohranjenosti, ker bi tak javen dostop do informacij na standardnem obrazcu (vključno z geoprostorskim opisom njenih meja) dejansko povečal to grožnjo. V takšnem primeru v tem polju navedite „da“.

Če je vrsta označena kot občutljiva, Komisija na lastno pobudo njene prisotnosti na območju ne bo razkrila javnosti (na primer z vključitvijo te informacije v javno dostopno podatkovno bazo, pregledovalnik ali na spletišče). Če so informacije o prisotnosti te vrste na določenem območju javnosti že na voljo, npr. v informacijah na spletu, označitev vrste kot občutljive ni utemeljena.

3.2.5   Odsotnost

Označite, če vrsta, ki je bila prisotna kot pomembna, ko je bilo območje predlagano za OPS ali razvrščeno kot POV, ali ki je bila pozneje opredeljena kot pomembna, na območju ni več prisotna. V tem primeru bi se pričakovalo, da je cilj ohranjanja za to vrsto njena ponovna naselitev na območju.

Opomba: šteje se, da vrste morda niso več prisotne na območju, če na območju v določenem časovnem obdobju niso bile opažene. Časovno obdobje se bo razlikovalo glede na vrsto: če vrste, ki jo je lahko opaziti in ki je v običajnih okoliščinah redno prisotna, ne opazimo v obdobju nekaj let, to verjetno pomeni njeno izginotje, če v obdobju več let ne opazimo vrste, ki jo je težje opaziti, kot so nekateri insekti, pa to ne pomeni nujno njene odsotnosti, če se habitat vrste ni spremenil.

Poleg tega je treba v polju „odsotnost“ označiti primere, v katerih vrsta ni prisotna na območju (in tudi ni bila prisotna ob razglasitvi območja), vendar je načrtovana njena ponovna naselitev.

Za vrste, ki niso več prisotne na območju, je treba izpolniti samo naslednja polja: 3.2.1 do 3.2.5, 3.2.9 (Uporabljena metoda), 3.2.10 (Obdobje zadnjega zbiranja podatkov) in 3.2.16 (Cilji ohranjanja). Najmanjša in največja vrednost v polju 3.2.7.1 za velikost populacije mora biti 0 (nič). Druga polja v oddelku 3.2 je treba pustiti prazna.

Vrste, ki je bila prisotna kot pomembna na območju, ko je bilo območje prvič predlagano za OPS ali prvič razvrščeno kot POV, ali je bila pozneje opredeljena kot pomembna, vendar se šteje za izgubljeno in je ni mogoče obnoviti, ni mogoče odstraniti s seznama, razen če je to utemeljeno v skladu z dokumentom strokovne skupine za direktivi o pticah in habitatih (NADEG) z naslovom Finalised note on removal of habitats and species from the subject of protection in Natura 2000 sites – conditions & justifications (Zaključno sporočilo o črtanju habitatov in vrst iz predmeta varstva na območjih Natura 2000 – pogoji in utemeljitve) (dokument NADEG 21-12-05-04).

3.2.6   Tip populacije

Populacije vrst na območju je treba kategorizirati na naslednji način:

☐	Stalna prisotnost: na območju so prisotne celo leto (neselitvene vrste ali rastline, stalne populacije selitvenih vrst).

☐	Razmnoževanje: na območju imajo mladiče (npr. vzreja, gnezdenje).

☐	Koncentracija: na območju počivajo ali prenočijo ali se ustavijo med selitvijo ali za goljenje zunaj območja vzreje in brez prezimovanja.

☐	Prezimovanje: na območju prezimujejo.

Če je nestalna populacija na območju prisotna v več kot enem letnem času (npr. parjenje, prezimovanje), je to treba za te „tipe populacije“ ločeno označiti. Ker se veliko živalskih vrst (zlasti vrst ptic) seli, bi območje lahko bilo pomembno za različne faze življenjskega cikla vrst.

Če ni mogoče vnesti podatkov za različne letne čase, vnesite podatke za najpomembnejšega (razmnoževanje, prezimovanje ali koncentracija).

3.2.7   Velikost in enota populacije

3.2.7.1   Velikost populacije

Navesti je treba podatke o znani velikosti populacije. Če je velikost populacije znana (tj. ena natančna vrednost), v obeh poljih (najmanjša in največja) navedite enako vrednost. Kadar je velikost populacije ustrezneje navesti v razponu, vnesite ocenjeni vrednosti za spodnjo mejo (najmanjša) in zgornjo mejo (največja) tega razpona.

Če velikost populacije v razponu ni znana, vendar so na voljo samo informacije o njeni najmanjši ali največji velikosti, navedite oceno manjkajoče vrednosti. Opozoriti je treba, da se morajo najmanjše in največje vrednosti nanašati na povprečje, izračunano na podlagi več let, in ne na skrajne vrednosti.

Če je v polju 3.2.5 označena odsotnost, morata biti najmanjša in največja vrednost „0“.

Kadar velikosti populacije zaradi objektivnih težav pri odkrivanju vrst ni mogoče niti okvirno oceniti, v polju „Uporabljena metoda za velikost populacije“ uporabite kategorijo „Podatki niso zadostni ali niso na voljo“. V tem primeru je lahko polje za velikost populacije prazno, namesto tega pa je treba izpolniti polje za kategorije številčnosti (glej polje 3.2.8). Kategorije številčnosti se lahko navedejo tudi poleg velikosti populacije.

Značaj populacije na območju se lahko dodatno opiše v besedilnem polju „Kakovost in pomen“ (4.2), v katerem se lahko določi vrsta populacije (npr. gosta, razpršena ali izolirana).

3.2.7.2   Enota populacije

V polju 3.2.7.1 je treba navesti enoto ustreznih vrednosti velikosti populacije. Priporočene enote so posamezni osebki ali pari; če to ni mogoče, uporabite čim natančnejše enote v skladu s standardiziranim seznamom enot in oznak populacije, kot je bil pripravljen za poročanje na podlagi člena 12 (direktiva o pticah) in člena 17 (direktiva o habitatih) (glej referenčni portal Natura 2000).

3.2.8   Kategorija številčnosti

Kategorijo številčnosti je treba navesti, če je pri metodi, uporabljeni za velikost populacije, navedeno „podatki niso zadostni ali niso na voljo“ in če v polju 3.2.7 ni mogoče navesti nobene ocene velikosti populacije zaradi objektivnih težav pri odkrivanju vrste. Vendar se polje lahko uporabi tudi poleg velikosti populacije. Glej tudi zgornjo obrazložitev za „velikost“.

Uporabiti je mogoče naslednje kategorije številčnosti:

☐	pogosta: velikost populacije vrste na območju je velika, ali

☐	redka: vrsta ni niti zelo številčna niti pogosta na območju, majhna populacija, ali

☐	zelo redka: vrsta je redka, zelo majhna populacija ali občasna (ni opažena redno), ali

☐	prisotna: to kategorijo je treba uporabiti samo v zelo izjemnih okoliščinah, ko niti ni znano, ali je vrsta na območju redka / zelo redka ali pogosta.

3.2.9   Uporabljena metoda za velikost populacije

Označite metodo, uporabljeno za določitev velikosti populacije:

☐	celovita raziskava ali statistično zanesljiva ocena,

☐	predvsem na podlagi strokovnega mnenja z zelo omejenimi podatki,

☐	predvsem na podlagi ekstrapolacije iz omejene količine podatkov,

☐	podatki niso zadostni ali niso na voljo.

Glej tudi obrazložitev za velikost populacije in kategorije številčnosti v zvezi z uporabo kategorije „podatki niso zadostni ali niso na voljo“.

3.2.10   Obdobje zadnjega zbiranja podatkov

Navesti je treba datum začetka in konca obdobja zadnjega zbiranja podatkov za vrsto na območju. Datumi se navedejo v obliki, ki zajema leto in mesec (LLLL-MM).

Če datum zadnjega zbiranja podatkov sega v obdobje pred letom 2022, mesec in leto pa nista znana, se lahko označi možnost „raziskava iz obdobja pred letom 2022“. V tem primeru se polje za mesec in leto lahko pusti prazno.

3.2.b   Ocena območja (vrsta)

3.2.11   Pomembnost

V tem polju je treba označiti, ali je pojavljanje vrste na območju nepomembno. Kadar je vrsta na območju redko opažena (se na območju na primer samo ustavi), se ta ne šteje za pomembno populacijo. Če je pojavljanje vrste pomembno, je treba izpolniti vsa polja v oddelku 3.2.b, če pa je pojavljanje vrste nepomembno, je treba v navedenem oddelku izpolniti samo polji 3.2.11 (Pomembnost) in 3.2.20 (Datum dopolnitve).

3.2.12   Vrste, ki izpolnjujejo ornitološka merila za razvrstitev območja kot POV

Označite, ali je vrsta ptic izpolnjevala ornitološka merila, ki se uporabljajo za utemeljitev razvrstitve območja kot POV (v času razvrstitve območja ali pozneje).

3.2.13   Populacija

Populacija je merilo B(a) iz Priloge III: velikost in gostota populacije vrste na območju v razmerju do populacij na ozemlju države.

Populacijo je treba izraziti kot razvrščeni odstotek „o“ z uporabo ene od naslednjih kategorij:

☐	A1: 100 % ≥ o > 75 % ali

☐	A2: 75 % ≥ o > 50 % ali

☐	A3: 50 % ≥ o > 25 % ali

☐	A4: 25 % ≥ o > 15 % ali

☐	B: 15 % ≥ o > 2 % ali

☐	C: 2 % ≥ o > 0 %

3.2.14   Populacija – obrazložitev (neobvezno)

V tem polju se lahko navedejo natančnejše informacije o deležu populacije, kot je dejanska velikost nacionalne populacije, na kateri temelji razvrščeni odstotek v polju 3.2.13, če je na voljo, ali druga ustrezna obrazložitev.

3.2.15   Stopnja ohranjenosti

To polje ima tri dele:

Stopnja ohranjenosti je merilo B(b) iz Priloge III. Stopnjo ohranjenosti je treba povezati s kakovostjo habitata, ki ga zaseda vrsta, kot je na primer ocenjena pri poročanju na podlagi člena 17 (direktiva o habitatih). Kakovost je odvisna od najustreznejših lastnosti habitata, ki se nanašajo na dinamiko populacije, kot so fizične in biološke zahteve vrste (vključno z na primer razpoložljivostjo plena) v vseh fazah njenega življenjskega cikla. Oceniti je treba strukturo habitata in ustrezne abiotske elemente.

3.2.15.1   Stopnja ohranjenosti – kategorizirana

Stopnjo ohranjenosti je treba izraziti s pomočjo naslednjih stopenj vrednotenja:

☐	A: stopnja izjemne ohranjenosti (kakovost skoraj vsega habitata, ki ga zaseda vrsta, je zadostna) ali

☐	B: stopnja dobre ohranjenosti (kakovost večjega dela habitata, ki ga zaseda vrsta, je zadostna) ali

☐	C: stopnja zmanjšane ohranjenosti (kakovost večjega dela habitata, ki ga zaseda vrsta, ni zadostna)

☐	X: neznana stopnja ohranjenosti (kakovost večjega dela ali celotnega habitata, ki ga zaseda vrsta, ni znana)

3.2.15.2   Stopnja ohranjenosti – zasedena površina (neobvezno)

Poleg kategorij A, B in C je treba površino zasedenega habitata z zadostno, nezadostno ali neznano kakovostjo habitata navesti v odstotku celotne površine habitata na območju.

—	Površina habitata, ki ga zaseda vrsta z zadostno kakovostjo: …. [%]

—	Površina habitata, ki ga zaseda vrsta z nezadostno kakovostjo: …. [%]

—	Površina habitata, ki ga zaseda vrsta z neznano kakovostjo: …. [%]

3.2.15.3   Stopnja ohranjenosti – razredi zasedenega deleža

Ocenjena površina habitata, ki ga zaseda vrsta z zadostno kakovostjo:
☐ 0–25 %	☐ 26–50%	☐ 51–75%	☐ 76–100%
Ocenjena površina habitata, ki ga zaseda vrsta z nezadostno kakovostjo:
☐ 0–25 %	☐ 26–50%	☐ 51–75%	☐ 76–100%
Ocenjena površina habitata, ki ga zaseda vrsta z neznano kakovostjo:
☐ 0–25 %	☐ 26–50%	☐ 51–75%	☐ 76–100%

3.2.16   Cilji ohranjanja

Funkcija ciljev ohranjanja je določiti, kakšen obseg in kakovost habitata vrste in velikost populacije na območju naj se ohranijo ali dosežejo, da bi območje lahko prispevalo k splošnemu cilju ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst (glej člen 2(2) direktive o habitatih) na nacionalni, biogeografski ali evropski ravni. Na podlagi želenih stanj, navedenih v ciljih ohranjanja, se vzpostavijo ohranitveni ukrepi.

Minimalni cilj ohranjanja je „preprečiti poslabšanje“ ali ohraniti vrsto (v smislu velikosti populacije) in njen habitat na območju (v smislu obsega in dobre kakovosti) (ki se nadalje razlaga v smislu posebnih lastnosti).

Cilje ohranjanja za vrsto na območju je treba označiti z izbiro ene ali več naslednjih kategorij, pri čemer mora biti preprečevanje poslabšanja ali ohranjanje vedno minimalni cilj, razen če je mogoče utemeljiti druge izjemne okoliščine (npr. ki se nanašajo na potrebe po obnovi druge vrste ali habitata iz Priloge I). Če je spodaj označeno „drugo“, je treba v polju 3.2.17 navesti obrazložitev in utemeljitev.

☐	Preprečiti poslabšanje

☐	Ohraniti obseg in dobro kakovost habitata vrste in velikost populacije

☐	Povečati površino habitata vrste

☐	Ponovno vzpostaviti habitat za vrsto

☐	Izboljšati kakovost habitata vrste (tudi ob upoštevanju dejavnikov, ki povzročajo vznemirjanje in umrljivost)

☐	Povečati velikost populacije

☐	zmanjšati pritisk na populacijo (npr. zmanjšati umrljivost ali vznemirjanje)

☐	Ponovno naseliti populacijo na območju

☐

Drugo

3.2.17   Cilji ohranjanja – obrazložitev

V tem polju za prosto besedilo se lahko navedejo dodatna obrazložitev in podrobnosti o ciljih ohranjanja, označenih v polju 3.2.16. Če je označeno „drugo“, je treba v polju 3.2.16 navesti obrazložitev. Sprejemljive utemeljitve za nevključitev ohranjanja vrste, ki je prisotna na območju, med minimalne cilje so lahko samo zelo izjemne okoliščine, na primer potrebe po obnovi druge vrste ali habitatnega tipa iz Priloge I. Za vse druge možnosti je to polje neobvezno.

3.2.18   Izoliranost

Stopnja izoliranosti (merilo B(c) iz Priloge III) populacije, ki je prisotna na območju, v razmerju do naravnega območja razširjenosti vrste.

To merilo se lahko razlaga kot približna mera prispevka določene populacije h genski raznolikosti vrste na eni strani in ranljivosti te določene populacije na drugi, kadar je preveč izolirana. Zato je treba izraz „izoliranost“ upoštevati v širšem smislu, tako da se enakovredno uporablja tako za endemite, podvrste/varietete/rase kot tudi za podpopulacije meta populacije. V tem smislu se uporabijo naslednje stopnje vrednotenja:

☐	A: populacija (skoraj) izolirana ali

☐	B: populacija ni izolirana, vendar je na obrobju območja razširjenosti, ali

☐	C: populacija ni izolirana znotraj razširjenega območja razširjenosti.

3.2.19   Skupno

Skupna ocena (merilo B(d) iz Priloge III) vrednosti območja za ohranitev zadevne vrste.

To merilo se nanaša na skupno oceno vrednosti območja za ohranitev zadevne vrste. Lahko se uporabi za povzemanje predhodnih meril in tudi za ocenjevanje drugih elementov območja, za katere se šteje, da so pomembni za določeno vrsto. Ti elementi se lahko razlikujejo od ene vrste do druge ter lahko vključujejo človekove dejavnosti na območju ali bližnjih predelih, ki lahko vplivajo na stanje ohranjenosti vrste, upravljanje zemljišč, zakonsko varovanje območja, ekološke odnose med različnimi habitatnimi tipi in vrstami, itd.

Za to skupno vrednotenje se lahko uporabi „najboljša strokovna presoja“. Uporabijo se naslednje stopnje vrednotenja:

☐	A: izjemna vrednost,

☐	B: dobra vrednost,

☐	C: pomembna vrednost.

3.2.20   Datum dopolnitve

Navesti je treba datum zadnje dopolnitve informacij iz oddelka 3.2.b (ocena območja). Datum se navede v obliki, ki zajema leto in mesec (LLLL-MM). Zadevne dopolnitve se nanašajo na spremembe v vsebini in ne na manjše popravke, kot so popravki tipkarskih napak ali oblikovanja.

3.3   Druge pomembne rastlinske in živalske vrste (neobvezno)

V oddelku 3.3 se lahko navedejo druge pomembne rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne za ohranjanje in upravljanje območja, ob upoštevanju naslednjih pravil za posamezni tip območja:

—	za tip območja A (POV): tu ni mogoče navesti vrst ptic in redno pojavljajočih se ptic selivk iz Priloge I k direktivi o pticah;

—	za tip območja B (pOPS/OPS/POO): tu ni mogoče navesti vrst iz Priloge II k direktivi o habitatih;

—	za tip območja C: tu ni mogoče navesti vrst iz Priloge II k direktivi o habitatih ter vrst ptic in redno pojavljajočih se ptic selivk iz Priloge I k direktivi o pticah.

3.3.1   Skupina vrste

Če vrsta pripada eni od skupin vrst na seznamu oznak, ki je na voljo na referenčnem portalu Natura 2000 (npr. dvoživke, ptice, ribe, glive, nevretenčarji, lišaji, sesalci, rastline, vključno z mahom in algami, plazilci), uporabite ustrezno oznako s tega seznama; v nasprotnem primeru polje pustite prazno.

3.3.2   Oznaka vrste

Za ptice in vrste iz prilog II, IV in V k direktivi o habitatih je treba uporabiti oznako z referenčnega portala Natura 2000. Za druge vrste je treba polje 3.3.2 pustiti prazno.

3.3.3   Znanstveno ime

Navedite znanstveno ime vrste. Za ptice in vrste iz prilog II, IV in V uporabite ime vrste, kot je navedeno na seznamih oznak, ki so na voljo na referenčnem portalu Natura 2000.

3.3.4   Občutljivost podatkov o vrsti

V tem polju navedite, ali bi javen dostop do informacij za določeno vrsto, ki se na primer nezakonito lovi ali nabira, lahko škodil njeni ohranjenosti, ker bi tak javen dostop do informacij na standardnem obrazcu (vključno z geoprostorskim opisom njenih meja) dejansko povečal to grožnjo.

Če je vrsta označena kot občutljiva, Komisija na lastno pobudo njene prisotnosti na območju ne bo razkrila javnosti (na primer z objavo te informacije na spletu v javno dostopni podatkovni bazi, pregledovalniku ali na spletišču). Če so informacije o prisotnosti te vrste na določenem območju javnosti že na voljo, npr. v obliki informacij na spletu, označitev vrste kot občutljive ni utemeljena.

3.3.5   Odsotnost

Šteje se, da vrste niso več prisotne na območju, če npr. na območju dolgo časa niso bile opažene.

3.3.6   Velikost in enota populacije

3.3.6.1   Velikost populacije

Navedite znano velikost populacije. Če je velikost populacije znana (tj. ena natančna vrednost), v obeh poljih (najmanjša in največja) navedite enako vrednost. Kadar je velikost populacije ustrezneje navesti v razponu, vnesite ocenjeni vrednosti za spodnjo mejo (najmanjša) in zgornjo mejo (največja) tega razpona.

Če velikost populacije v razponu ni znana, vendar so na voljo samo informacije o njeni najmanjši ali največji velikosti, navedite oceno manjkajoče vrednosti. Opozoriti je treba, da se morajo najmanjše in največje vrednosti nanašati na povprečje, izračunano na podlagi več let, in ne na skrajne vrednosti.

3.3.6.2   Enota populacije

Kadar je mogoče, morajo enote biti pari ali posamezni osebki; če to ni mogoče, upoštevajte standardizirani seznam enot in oznak populacije, kot je bil pripravljen za poročanje na podlagi člena 17 (direktiva o habitatih) (glej referenčni portal Natura 2000) za ptice ali vrste iz Priloge II, IV ali V k direktivi o habitatih.

3.3.7   Kategorija številčnosti

Kadar količinski podatki niso na voljo, označite eno izmed naslednjih kategorij.

Uporabiti je mogoče naslednje kategorije številčnosti:

☐	pogosta: velikost populacije vrste na območju je velika, ali

☐	redka: vrsta ni niti zelo številčna niti pogosta na območju, majhna populacija, ali

☐	zelo redka: vrsta je redka, zelo majhna populacija ali občasna (ni opažena redno), ali

☐	prisotna: to kategorijo je treba uporabiti samo v zelo izjemnih okoliščinah, ko niti ni znano, ali je vrsta na območju redka / zelo redka ali pogosta.

3.3.8   Utemeljitev

Utemeljitev za navedbo vsake vrste je treba navesti s pomočjo naslednjih kategorij:

☐	vrsta iz Priloge II k direktivi o habitatih na POV,

☐	vrsta iz Priloge IV k direktivi o habitatih,

☐	vrsta iz Priloge V k direktivi o habitatih,

☐	vrsta ptic iz Priloge I k direktivi o pticah na pOPS, OPS in POO,

☐	vrsta ptic selivk na pOPS, OPS in POO,

☐	prepovedana vrsta iz Priloge I k uredbi o tehničnih ukrepih v okviru skupne ribiške politike (3), ki ni že zaščitena na podlagi direktive o habitatih,

☐	vrsta z nacionalnih rdečih seznamov,

☐	vrsta z rdečih seznamov EU,

☐	vrsta s svetovnih rdečih seznamov,

☐	endemična vrsta,

☐	vrsta, navedena v mednarodnih konvencijah ali zaščitena na podlagi teh konvencij, kot sta Bernska konvencija in Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali ali Konvencija o biološki raznovrstnosti,

☐	značilna vrsta habitatnih tipov iz Priloge I,

☐	divji sorodniki kmetijskih rastlin / gozdni genski viri,

☐	invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, kot je navedena v Uredbi (EU) št. 1143/2014 o invazivnih tujerodnih vrstah (4),

☐	drugi razlogi.

Označiti je mogoče več kategorij. Dodatne podrobnosti o utemeljitvi uvrstitve posamezne vrste na seznam, zlasti v primeru kategorije „drugi razlogi“, se lahko navedejo v oddelku 4.2, ki je besedilno polje za opis kakovosti in pomena območja.

4   OPIS OBMOCJA

4.1   Značilnosti območja

Prosto besedilo. To polje bi moralo zagotoviti celotno „sliko“ območja. Značilnosti območja bi se lahko začele z opisom razdelitve območja v osnovne habitatne razrede ali ekosisteme ter osnovnih geoloških, geomorfoloških in krajinskih elementov, ki so pomembni za območje. Po potrebi navedite prevladujoče tipe vegetacije. Po potrebi je treba navesti tudi informacije o majhnih linearnih in mozaičnih gozdnih območjih (npr. žive meje, gozdiči, drevoredi).

Poleg prostega besedila se navede tudi jezikovna oznaka.

4.2   Kakovost in pomen območja

Prosto besedilo. Navedite splošen opis kakovosti in pomena območja za habitate in vrste z vidika ciljev ohranjanja iz direktiv o pticah in habitatih.

Navesti je treba mokrišča mednarodnega pomena, na katerih redno živi več kot 20 000 vodnih ptic. Kadar je vrsta v oddelku 3.3 navedena z utemeljitvijo „Drugi razlogi“, se njena vključitev lahko pojasni tukaj.

Poleg prostega besedila se navede tudi jezikovna oznaka

4.3   Obremenitve na območju

Namen te skupine polj je dokumentirati informacije o najpomembnejših obremenitvah in nevarnostih na območju. Upoštevajte tudi obremenitve na območju, ki izvirajo iz okolice območja. Informacije morajo odražati najnovejše razmere.

4.3.1   Oznaka obremenitve

Seznam obremenitev, uporabljen v standardnem obrazcu, je enak seznamu, ki se uporablja za poročanje na podlagi člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah. Povezava do tega seznama je na voljo na referenčnem portalu Natura 2000.

4.3.2   Kategorija

Relativno pomembnost obremenitve je treba uvrstiti v tri kategorije:

—	H: velika pomembnost: velik neposreden ali takojšen vpliv in/ali delovanje na velik del območja;

—	M: srednja pomembnost: srednji neposreden ali takojšen vpliv, predvsem posreden vpliv in/ali delovanje samo na srednje velik del območja;

—	L: majhna pomembnost: majhen neposreden ali takojšen vpliv, posreden vpliv in/ali delovanje samo na majhen del območja/samo lokalno.

Vneseni podatki za najvišjo kategorijo so omejeni na največ pet. Najmanjše obvezno število vnesenih podatkov je ena obremenitev. Zlasti navedite, če ni obremenitev, o katerih bi bilo treba poročati. Znotraj kategorije (H ali M ali L) ni podkategorij. Za obremenitve srednje ali majhne pomembnosti so vneseni podatki omejeni na 20 vnosov. Kljub temu se priporoča osredotočenje na najpomembnejše obremenitve za območje.

4.3.3   Lokacija znotraj/zunaj

V tem polju navedite, ali sta obremenitev in nevarnost prisotni znotraj ali zunaj območja Natura 2000 ali znotraj in zunaj tega območja.

4.3.4   Dodatne podrobnosti o obremenitvi

Prosto besedilo. V tem polju se poleg oznake obremenitve iz polja 4.3.1 navedejo podrobnejše in posebne informacije. Te lahko vključujejo:

—	podrobnejše kategorije s prejšnjega seznama obremenitev ali

—	informacije o tem, na kateri habitat in/ali vrsto obremenitev vpliva, ali

—	informacije o kakršnih koli posebnih dejavnostih (npr. načrtih ali projektih), ki so v teku ali se načrtujejo in ki pomenijo ali bi lahko pomenile obremenitev ali nevarnost za območje. Poleg tega se navede jezikovna oznaka.

4.3.5   Datum dopolnitve

Navesti je treba datum, tj. leto in mesec (LLLL-MM) zadnje dopolnitve informacij iz oddelka 4.3 (obremenitve na območju). Dopolnitve se nanašajo na spremembe v vsebini in ne na manjše popravke, kot so popravki tipkarskih napak ali oblikovanja.

4.4   Dokumentacija

Prosto besedilo. Za vsako območje se navedejo bistvene publikacije in/ali znanstveni podatki, ki so na voljo. Informacije je treba zagotoviti skladno z dogovorom o standardnem navajanju znanstvenih virov. V tem polju se lahko navedejo tudi druge pomembne informacije v zvezi z dokumentacijo za območje. Poleg tega se navede jezikovna oznaka.

4.4.1   Povezave

Pri povezavah do spletnih virov upoštevajte, da se na splošno URI pogosto spreminjajo, zato ne vnašajte nestabilnih URI.

4.4.2   Datum dopolnitve

Navedite mesec in leto zadnje dopolnitve polja 4.4.

5   UPRAVLJANJE OBMOCJA

5.1   Organ, pristojen za upravljanje območja

Navedite uradne kontaktne podatke organizacije, ki je pristojna za upravljanje območja. V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov se ne smejo navesti nobeni osebni podatki. Navesti je treba eno od naslednjih kombinacij:

—	ime organizacije (5.1.1) in poštni naslov (5.1.3) ali

—	ime organizacije (5.1.1) in elektronski naslov namenskega poštnega predala (5.1.4) ali

—	ime organizacije (5.1.1) in spletišče s kontaktnimi podatki (5.1.5).

5.1.1   Ime organizacije

Uradno ime organizacije, ki je pristojna za upravljanje območja.

5.1.2   Kontaktna točka v organizaciji (neobvezno)

Kontaktna točka pomeni nadaljnjo specifikacijo dela organizacije, kot je oddelek za ohranjanje narave ali posebna funkcionalna vloga, kot je „enota za usklajevanje Natura 2000“.

5.1.3   Poštni naslov

Poštni naslov organizacije je treba navesti v polju za prosto besedilo v skladu s standardom, ki se uporablja v državi članici.

5.1.4   Elektronski naslov namenskega poštnega predala

V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov se lahko uporabijo samo namenski elektronski naslovi.

5.1.5   Spletišče s kontaktnimi podatki

Spletišče mora vsebovati uradne kontaktne podatke organizacije. Da se preprečijo težave pri spremembi povezav, navedite samo povezavo do glavne vstopne strani organizacije, s katere je možen dostop do kontaktnih podatkov.

5.2   Načrti za upravljanje

Navedite, ali za območje obstaja konkreten in dejanski načrt za upravljanje oziroma ali je takšen načrt v pripravi. Čeprav se priznava, da se v skladu z Direktivo načrti za upravljanje ne zahtevajo, so te informacije še posebej pomembne za razumevanje instrumentov, s katerimi države članice upravljajo svoje omrežje, in za iskanje posameznih informacij, če je to potrebno.

5.2.1   Obstoj načrtov za upravljanje

Z uporabo ene od kategorij odgovorov je treba odgovoriti na naslednje vprašanje:

Ali za območje obstaja načrt za upravljanje?

☐	Da (če je odgovor da, izpolnite polje 5.2.2) ali

☐	Ne, območje je samo delno zajeto (izpolnite polje 5.2.2), ali

☐	Ne, vendar je v pripravi, ali

☐	Ne, ker načrt za upravljanje ni potreben (izpolnite polje 5.2.3), ali

☐	Ne, drugi razlogi (izpolnite polje 5.2.3).

5.2.2   Sklic in veljavnost načrtov za upravljanje

Če je na voljo veljaven načrt za upravljanje, navedite njegovo ime in povezavo do ustreznih spletnih virov (npr. povezavo do spletne strani nacionalnega informacijskega sistema, povezavo do PDF, identifikator digitalnega objekta – DOI). Ne uporabljajte dinamično generiranih URI in rajši izberite URI, ki veljajo za stabilne. Če vir ni opredeljen s stalnim URL, navedite povezavo do strani iskalnika ali referenčnih strani, na katerih bi ga bilo mogoče poiskati na podlagi informacij iz standardnega obrazca.

Navedite tudi veljavnost načrta za upravljanje (leto in mesec začetka ter trajanje v številu let in mesecev ali trajanje navedite kot „ni določeno“).

—

Ime:

—

URI:

—	Veljavnost: začetek: LLLL-MM in trajanje: število mesecev / ni določeno

Če za območje obstaja več dejanskih načrtov za upravljanje, navedite ime, URI in veljavnost vsakega od njih.

5.2.3   Dodatna obrazložitev

Če načrt za upravljanje ne obstaja in tudi ni v pripravi, navedite dodatno obrazložitev.

5.3   Ohranitveni ukrepi

Navedite povezave do informacij o podrobnih ukrepih ob upoštevanju zastavljenih ciljev ohranjanja (polje 5.3.1) in odgovorite na vprašanja o statusu ukrepov (polje 5.3.2).

5.3.1   Podrobne informacije o ukrepih

Podrobne informacije o ukrepih se lahko vključijo v načrte za upravljanje, hranijo v ločenih dokumentih ali dodatno pojasnijo v polju za prosto besedilo. Izberite eno od spodnjih možnosti:

—	ohranitveni ukrepi so vključeni v načrte za upravljanje, do katerih je povezava navedena v oddelku 5.2.2 (da/ne);

—	ohranitveni ukrepi so opisani v naslednjih dokumentih: — naslov, — URI;

—	dodatna obrazložitev podrobnih ohranitvenih ukrepov.

5.3.2   Status ohranitvenih ukrepov

Izberite en odgovor med možnostmi, ki so navedene za spodnja vprašanja:

Ali so potrebni ukrepi (enkratni ukrepi in/ali ponavljajoči se ukrepi) vzpostavljeni (tj. opredeljeni in določeni na trdni in po potrebi dolgoročni podlagi)?

☐	So v celoti vzpostavljeni (tj. vzpostavljeni so vsi potrebni ukrepi) ali

☐	So delno vzpostavljeni (tj. vzpostavljeni so samo nekateri potrebni ukrepi) ali

☐	Niso vzpostavljeni

Za ukrepe, ki so vzpostavljeni v celoti ali delno, odgovorite na spodnje vprašanje.

Ali so vzpostavljeni ukrepi (enkratni ukrepi in/ali ponavljajoči se ukrepi) izvedeni?

☐	Vsi so izvedeni (za enkratne ukrepe) in/ali se vsi izvajajo (za ponavljajoče se ukrepe) ali

☐	So le delno izvedeni (tj. izvedeni so samo nekateri vzpostavljeni ukrepi / se le delno izvajajo) ali

☐	Enkratni ukrepi niso bili izvedeni in/ali ponavljajoči se ukrepi se ne izvajajo

5.4   Učinkovitost upravljanja

Odgovoriti je treba na naslednji vprašanji o učinkovitosti upravljanja:

—	Ali se učinkovitost ohranitvenih ukrepov redno ocenjuje? [da/ne]

—	Ali ohranitveni ukrepi dosegajo zastavljene cilje ohranjanja? [da/ne/še ne/ni znano, ker ni ocenjeno]

6   GEOPROSTORSKA PREDSTAVITEV OBMOCJA

Države članice so pozvane, da namesto karte območja predložijo geoprostorsko predstavitev meja območja, ki jo bodo službe Komisije in Evropska agencija za okolje uporabile pri pripravi karte evropskega omrežja Natura 2000.

Zaradi uskladitve z direktivo INSPIRE (2007/2/ES) je treba za območje ustvariti edinstven identifikator INSPIRE, sestavljen iz imenskega prostora in lokalnega identifikatorja. Uporablja se veljavna različica opredelitev identifikatorja INSPIRE (imenskega prostora, lokalnega identifikatorja in identifikatorja različice).

6.1   Identifikator INSPIRE

Identifikator INSPIRE mora biti stabilen (enaki pogoji kot za oznako območja) in se običajno uporablja za jasno identifikacijo objekta v njegovi posebni domeni. Pri izvajanju direktive INSPIRE se v državah opredelijo trije sestavni deli identifikatorja INSPIRE (6.1.1–3). Potrebno je usklajevanje na nacionalni ravni.

6.1.1   Imenski prostor

Imenski prostor mora enolično označevati vir podatkov prostorskega objekta. Mora biti edinstven v celotni nacionalni infrastrukturi INSPIRE.

6.1.2   Lokalni identifikator

Lokalni identifikator dodeli ponudnik podatkov. Lokalni identifikator mora biti edinstven znotraj imenskega prostora: to pomeni, da istega edinstvenega identifikatorja ne sme imeti noben drug prostorski objekt.

6.1.3   Identifikator različice (neobvezno)

Identifikator določene različice prostorskega objekta. Če podroben opis tipa prostorskega objekta z zunanjim identifikatorjem objekta vsebuje informacije o življenjskem ciklu, se identifikator različice uporablja za razločevanje različic prostorskega objekta. V naboru različic prostorskega objekta je identifikator različice enoličen.

---

(1)  Izjema so manjši popravki na spletni strani, kot so tipkarske napake in prilagoditve najnovejšim tehničnim standardom.

(2)  Dokument Reporting under Article 17 of the Habitats Directive - Explanatory Notes and Guidelines (latest version) (Poročanje na podlagi člena 17 direktive o habitatih – pojasnila in navodila (zadnja različica)).

(3)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005.

(4)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

Dodatek

Kazalo vsebine referenčnega portala Natura 2000

1.   Seznam oznak za polja standardnega obrazca

1)

Naziv: Tip območja (polje standardnega obrazca: 1.1) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

2)

Naziv: Oznake držav (polje standardnega obrazca: 1.2) Upravlja: Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO)

3)

Naziv: Razlog za razliko v površini glede na nabor prostorskih podatkov (polje standardnega obrazca: 2.1.2) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

4)

Naziv: Regije NUTS, raven 2 (polje standardnega obrazca: 2.2) Upravlja: Eurostat

5)

Naziv: Biogeografske in morske regije v Evropi (polje standardnega obrazca: 2.3.1) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

6)

Naziv: Oznaka habitata za habitate iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS (polje standardnega obrazca: 3.1.1) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

7)

Naziv: Odsotnost (polji standardnega obrazca: 3.1.3 in 3.2.5) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

8)

Naziv: Uporabljena metoda za površino/velikost populacije (polji standardnega obrazca: 3.1.6 in 3.2.9) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

9)

Naziv: Zastopanost (polje standardnega obrazca: 3.1.9) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

10)

Naziv: Relativna površina / populacija (polji standardnega obrazca: 3.1.10 in 3.2.13) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

11)

Naziv: Stopnja ohranjenosti – habitati (polja standardnega obrazca: 3.1.12.1, 3.1.12.2 in 3.1.12.3) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

12)

Naziv: Stopnja ohranjenosti – habitati (polja standardnega obrazca: 3.2.15.1, 3.2.15.2 in 3.2.15.3) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

13)

Naziv: Cilji ohranjanja – habitati (polje standardnega obrazca: 3.1.13) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

14)

Naziv: Cilji ohranjanja – vrste (polje standardnega obrazca: 3.2.16) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

15)

Naziv: Izoliranost (polje standardnega obrazca: 3.2.18) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

16)

Naziv: Skupno (polji standardnega obrazca: 3.1.15 in 3.2.19) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

17)

Naziv: Skupina vrste (polji standardnega obrazca: 3.2.1 in 3.3.1) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

18)

Naziv: Seznam oznak za vrste in njihovih imen iz Direktive 92/43/EGS (priloge II, IV in V) in vrste ptic iz Direktive 2009/147/ES (polja standardnega obrazca: 3.2.2, 3.2.3, 3.3.2 in 3.3.3) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

19)

Naziv: Tip populacije (polje standardnega obrazca: 3.2.6) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

20)

Naziv: Enota populacije (polji standardnega obrazca: 3.2.7.2 in 3.3.6.2) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

21)

Naziv: Kategorije številčnosti (polji standardnega obrazca: 3.2.8 in 3.3.7) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

22)

Naziv: Utemeljitev (polje standardnega obrazca: 3.3.8) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

23)

Naziv: Referenčni seznam obremenitev v skladu s poročanjem na podlagi člena 17 (polje standardnega obrazca: 4.3.1) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

24)

Naziv: Kategorija (polje standardnega obrazca: 4.3.2) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

25)

Naziv: Lokacija (polje standardnega obrazca: 4.3.3) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

26)

Naziv: Obstoj načrtov za upravljanje (polje standardnega obrazca: 5.2.1) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

27)

Naziv: Stopnja ohranjenosti – habitati (polje standardnega obrazca: 5.3.2) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

28)

Naziv: Učinkovitost upravljanja (polje standardnega obrazca: 5.4) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

29)

Naziv: Standardizirana nomenklatura ISO 639 za klasifikacijo jezikov (uporablja se za vse jezikovne oznake v standardnem obrazcu) Upravlja: Mednarodna organizacija za standardizacijo

2.   Dokumenti (zadnje različice)

1)

Naslov: Seznam OPS po biogeografskih regijah (referenčni seznami Natura 2000) Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

2)

Naslov: Razlagalni priročnik o habitatih Evropske unije Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

3)

Naslov: Prenehanje razglasitve območij ali delov območij – pogoji in utemeljitve Upravlja: GD za okolje

4)

Naslov: Utemeljitev prenehanja razglasitve območij Natura 2000 (oblika) Upravlja: GD za okolje

5)

Naslov: Utemeljitev popravka meja območja Natura 2000 (oblika) Upravlja: GD za okolje

6)

Naslov: Utemeljitev odstranitve habitatov in vrst iz predmeta zaščite območij Natura 2000 Upravlja: GD za okolje

7)

Naslov: Identifikator INSPIRE za Naturo 2000 Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)

8)

Naslov: Obvezne tehnične in upravne smernice za predložitev podatkov o Naturi 2000 Komisiji Upravljata: GD za okolje in Evropska agencija za okolje (EEA)