(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 24. septembra 2021 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Brazilije (v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 13. avgusta 2021, ki jo je vložilo združenje evropskih jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: Eurofer ali pritožnik). Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Pritožba je bila vložena v imenu naslednjih proizvajalcev Unije: ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (Francija), ArcelorMittal Etxebarri S.A. (Španija) in ThyssenKrupp Rasselstein GmbH (Nemčija), ki domnevno predstavljajo 100 % industrije Unije. Med preiskavo je Komisija ugotovila, da je v Uniji še en proizvajalec izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, in sicer družba Acciaierie d'Italia. Glede na to, da so pritožniki kljub temu predstavljali [85–95] % proizvodnje in prodaje industrije Unije, se je v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe štelo, da je pritožbo vložila industrija Unije.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter organe LRK in Brazilije, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (China Iron and Steel Association, CISA) je pripombe predložilo po začetku postopka, in sicer 5. novembra 2021. Poleg tega je združenje CISA skupaj z družbama Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., China in GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd. zahtevalo zaslišanje pred službami Komisije. Te zahteve so vložili v predpisanih rokih, zaslišanje pa je potekalo 24. januarja 2022.

(7)

V predložitvi in med zaslišanjem so med drugim trdili, da se pritožba preveč opira na zaupne informacije, zlasti v zvezi z uporabljenimi stroški, in da nezaupna različica zato ni omogočala pravilnega razumevanja dokazov, na katerih temelji pritožba.

(8)

Komisija je menila, da je nezaupna različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled v spisu, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupnih podatkov, ki omogočajo zainteresiranim stranem, da ustrezno uveljavljajo pravico do obrambe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vendar se je zaradi majhnega števila proizvajalcev v Uniji Komisija odločila, da bo vprašalnike poslala vsem takrat znanim proizvajalcem Unije.

(11)

K izpolnitvi vprašalnika za proizvajalce Unije so bili pozvani in v raziskavi so sodelovali naslednji proizvajalci Unije:

(12)

Kot je pojasnjeno v zgornji uvodni izjavi 3, je bila Komisija med preiskavo seznanjena z obstojem tretjega proizvajalca Unije. Glede na to, da so sodelujoči proizvajalci Unije predstavljali [85–95] % celotne proizvodnje in prodaje izdelka v preiskavi v obdobju preiskave, je Komisija 16. marca 2022 izdala obvestilo k spisu, s katerim je zainteresirane strani obvestila, da se je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe odločila, da bo preiskavo omejila na te proizvajalce, in jih pozvala, naj predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(14)

Te informacije je predložil le en nepovezani uvoznik, zato vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni bilo potrebno. Vendar se je ta nepovezani uvoznik odločil, da ne bo predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato v tej preiskavi ni sodeloval noben nepovezani uvoznik.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK in Brazilije pozvala, naj zagotovijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo LRK pri Evropski uniji in predstavništvo Brazilije pri Evropski uniji pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavita stik.

(16)

Kar zadeva LRK, so zahtevane informacije predložili in se strinjali z vključitvijo v vzorec štirje proizvajalci izvozniki. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Glede vzorca Komisija ni prejela nobene pripombe.

(17)

Kar zadeva Brazilijo, je zahtevane informacije predložil in se strinjal z vključitvijo v vzorec le en proizvajalec izvoznik, ki je predstavljal skoraj celoten uvoz iz Brazilije. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(18)

Proizvajalec izvoznik iz Kitajske (GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd.) je zahteval individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe in v roku vrnil vprašalnik. Komisija je menila, da bi bila proučitev tega zahtevka v začasni fazi preiskave preveč obremenjujoča, zlasti ker je bilo treba na daljavo organizirati navzkrižna preverjanja za dve državi in ker je imel eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov več odvisnih družb v Evropski uniji. Zato se bo o tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, odločila v zaključni fazi preiskave.

(19)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(20)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za izdelek v preiskavi predložil zadostne dokaze o izkrivljanju cen surovin na Kitajskem. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja cen surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Kitajsko uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatni vprašalnik v zvezi s tem.

(21)

Komisija je vprašalnike poslala trem proizvajalcem Unije, pritožniku, enemu nepovezanemu uvozniku, znanim uporabnikom in trem proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav. Isti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (3).

(22)

Zaradi izbruha COVID-19 in omejitev gibanja v številnih državah članicah in tretjih državah Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Namesto tega je na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (4).

(23)

Komisija je na daljavo izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

(24)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(25)

Zadevni izdelek so ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, platirani ali prevlečeni s kromovimi oksidi ali s kromom in kromovimi oksidi s poreklom iz LRK in Brazilije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 7210 50 00 in 7212 50 20 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(26)

Izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla se uporabljajo za različne namene, običajno za potrošniško in industrijsko embalažo. Najpogosteje se uporabljajo za pakiranje živil, na primer v pokrovih in dnu pločevink, navojnih pokrovčkih in pokrovih za kozarce, ušescih na pločevinkah itd. Druge vrste uporabe vključujejo zunanje dele za gospodinjske aparate, škatlice za fotografske filme, zaščitni material za zaščito optičnih vlaken ali druge električne in elektronske dele.

(27)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(28)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(29)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju predhodnega razkritja, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 10(4) niso izpolnjene.

(30)

Kot je navedeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza. Kot je razvidno iz preglednice 1, se je uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz zadevnih držav štiri mesece po začetku zmanjšal za 8 % v primerjavi z obdobjem preiskave, tj. od 1. julija 2020 do 30. junija 2021.

(31)

Vsi podatki so predstavljeni v indeksirani obliki ali kot razponi za zaščito zaupnih podatkov, ki so jih predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije, od katerih dva pripadata isti skupini.

Preglednica 1

(32)

Ker v spisu ni bilo znakov, da je uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, kot so opredeljeni v zgornji uvodni izjavi 25, odvisen od sezonskih nihanj, Komisija ni menila, da je treba primerjati tudi ravni uvoza od oktobra 2021 do januarja 2022 z ravnjo uvoza v istih mesecih prejšnjega leta. Podatki o uvozu po začetku so se primerjali z mesečnim povprečnim uvozom iz zadevnih držav v štirih mesecih v obdobju preiskave.

(33)

Zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 140 v nadaljevanju, se je Komisija odločila, da bo za namene analize, opisane v zgornjih uvodnih izjavah, kumulirala uvoz iz zadevnih držav. Kot je razvidno iz zgornje preglednice, se kumulirani uvoz iz zadevnih držav po obdobju preiskave ni dodatno znatno povečal.

(34)

Komisija je zato ugotovila, da zahteve za registracijo iz člena 14(5a) osnovne uredbe niso bile izpolnjene.

(35)

Glede na razpoložljive dokaze na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe v zvezi z LRK, je Komisija menila, da bi bilo primerno začeti preiskavo ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(36)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Ustrezne informacije sta predložila dva proizvajalca izvoznika.

(37)

Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(39)

Komisija je 12. novembra 2021 z obvestilom k spisu (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbor neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, kot možne primerne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Kolumbijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo. Komisija je pripombe o prvem obvestilu prejela od združenja CISA in družbe Baosteel. V teh pripombah je bilo potrjeno, da sta Brazilija oziroma Turčija možni primerni reprezentativni državi.

(40)

Komisija je 6. januarja 2022 z drugim obvestilom k spisu (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi takoj dostopnih informacij za družbo CSN, edinega znanega proizvajalca izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Braziliji.

(41)

Komisija je pripombe o drugem obvestilu prejela od združenja CISA in družbe Baosteel. Oba sta izrazila nestrinjanje, da bi se brazilske domače cene vroče in hladno valjanega jekla lahko izbrale kot reprezentativne cene, saj so bile neobičajno visoke. Ta trditev je obravnavana v uvodnih izjavah 91 in 92.

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(44)

Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(45)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede jeklarskega sektorja v LRK (5), pri čemer je jeklo glavni dejavnik proizvodnje izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna tudi uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(46)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila znatno poseganje države v LRK, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (6). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (7) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (8) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je ugotovila še, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (9). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (10). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju aluminija v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (11) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (12).

(47)

Pritožba v tej zadevi se je nanašala na poročilo, zlasti na ugotovitve v zvezi z jeklarskim sektorjem na splošno, na veliko število podjetij v državni lasti v jeklarskem sektorju, smernice za razvoj industrije s strani države (na primer odločitev Kitajske, da do leta 2025 konsolidira jeklarsko industrijo), prisotnost celic KKP v podjetjih, ki proizvajajo jeklo, ter na različne dokumente o načrtovanju in smernice v zvezi z jeklarskim sektorjem. Poleg tega so bila v pritožbi navedena specifična izkrivljanja pri surovinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla: vroče valjanem ploščatem jeklu, kromu, železovi rudi in koksu. Navedena sklicevanja so v zvezi z vroče valjanim ploščatim jeklom vključevala ugotovitve nedavne protisubvencijske preiskave v zvezi s tem sektorjem (13) in ugotovitve iz ministrskega poročila skupine G20 v okviru svetovnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti. Glede kroma je bilo v pritožbi navedeno, da je krom, ki je naveden kot „strateški“ element, urejen s 13. petletnim načrtom (2016–2020) za mineralne vire. Poleg tega je v pritožbi pojasnjeno, da so v Katalogu blaga, za katero Ministrstvo za trgovino Ljudske republike Kitajske (MOFCOM) izda izvozna dovoljenja, na seznamu izdelkov, za katere veljajo izvozna dovoljenja, navedeni ferokrom, surov krom, krom v prahu, odpadni krom ter drugi krom in njegovi izdelki. Poleg tega je pritožba vključevala informacije o izvoznih dajatvah za krom, železovo rudo in koks, ki izkrivljajoče vplivajo na cene.

(48)

Komisija je v tej preiskavi proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(49)

Zlasti v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Številni največji proizvajalci jekla so v državni lasti. Vzorčeni proizvajalec izvoznik Baosteel je na primer pomembno kitajsko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane družbe China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhan Iron & Steel), ki je v 100-odstotni končni lasti zvezne komisije SASAC (14). Družba Baowu ima trenutno v lasti tudi 62,7 % delnic v drugih velikih jeklarskih podjetjih v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Tisco), zaradi česar je zvezna komisija SASAC njen večinski delničar, kar je posledica neodplačnega prenosa 51-odstotnega deleža v družbi Tisco, ki ga je avgusta 2020 komisija SASAC province Shanxi prenesla družbi Baowu (15). Nominalni števili podjetij v državni lasti in zasebnih podjetij sta skoraj enaki, med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, pa so štiri podjetja v državni lasti (16). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 % do 70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (17). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (18). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (19).

(50)

Poleg tega je veliko največjih proizvajalcev v jeklarskem sektorju izrecno navedenih v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. Družba Tisco na svojem spletnem mestu na primer navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen kompleks železa in jekla, ki je povezan z rudarjenjem železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem železa in jekla“ (20).

(51)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, je bil v preiskavi ugotovljen obstoj osebnih povezav med proizvajalci zadevnega izdelka, in KKP, na primer člani KKP med višjimi vodstvenimi delavci ali člani odbora direktorjev v glavnih proizvajalcih izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, in sicer družbah Baosteel in Jintai. Obstoj osebnih povezav s KKP med vodstvom je mogoče ugotoviti tudi v zvezi z združenjem CISA (izvršni predsednik je hkrati tudi partijski sekretar). Za ponazoritev s konkretnim primerom: predsednik odbora direktorjev družbe Baowu je hkrati sekretar partijskega odbora, generalni direktor pa je namestnik sekretarja partijskega odbora (21). Podobno predsednik odbora direktorjev družbe Baosteel zaseda položaj sekretarja partijskega odbora, izvršni direktor pa je namestnik sekretarja partijskega odbora (22). To velja tudi za zasebna podjetja. V družbi Jintai je predsednik uprave hkrati član ljudskega kongresa province Hebei. Na splošno, glede na splošno veljavnost zakonodaje o prisotnosti KKP v družbah je mogoče z gotovostjo trditi, da je sposobnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v družbah vpliva na cene in stroške, znatna v jeklarskem sektorju na splošno ter konkretno za proizvajalce izvoznike iz te preiskave.

(52)

Za javna in zasebna podjetja v sektorju izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla veljajo politični nadzor in navodila. Naslednji primeri ponazarjajo zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade v sektor izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Veliko proizvajalcev izdelka v preiskavi na svojih spletnih mestih izrecno poudarja dejavnosti za krepitev partije, ima člane partije v svojih upravah in poudarja svojo pripadnost KKP. Preiskava je razkrila dejavnosti za krepitev partije v družbi Baosteel. Na uradnem spletnem mestu je navedeno, da skupina China Baowu Group (23) (holding družbe Baosteel) zajema 301 odbor KKP in 85 437 članov KKP. Poleg tega ta skupina v zvezi z dejavnostmi za krepitev KKP v podjetju navaja naslednje: „Okrepiti vključevanje vodilne vloge partije z boljšim upravljanjem podjetij, izboljšati sodoben poslovni sistem. Skupina China Baowu v celoti izvaja zahteve iz „mnenj o krepitvi vodilne vloge partije pri izboljšanju korporativnega upravljanja centralnih podjetij [...]. S spremenjenim in izboljšanim sistemom odločanja o pomembnih zadevah so se dodatno izboljšali pristojnost odločanja partijskega odbora, odbora direktorjev, vodstvenih delavcev in drugih organov upravljanja, odločanje o zadevah in oblike odločanja, ki jih je odobril odbor direktorjev [...]. [...] Skupina Baowu spoštuje in izvaja sočasno načrtovanje krepitve partije in reforme podjetja, sočasno ustanavljanje partijskih organizacij in operativnih subjektov, sočasno razporejanje oseb, odgovornih za partijske organizacije, in osebja, pristojnega za partijske zadeve“. (24) Družba Baosteel opisuje dejavnosti za krepitev KKP, kot sledi: „Strogo in v celoti prevzeti glavno odgovornost pri upravljanju partije, voditi ideološko in politično delo podjetja, delo združene fronte, izgradnjo duhovne civilizacije in poslovne kulture ter delo množic, kot so sindikati in zveza mladih komunistov, voditi izgradnjo poštene vlade v slogu partije, podpreti disciplinske odbore, da bi učinkovito izvrševali svoje nadzorne naloge.“ (25)

(53)

Poleg tega so v sektorju izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(54)

Kitajska vlada šteje jeklarstvo, iz katerega izhaja glavna sestavina za proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, za ključno industrijo (26). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (27). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (28).

(55)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (29) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (30). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (31).

(56)

V „katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019)“ (32), odobrenem z odlokom nacionalne komisije za razvoj in reforme Ljudske republike Kitajske št. 29 z dne 27. avgusta 2019, ki je začel veljati 1. januarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: katalog), je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(57)

Kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike, ki so med drugim povezani s sestavo in prestrukturiranjem trga, surovinami, naložbami, zmanjšanjem zmogljivosti, obsegom izdelkov, premestitvijo, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (33). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(58)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla kot glavne surovine za proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(59)

V tej preiskavi ni bilo razkritih nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla iz zgornje uvodne izjave 46 ne bi vplivalo na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(60)

Na sektor izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi 46. Navedena izkrivljanja prizadenejo sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (34).

(61)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, kot je prav tako navedeno v zgornji uvodni izjavi 46. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. Poleg tega je preiskava pokazala, da sta imela oba vzorčena proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave znatne zneske neodplačanih posojil od kitajskih posojilodajalcev.

(62)

Med preiskavo je bilo dejansko ugotovljeno, da imajo proizvajalci izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla koristi od dodatne državne podpore. Ena od vzorčenih družb, tj. Jintai, je na primer na seznamu visokotehnoloških podjetij province Hebei za leto 2020 (drugi sklop). Konkretno je to četrta družba na seznamu (35), kar pomeni, da je deležna posebne obravnave in podpore vlade. Poleg tega je bilo v 13. petletni načrt province Hebei za obdobje 2016–2020 vključenih več določb za podporo jeklarskemu sektorju: „Spodbujanje razvojnih in inovacijskih stebrov: [družba Hebei] ustanovi številna inovativna vodilna podjetja v industriji, [družba Hebei] se osredotoči na sto vodilnih podjetij in čim bolj izkoristi njihovo inovativno gonilno silo v konkurenčnih industrijah, podpre njihova prizadevanja za povečanje vložkov za raziskave in razvoj [...]. [Družba Hebei] podpira vodilna podjetja v panogah, kot so jeklarska industrija, industrija opreme, industrija gradbenih materialov, farmacevtska industrija, kemijska industrija, prehranska industrija.“ V 14. petletnem načrtu za obdobje 2021–2025 (družba Jintai Packaging je v provinci Hebei) je navedeno: „Krepitev vodilnega položaja konkurenčnih industrij: jeklarska industrija: [...] spodbujati preoblikovanje in posodobitev jeklarn na glavnem mestnem območju. [...] okrepiti mednarodno sodelovanje na področju proizvodnih zmogljivosti, osredotočiti se na izgradnjo visokokakovostnih grozdov jeklarske industrije v mestih Tangshan in Handan.“ Poleg tega 14. petletni načrt province Hebei o strateških in nastajajočih industrijah za obdobje 2021–2025 vključuje tudi določbe v podporo jeklarstvu: „Odločno razvijati napredne jeklene materiale za visokokakovostne izdelke, kot so jeklo za osnovne dele, jeklo za orodja in kalupe, visokozmogljivo jeklo za pomorski inženiring, jeklo za ležaje, napredno cevovodno jeklo, kovinski prah za aditivno proizvodnjo.“

(63)

Komisija je nazadnje opozorila, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki poleg jekla. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo ali naročijo te vložke, vključno z jeklom, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot stroški proizvajalcev), izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena zgoraj navedenim izkrivljanjem, lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala, poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(64)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, na oblikovanje cen vseh stroškov vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.) pa podobno vpliva znatno poseganje države, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(65)

Združenje CISA je v svojih pripombah na prvo obvestilo predložilo več pripomb, ki jih je v svoji predložitvi podprla in potrdila tudi družba Baosteel. Najprej, trdilo je, da protidampinški sporazum STO ne priznava pojma znatnega izkrivljanja v svojem členu 2.2, ki omogoča zgolj računsko določitev normalne vrednosti, če ni prodaje v okviru redne trgovine. Ugotovilo je, da v tem členu niso omenjena znatna izkrivljanja, ki bi omogočila konstruiranje normalne vrednosti. Drugič, trdilo je, da bi bilo treba vsako konstruirano vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ter razlago pritožbenega organa STO v zadevi EU – Biodiesel in odbora STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (DS494), v katerih nista omenjena niti pojem znatnih izkrivljanj niti možnost neupoštevanja podatkov družbe izvoznice.

(66)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) v celoti skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja združenje CISA. Prvič, članicam STO ni treba uporabljati natančnih pogojev sporazumov STO v svoji izvedbeni zakonodaji. Zato dejstvo, da pojem „znatna izkrivljanja“ kot tak ni vključen v protidampinški sporazum STO, ne omejuje uporabe navedenega izraza v Uniji. Poleg tega še meni, da v skladu s sklepom panela za reševanje sporov in Pritožbenega organa v zadevi EU – biodizel (DS473) določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, kot je člen 2(5), drugi pododstavek, dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) predvideva konstruiranje stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(67)

V zvezi z zadevo EU – metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (DS494) Komisija opozarja, da sta se EU in Ruska federacija pritožili na ugotovitve odbora, ki niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj niso bile potrjene s sklepom članic STO v okviru Organa za reševanje sporov. V poročilu odbora je v tem sporu v vsakem primeru izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir spora. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(68)

Drugič, združenje CISA je trdilo, da ni dokazov v zvezi z „znatnimi izkrivljanji“ v povezavi s kitajsko industrijo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Menilo je, da poročilo o Kitajski, na katerega se je oprla Komisija, ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti. Trdilo je še, da poročila o Kitajski ni mogoče uporabljati za obdobje preiskave, tj. od julija 2020 do junija 2021, saj je bilo objavljeno leta 2017. Nazadnje, ugotovilo je, da v poročilu o Kitajski ni obravnavana kitajska industrija izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla kot taka, temveč le kitajska jeklarska industrija na splošno.

(69)

Komisija je navedla, da je poročilo o Kitajski celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti o politiki, ki jih je objavila kitajska vlada, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Od decembra 2017 je bilo javno dostopno, tako da je imela vsaka zainteresirana stran dovolj priložnosti za njegovo izpodbijanje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi z njim in dokazi, na katerih temelji, vendar niti kitajska vlada niti druge strani niso predložile argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijale vire, vključene v poročilo o Kitajski. Kar zadeva trditev, da je poročilo zastarelo, je Komisija podobno ugotovila zlasti, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek v preiskavi, v obdobju preiskave še vedno ustrezni in da niti kitajska gospodarska zbornica za kovine, rude in kemikalije (CCCMC) niti druge stranke niso dokazale, da ni več tako. Kitajska je nove petletne načrte začela objavljati šele v letu 2021, pri čemer je bilo veliko teh načrtov objavljenih šele v drugi polovici leta, torej po obdobju preiskave. To je dodatno potrdila raziskava posameznih primerov, ki jo je izvedla Komisija, kot je povzeto zgoraj.

(70)

V zvezi s trditvijo, da poročilo o Kitajski ne vključuje posebnega poglavja o izdelkih iz elektrolitsko kromiranega jekla, je Komisija ugotovila, da obstoj znatnega izkrivljanja, na podlagi katerega se uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe, ni povezan z obstojem posebnega sektorskega poglavja, ki bi zajemalo zadevni izdelek. V poročilu so opisane različne vrste izkrivljanj v LRK, ki so medsektorske narave in se uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu ter vplivajo na cene in/ali surovine ter stroške proizvodnje zadevnega izdelka. Poleg tega poročilo ni edini vir dokazov, ki jih je Komisija uporabila za svoje ugotovitve, saj so v tem oddelku te uredbe obravnavani dodatni nedavni dokazi o izkrivljanjih v zvezi z jeklarskim sektorjem, vključno s proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, surovinami, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ter proizvajalci izvozniki izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ki so zajeti v tej preiskavi. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(71)

Tretjič, združenje CISA je pripomnilo, da bi bilo treba v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oceno glede obstoja znatnih izkrivljanj izvesti ločeno za vsakega proizvajalca izvoznika. Zato je morala Komisija analizirati položaj vsakega vzorčenega kitajskega proizvajalca in za vsakega od njih odločiti, ali je kateri od dejavnikov stroškov proizvodnje in prodaje izkrivljen. Združenje CISA je trdilo, da ugotovitve „na ravni države“ ali „celotne industrije“ ne bi smele biti dovoljene, ter da bi bilo treba zato, ker je bilo v tej zadevi opravljeno vzorčenje, ugotoviti vsaj izkrivljanja za vse vzorčene proizvajalce posebej in vsak proizvodni dejavnik, ki so ga ti uporabljali, posebej.

(72)

Komisija je ugotovila, da se je obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerih bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, določil za celotno državo. Kljub temu je Komisija, kot je razvidno iz tega oddelka, analizirala tudi poseben položaj proizvajalcev izvoznikov in ugotovila, da so ta znatna izkrivljanja dejansko vplivala na vsakega od vzorčenih proizvajalcev. Poleg tega člen 2(6a) osnovne uredbe določa, da se domači stroški vsakega proizvajalca lahko uporabijo, če se ugotovi, da nanje ne vplivajo znatna izkrivljanja, vendar v tej preiskavi ni bilo tako. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(73)

Združenje CISA je v odgovoru na drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih ponovilo pripombe, ki jih je podalo ob objavi prvega obvestila o proizvodnih dejavnikih. Poleg tega je dodalo, da v preiskavi ne bi smel biti vnaprej določen pojem znatnih izkrivljanj. Trdilo je, da Komisija ne bi smela začeti postopka na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, preden je dejansko potrdila obstoj znatnega izkrivljanja. Zato po njegovih navedbah Komisija ne bi smela sprejeti ukrepov, kot sta pošiljanje vprašalnika iz člena 2(6a), ampak bi morala začeti iskanje podatkov o normalni vrednosti iz alternativnih virov, preden se potrdi obstoj znatnih izkrivljanj. Trditve združenja CISA so bile podprte tudi v predložitvi družbe Baosteel v odgovoru na drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih.

(74)

Komisija je pojasnila, da čeprav se dejanski obstoj znatnih izkrivljanj ugotovi – in se posledično uporabi metodologija, kot je določena v členu 2(6a), točka (a) – šele ob začasnem in/ali dokončnem razkritju in posledičnem sprejetju zadevnega pravnega akta, člen 2(6a), točka (e), določa obveznost zbiranja podatkov, ki so potrebni za uporabo te metodologije, kadar se preiskava začne na tej podlagi. V tem primeru je Komisija dokaze, ki jih je pritožnik predložil o znatnih izkrivljanjih, štela za povsem zadostne za začetek preiskave na tej podlagi. V obvestilu o začetku je to jasno navedeno v točki 3, v skladu z obveznostjo iz člena 2(6a), točka (e), osnovne uredbe. Zato je Komisija sprejela potrebne ukrepe, ki ji omogočajo uporabo metodologije v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, če bi se med preiskavo potrdil obstoj znatnih izkrivljanj. Ta postopek vključuje pošiljanje vprašalnikov proizvajalcem izvoznikom in kitajski vladi ter iskanje možnih primernih reprezentativnih držav. Poleg tega člen 2(6a), točka (e), drugi pododstavek, Komisiji nalaga dodatno obveznost, in sicer da strani takoj po začetku preiskave obvesti o ustreznih virih, ki jih namerava uporabiti v zvezi s tem. To je pravna podlaga za informacije, ki se zahtevajo v vprašalnikih o obvestilih o proizvodnih dejavnikih, kot je podrobno navedeno zgoraj. Komisija je na podlagi vseh teh elementov to trditev zavrnila.

(75)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(76)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(77)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, in obravnavane pripombe, prejete od zainteresiranih strani o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(78)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija opredelila Brazilijo, Kolumbijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(79)

V pripombah, prejetih na prvo obvestilo, je bilo potrjeno, da sta Brazilija oziroma Turčija možni primerni reprezentativni državi.

(80)

Komisija je v prvem obvestilu za države, opredeljene kot države, v katerih se je izdelek v preiskavi proizvajal, tj. Brazilijo, Kolumbijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo, preverila razpoložljivost potrebnih podatkov, zlasti v zvezi s finančnimi podatki proizvajalcev podobnega izdelka.

(81)

Komisija je opredelila dve družbi, za kateri se je zdelo, da sta proizvajalki izdelka v preiskavi in da sta bili leta 2020 (obdobje, ki se delno prekriva z obdobjem preiskave) dobičkonosni: družbo Companhia Siderúrgica Nacional (CSN) iz Brazilije in družbo Ereğli Demir ve Çelik Fabrikaları (Erdemir) iz Turčije. Komisija je ugotovila, da so bili za ti dve družbi na voljo takoj dostopni konsolidirani finančni podatki za leto 2020 na ravni skupine.

(82)

Zainteresirane strani so v svojih pripombah na prvo obvestilo poudarile, da so bili za družbo Companhia Siderúrgica Nacional (CSN) finančni podatki na voljo ne le na ravni skupine, ampak tudi posebej za sektor „proizvodnje jekla“. Nasprotno, za turškega proizvajalca izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla Ereğli Demir ve Çelik Fabrikaları (Erdemir) ni bilo mogoče najti finančnih podatkov na sektorski ravni. V skladu s tem je Komisija menila, da so takoj dostopni finančni podatki iz Brazilije najpomembnejši podatki v zvezi s PSA-stroški in dobičkom.

(83)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo in družbo CSN, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(84)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države in družbe CSN kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(85)

Zainteresirane strani niso predložile nobenih pripomb, s katerimi bi izpodbijale primernost Brazilije kot reprezentativne države in družbe CSN kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(86)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(87)

Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(88)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(89)

Komisija je nato v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov za večino proizvodnih dejavnikov uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA). Vendar kar zadeva vroče valjano jeklo in hladno valjano jeklo, je bilo več kot 90 % uvoza teh izdelkov v Brazilijo s poreklom iz Kitajske. Komisija je zadevo preučila in ugotovila, da so bile količine teh izdelkov, uvoženih iz drugih tretjih držav v Brazilijo, majhne in ne bi bile dovolj reprezentativne. Zato je Komisija proučila še eno možno referenčno vrednost za ceno teh surovin v Braziliji in začasno uporabila ocene domačih cen jekla v Braziliji iz publikacije Metal Bulletin (cene agencije Fastmarkets).

(90)

Poleg tega je navedla, da bo statistične podatke Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) uporabila za določitev neizkrivljenih stroškov dela (37), cene družbe EDP Brasil, enega največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, za določitev neizkrivljenih stroškov električne energije (38), cene zemeljskega plina, ki jih zaračunava največji distributer plina v Braziliji, in sicer družba Comgas, za določitev neizkrivljenih stroškov plina (39), ter cene družbe Sabesp, ki je odgovorna za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v zvezni državi São Paulo, za določitev neizkrivljenih stroškov vode (40).

(91)

Po drugem obvestilu je združenje CISA trdilo, da se brazilske domače cene ploščatih jeklenih izdelkov ne bi smele uporabljati kot referenčna cena, saj so bile znatno višje od cen na drugih trgih, kot so Evropa, Indija ali Turčija. Namesto tega bi morala Komisija uporabiti bodisi uvozne cene iz podatkovne zbirke GTA bodisi mednarodno referenčno vrednost, kot je navedena v publikaciji SBB, ki jo izdaja družba S&P Platts.

(92)

Komisija je ponovila, da – kot je bilo navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih (glej uvodno izjavo 89) – uvoznih cen iz podatkovne zbirke GTA ni bilo mogoče uporabiti. Komisija je tudi ugotovila, da so bile uporabljene cene iz publikacije Metal Bulletin podobne podatkom iz publikacije SBB, ki jo izdaja družba S&P Platts (razlika za manj kot 5 %). Glede na to se je Komisija odločila, da zavrne trditev združenja CISA in potrdi uporabo brazilskih domačih cen jekla, kot so navedene v publikaciji Metal Bulletin.

(93)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so bile na voljo Komisiji, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 2

Dejavniki pri proizvodnji izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla

(94)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (41). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz Kitajske in držav z netržnim gospodarstvom v reprezentativno državo je Komisija ugotovila, da je uvoz glavnih surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(95)

Komisija se je pri omejenem številu surovin oddaljila od zgoraj opisane metodologije.

(96)

Za železovo rudo se je Komisija oprla na izvozne cene iz Brazilije, navedene v podatkovni zbirki GTA. Ugotovila je, da so bile uvozne cene železove rude iz podatkovne zbirke GTA znatno nižje od cen, ki se na splošno uporabljajo za železovo rudo, ki se uporablja za proizvodnjo jekla. Zato je Komisija te cene analizirala glede na izvozne cene tudi iz podatkovne zbirke GTA za Brazilijo (ki je eden od največjih proizvajalcev železove rude na svetu). Ta analiza je potrdila, da uvozne cene niso bile v skladu z izvoznimi cenami, kar kaže, da so bile neobičajno nizke, da bi bile reprezentativne za cene v Braziliji. Komisija je navedene uvozne cene primerjala tudi s cenami, ki sta jih plačevala vzorčena proizvajalca izvoznika, in s cenami, objavljenimi v publikaciji Metal Bulletin, kar je privedlo do enakega zaključka. Zato je Komisija ugotovila, da cen uvoza železove rude v Brazilijo ni mogoče šteti za reprezentativno referenčno vrednost.

(97)

Komisija je za več izdelkov iz premoga, o katerih je poročal proizvajalec izvoznik na Kitajskem (plinski premog, koksni premog, plinski mastni premog, mastni premog), menila, da podobno kot v njenih ugotovitvah iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/58 (42), cene uvoza v Brazilijo, kot so bile objavljene v podatkovni zbirki GTA, niso bile reprezentativne. Dejansko so bile te uvozne cene zunaj razpona cen, ki so bile za take izdelke ugotovljene v poročilih o cenah blaga, kot so v publikacijah Bloomberg ali Metal Bulletin, in jih je plačal proizvajalec izvoznik na Kitajskem. Komisija je menila, da je cena visokokakovostnega trdega koksnega premoga, kot je bila objavljena v publikaciji Metal Bulletin, ustrezna referenčna cena. Ustreza vrsti metalurškega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo železa in jekla. Ta referenčna vrednost je bila uporabljena v prejšnjih preiskavah v zvezi z izdelki iz jekla, kot pri zgoraj navedeni preiskavi.

(98)

Za veliko proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, nastali sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, v obdobju preiskave posamično predstavljali zanemarljiv delež proizvodnih stroškov izdelka v preiskavi. Komisija se je zato v začasni fazi odločila, da navedene dejavnike, ki so skupaj predstavljali manj kot 4 % proizvodnih stroškov, obravnava kot potrošno blago.

(99)

Samoproizvedeni proizvodni dejavniki, ki so imeli zgolj zanemarljiv vpliv pri skupnih stroških proizvodnje proizvajalcev izvoznikov in na raven vrste izdelka, so bili združeni pod postavko „potrošno blago“. Komisija je izračunala odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(100)

MOD objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Braziliji (43). Komisija je uporabila statistične podatke MOD o mesečnih plačah zaposlenih v proizvodnem sektorju in povprečne opravljene tedenske ure v Braziliji za leto 2020. Dodani so bili dodatni stroški, povezani z delom (44) (prispevki za socialno varnost in brezposelnost, ki jih krije delodajalec). Na tej podlagi je bila izračunana urna postavka.

(101)

Cene električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Braziliji za leti 2020 in 2021 je objavila družba EDP Brasil. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v CNY/kWh, kot so bili objavljeni julija 2020 in so zajemali obdobje do junija 2021.

(102)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške plina uporabila statistične podatke brazilskega ministrstva za energijo. Uporabljene cene so povprečne cene plina na enoto za industrijske uporabnike, ki so navedene v mesečnem biltenu ministrstva za energijo. V teh biltenih so bili navedeni pretekli podatki za obdobje od leta 2018 do aprila 2021. Komisija je uporabila povprečje za obdobje od julija 2020 do aprila 2021.

(103)

Določiti je treba vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(104)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička za družbo CSN uporabila finančne podatke za leto 2020, ki so navedeni v celovitem poročilu družbe CSN za leto 2020 (45).

(105)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(106)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Ti deleži porabe so bili preverjeni s pregledom dokumentacije in navzkrižnimi preverjanji na daljavo. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi (preglednica 2 zgoraj).

(107)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala režijske stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, ki so skupaj predstavljali manj kot 10 % proizvodnih stroškov, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(108)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSA-stroške ter dobiček družbe CSN, kot je navedeno v uvodni izjavi 104. PSA-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 6,51 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 10,65 %.

(109)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(110)

Eden od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, družba Jintai, je izdelek v preiskavi izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Za to prodajo je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za izdelek v preiskavi pri izvozu v Unijo.

(111)

Drugi vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik, družba Baosteel, je izdelek v preiskavi izvažal prek povezanih družb v Uniji, ki so delovale kot uvozniki in prodajne odvisne družbe. Za to prodajo je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. Opravljene prilagoditve so se nanašale na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter na nastali dobiček.

(112)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(113)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in natovarjanje, stroške kreditov in druga nadomestila (zavarovanje izvoznih kreditov).

(114)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka v preiskavi v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(115)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(116)

Za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, je Komisija izračunala tehtano povprečje stopenj dampinga dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov o trgovini iz podatkovne zbirke Comext in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev Unije.

(117)

Raven sodelovanja je v tem primeru nizka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal samo okrog polovico celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da preostalo stopnjo dampinga določi na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vrste izdelka, ki jih v reprezentativnih količinah prodaja vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik z najvišjo stopnjo dampinga.

(118)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(119)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje družbe CSN reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza izdelka v preiskavi. Na podlagi tega je bila skupna prodaja družbe CSN na domačem trgu reprezentativna.

(120)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, ki so se prodajale na domačem trgu ter ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, ki so se prodajale za izvoz v Unijo, z reprezentativno domačo prodajo.

(121)

Komisija je nato je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja družbe CSN na njenem domačem trgu reprezentativna za vse vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da pri majhnem številu vrst izdelka, ki so bile v obdobju preiskave izvožene v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelka manjši od 5 % in ta prodaja torej ni bila reprezentativna.

(122)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(123)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(124)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(125)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(126)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo 91 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje.

(127)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so se proizvodnim stroškom dodali povprečni PSA-stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so se proizvodnim stroškom dodali tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(128)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelek v preiskavi izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek v preiskavi, ko se ta izvozi v Unijo.

(129)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(130)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in natovarjanje, stroške pakiranja, stroške kreditov in bančne stroške, rabate ter druga nadomestila.

(131)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka v preiskavi.

(132)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal skoraj 100 % celotnega uvoza. Na podlagi tega je Komisija menila, da bi bilo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče družbe.

(133)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(134)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave izdelovali štirje proizvajalci Unije. Ta predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(135)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31 zgoraj, so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni predvsem od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, od katerih dva spadata v isto skupino, zato so vsi podatki navedeni v indeksirani obliki ali kot razponi, da se zaščiti zaupnost predloženih podatkov.

(136)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na [439 000–513 000] ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je izpolnjen makroekonomski vprašalnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, so trije sodelujoči proizvajalci Unije predstavljali [85-95] % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(137)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki mu je prištela uvoz iz tretjih držav v Unijo. Komisija je celotno prodajo industrije Unije določila na podlagi podatkov, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev Unije, in informacij, ki jih je posredovalo združenje Eurofer za nevzorčenega proizvajalca. Podatki o obsegu uvoza so temeljili na podatkih Eurostata.

(138)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v tonah)

(139)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 3 %, nato pa je ostala stabilna do konca obdobja preiskave. Povpraševanje na trgu Unije je v obravnavanem obdobju rahlo nihalo in bi ga lahko na splošno šteli za stabilno.

(140)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(141)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz LRK in Brazilije, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni delež uvoza je v obdobju preiskave znašal [12–13] % oziroma [2–3] %.

(142)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz LRK in Brazilije ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter z izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla, proizvedenimi v Uniji, ker so se prodajali po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank.

(143)

Zato so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz LRK in Brazilije pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(144)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije.

(145)

Uvoz iz zadevnih držav se je razvijal, kot sledi:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež (v %)

(146)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je med letom 2018 in obdobjem preiskave povečal za 13 %, njun tržni delež pa se je v istem obdobju povečal za 17 %. Obseg uvoza se je do leta 2020 stalno povečeval, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal predvsem zaradi prometnih in logističnih vprašanj, povezanih z uvozom iz Kitajske v drugi polovici obdobja preiskave. V vsakem primeru je bil obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave večji v primerjavi z letoma 2018 in 2019.

(147)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen je določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki in sodelujoči proizvajalci Unije.

(148)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(149)

Povprečna uvozna cena uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znižala za 6 %, čeprav se je cena glavnih surovin (železove rude in vroče valjanih trakov) v istem obdobju zvišala. Uvozne cene so bile nižje od cen industrije Unije, kot je prikazano v preglednici 9.

(150)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(151)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 1,9 % in 13,7 % za Kitajsko ter 21,8 % za Brazilijo.

(152)

Uporabnik Eviosys je trdil, da cene zadevnega izdelka iz LRK zaradi težav s kakovostjo niso neposredno primerljive s cenami industrije Unije. Vendar te trditve niso podprle z dokazi. Zato je bila ta trditev začasno zavrnjena.

(153)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(154)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(155)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih makroekonomskega vprašalnika. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(156)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(157)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(158)

Skupna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(159)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal.

(160)

Medtem ko je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju ostala stabilna, je izkoriščenost zmogljivosti sledila istemu negativnemu trendu kot proizvodnja ter se je med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšala za 9 %.

(161)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(162)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije je v obravnavanem obdobju na splošno ostal stabilen, leta 2020 pa se je zmanjšal za 6 %. Tržni delež industrije Unije se je v navedenem obdobju rahlo povečal, in sicer za 4 %.

(163)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(164)

Medtem ko se je število zaposlenih med letom 2018 in obdobjem preiskave povečalo za 13 %, se je produktivnost zmanjšala za 19 %. Zmanjšanje produktivnosti je predvsem posledica zmanjšanja obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju. Upadajoča produktivnost kaže na zvišanje stroškov dela na tono proizvedenih izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla.

(165)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 4.4.2.1 do 4.4.2.3 zgoraj, sta se obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, kar je povzročilo višje fiksne stroške na enoto proizvodnje in manjšo produktivnost. To zmanjšanje je preseglo zmanjšanje potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 139.

(166)

Čeprav je obseg prodaje na trgu Unije ostal stabilen ter se je tržni delež med letom 2018 in obdobjem preiskave povečal za 4 %, se je finančna uspešnost industrije Unije poslabšala. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3 v nadaljevanju, se je spoprijemala z višjimi stroški proizvodnje, hkrati pa ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen.

(167)

Zato so bile možnosti za rast industrije Unije ogrožene.

(168)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevnih držav znatno vplivala na industrijo Unije.

(169)

To je prva protidampinška preiskava v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(170)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji (v EUR/tono)

(171)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so v obravnavanem obdobju na splošno ostale stabilne, čeprav so se povprečni proizvodni stroški med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišali za 9 %. Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje stroške proizvodnje.

(172)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je temeljila na letnih pogodbah s strankami, v katerih so bile določene količine in cene za prihodnje leto. Čeprav ima industrija Unije zelo malo manevrskega prostora za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe, bi morala biti načeloma sposobna zvišati svoje prodajne cene, ko se pogaja o pogodbah za naslednje leto. Vendar industrija Unije tega ni uspela storiti v obravnavanem obdobju zaradi cenovnega pritiska uvoza. To je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.4 v nadaljevanju.

(173)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

(174)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so v obravnavanem obdobju na splošno ostali stabilni, pri čemer so se leta 2019 nekoliko zvišali, leta 2020 pa znižali za 4 %, predvsem zaradi ustavitve proizvodnje zaradi pandemije COVID-19. V obdobju preiskave so se povprečni stroški dela vrnili na raven iz leta 2018.

(175)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(176)

Zaloge so se najprej leta 2019 povečale za 10 %, leta 2020 pa so se močno zmanjšale. Na splošno so se med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšale za 11 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172, so za industrijo elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji značilne letne okvirne pogodbe med proizvajalci in strankami, v katerih so določene količine in cene. Te okvirne pogodbe se izvajajo z nabavnimi nalogi glede na potrebe strank. Zato lahko industrija Unije načrtuje svojo proizvodnjo in zaloge. Zato zaloge niso glavni kazalnik za oceno uspešnosti industrije Unije.

(177)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(178)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(179)

Dobičkonosnost industrije Unije se je zmanjšala in se od leta 2019 spremenila v izgubo, ki se je v obdobju preiskave še povečala. Čeprav je industrija Unije ohranila obseg proizvodnje, da bi pokrila visoke stalne stroške, ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje stroške proizvodnje, zato je začela poslovati z izgubo.

(180)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je bil padajoč, in sicer se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 200 % in je bil v obdobju preiskave negativen. Zato je imela industrija Unije težave pri samofinanciranju svojih dejavnosti, kar je dodaten znak njenega poslabšanega finančnega položaja.

(181)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Sledila je podobnemu negativnemu trendu kot dobičkonosnost in neto denarni tok. Donosnost naložb se je med letom 2018 in obdobjem preiskave znatno zmanjšala, v obdobju preiskave pa je postala negativna. Zato industrija Unije ni mogla ustvariti dovolj dobička, da bi pokrila svoje naložbe. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju dejansko postopoma povečevala svoje naložbe, predvsem zaradi potrebe po izpolnjevanju zakonskih zahtev, pri čemer ji ni uspelo ustvariti donosnosti teh naložb. Negativen razvoj donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je nadalje pokazal, da se je splošni finančni položaj industrije Unije znatno poslabšal.

(182)

Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je vplivalo poslabšanje njihovega finančnega položaja. Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti in neto denarnega toka je pokazalo na resne pomisleke glede likvidnosti industrije Unije in njene zmožnosti zbiranja kapitala za financiranje njenih operativnih dejavnosti in potrebnih naložb.

(183)

Gospodarski kazalniki na makro in mikro ravni so se v obravnavanem obdobju poslabšali.

(184)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je ostala stabilna, vendar se je izkoriščenost zmogljivosti med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšala za 9 %, kar je povzročilo višje stalne stroške na tono izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Čeprav je obseg prodaje industrije Unije na splošno ostal stabilen in je v obravnavanem obdobju pridobil nekaj tržnega deleža, predvsem zaradi zmanjšanja uvoza iz drugih tretjih držav (za 21 % po tržnem deležu), se je obseg proizvodnje industrije Unije v istem obdobju zmanjšal za 9 %.

(185)

Čeprav je industrija Unije v obravnavanem obdobju na splošno ohranila svoj tržni položaj, se je njen finančni položaj poslabšal predvsem zaradi višjih stroškov proizvodnje, ki jih ni bilo mogoče pokriti z ustreznim zvišanjem prodajnih cen.

(186)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so v obravnavanem obdobju ostale stabilne, čeprav so se povprečni stroški proizvodnje v istem obdobju zvišali za 9 %. Znatno oviranje dviga cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz, je od leta 2019 povzročilo izgube, ki so se v obdobju preiskave še povečale. Dobičkonosnost industrije Unije je postala negativna, in sicer z [1–3] % leta 2018 do [(–8)–(–10)] % v obdobju preiskave, kar pomeni, da se je zmanjšala faktor 6. Medtem ko so se neto naložbe povečale za 78 %, je donosnost naložb v obravnavanem obdobju postala negativna, in sicer z [1–2] % leta 2018 na [(–4)–(–5)] % v obdobju preiskave, kar pomeni, da se je zmanjšala za petkrat. Tudi denarni tok je postal negativen, kar je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje poslovanje. Število zaposlenih se je v istem obdobju povečalo za 13 %, vendar se je produktivnost zmanjšala za 19 %, kar je povzročilo višje stroške dela na tono izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla.

(187)

Kot je navedeno zgoraj, so se ekonomski kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju znatno poslabšali. To je negativno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje.

(188)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(189)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, pandemija COVID-19, razvoj stroškov proizvodnje, izvoz industrije Unije in učinek letnih pogodb.

(190)

Komisija je proučila razvoj obsega uvoza iz zadevnih držav in njegov vpliv na industrijo Unije, kot se zahteva v členu 3(2) osnovne uredbe.

(191)

Količina uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju še naprej povečevala, čeprav se je v obdobju preiskave zmanjšala, predvsem zaradi motenj v mednarodnem prevozu in posledično v dobavi izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v letu 2021. Kumulirani obseg uvoza iz zadevnih držav se je povečal z [68 000–80 000] ton leta 2018 na [78 000–91 000] ton v obdobju preiskave, kar je pomenilo 13,5-odstotno povečanje.

(192)

Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je povečal s 13,1 % v letu 2018 na 15,4 % v obdobju preiskave, kar je 17,5-odstotno povečanje. Posledično se je znatno povečal dampinški uvoz v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

(193)

Povprečna uvozna cena uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znižala za 6 %, čeprav se je cena glavnih surovin (železove rude oziroma vroče valjanih trakov) v istem obdobju zvišala. Povprečne uvozne cene so bile znatno nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije (715 EUR/tono v primerjavi s 780–910 EUR/tono v obdobju preiskave). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 151, je uvoz iz zadevnih držav nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije, in sicer za 1,9 %–13,7 % v zvezi s Kitajsko in 21,8 % v zvezi z Brazilijo. Ne glede na nelojalno nižanje prodajnih cen je znaten obseg uvoza po nizkih cenah znižal cene industrije Unije, ki niso mogle pokriti proizvodnih stroškov, kar je povzročilo izgube.

(194)

Povečana količina uvoza iz zadevnih držav je skupaj svojimi z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami negativno vplivala na finančni položaj industrije Unije. Industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi naraščajoče stroške surovin prenesla na stranke, saj se je soočala z nelojalno konkurenco zaradi uvoza zadevnega izdelka. Strategija industrije Unije je bila ohraniti obseg proizvodnje in tržni delež, da bi pokrila visoke stalne stroške na škodo svoje dobičkonosnosti. Zato je uvoz iz zadevnih držav po nizkih cenah industriji Unije preprečil zvišanje cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe in tako oviral dvig cen.

(195)

Uporabnik Eviosys, ki se je skliceval na sklep Komisije glede združitve (46) trdil, da je konkurenčni pritisk uvoza na industrijo Unije zelo omejen, če sploh. Na podlagi istega sklepa sta uporabnik in združenje CISA trdila, da se uvoz, zlasti iz Kitajske, zaradi slabše kakovosti uporablja predvsem za nizkocenovne uporabe in da stranke Unije svoje izdelke raje nabavljajo na lokalni ravni, saj so pri uvozu daljši dobavni roki, višji stroški prevoza ter nižja raven kakovosti in daljši dobavni roki.

(196)

Sklepi Komisije v primerih združitev imajo različne cilje in temeljijo na različnih vrstah ocen. Vsekakor je imel sklep, na katerega se je skliceval uporabnik, veliko širši obseg izdelkov od izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in je vključeval številne druge izdelke iz jekla, pri čemer so za nekatere od njih že veljale protidampinške dajatve. Poleg tega je Komisija v delih sklepa o združitvi, na katerega se sklicuje uporabnik, opravila skupno tržno analizo izdelkov iz pokositrene pločevine in elektrolitsko kromiranega jekla. Ob tem se je analiza uvoza iz tega sklepa nanašala na obdobje pred obravnavanim obdobjem. Nazadnje, trditev o daljših dobavnih rokih, nižji ravni kakovosti in višjih stroških prevoza ni bila podprta z dokazi. Zato je Komisija trditev začasno zavrnila.

(197)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(198)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(199)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je imel leta 2018 22,4-odstotni tržni delež, v obdobju preiskave pa 17,8-odstotnega. Obseg tega uvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, pri čemer je istemu trendu sledil tudi tržni delež tega uvoza, ki se je zmanjšal za 21 %. Povprečna uvozna cena tega uvoza se je v obravnavanem obdobju rahlo znižala, in sicer za 3 %. Vendar so njene ravni cen ostale zelo blizu povprečni prodajni ceni industrije Unije (822 EUR/tono v primerjavi s 780–910 EUR/tono v obdobju preiskave) in so bile znatno nad povprečno uvozno ceno uvoza iz zadevnih držav (822 EUR/tono v primerjavi s 715 EUR/tono v obdobju preiskave). Edina država, ki je v obravnavanem obdobju povečala svoj uvoz v Unijo, je bila Japonska. Vendar se je njen uvoz v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2020 zmanjšal, njene ravni cen pa so ostale znatno nad cenami uvoza iz zadevnih držav.

(200)

Združenje CISA je trdilo, da uvoz iz Združenega kraljestva prekinja vzročno zvezo med uvozom iz LRK in ugotovljeno škodo, in sicer zaradi količin, uvoženih iz prvonavedene države. Vendar je bil uvoz iz Združenega kraljestva opravljen po precej višjih cenah kot uvoz iz LRK ali Brazilije in se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Zato je Komisija trditev začasno zavrnila.

(201)

Komisija je zato začasno sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(202)

Uporabnik Eviosys in združenje CISA sta trdila, da je kriza zaradi pandemije COVID-19, ki je povzročila naravno zvišanje stroškov ob hkratnem zmanjšanju povpraševanja, vzrok za neskladje med razvojem stroškov in cen v navedenem obdobju. Združenje CISA je poleg tega trdilo, da bi bilo treba pandemijo COVID-19 šteti za dejavnik, ki „prekinja vzročno zvezo“.

(203)

V zvezi s tem je pandemija COVID-19 dejansko negativno vplivala na industrijo Unije, zlasti leta 2020, ko so se morali proizvodni obrati industrije Unije začasno zapreti. Zato je mogoče, da je pandemija COVID-19 morda prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(204)

Vendar se je poslabšanje položaja industrije Unije začelo že pred pandemijo in se je nadaljevalo po obnovitvi proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave. Dejansko se je finančni položaj industrije Unije v obdobju preiskave še poslabšal. Dobičkonosnost, ki je leta 2020 znašala [(–7)–(–9)] %, se je v obdobju preiskave zmanjšala na [(–8)–(–10)] %. Denarni tok in donosnost naložb sta sledila istemu trendu.

(205)

Zato je Komisija začasno sklenila, da pandemija COVID-19 ni imela tolikšnega vpliva, da bi zmanjšala vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(206)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 zgoraj, so se povprečni stroški proizvodnje industrije Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišali za 9 %, povprečna prodajna cena industrije Unije na trgu Unije pa je ostala stabilna.

(207)

Uporabnik Eviosys in združenje CISA sta trdila, da so k poslabšanju uspešnosti industrije Unije prispevali višji stroški surovin in prevoza. Eviosys je opozoril na negativne učinke cene in stroškov, ki so značilni za jeklarsko industrijo zaradi časovnega zamika med zvišanjem stroškov surovin in zvišanjem prodajnih cen.

(208)

Kot je v zvezi s tem pojasnjeno v zgornjih uvodnih izjavah 172 in 194, industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla prilagajati v celotnem obravnavanem obdobju. Ta vzorec je bil ugotovljen v dolgem časovnem obdobju, zato ga ni bilo mogoče pojasniti le z višjimi stroški surovin. Ta nezmožnost prilagoditve prodajnih cen časovno sovpada s povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav po znatnih stopnjah nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar je oviralo dvig cen v zvezi s prodajnimi cenami industrije Unije in zmanjšalo dobičkonosnost.

(209)

Zato je Komisija začasno sklenila, da samo razvoj stroškov ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(210)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(211)

Izvoz nepovezanim strankam je predstavljal 22,5 % celotne proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju je obseg izvoza nihal – najprej se je med letoma 2018 in 2019 povečal za 4 %, nato se je leta 2020 zmanjšal, nato pa se je v obdobju preiskave ponovno zmanjšal. Na splošno se je izvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %.

(212)

Po mnenju industrije Unije izvoz predstavlja obseg, ki ga ni bilo mogoče prodati na trgu Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 194, mora industrija Unije dejansko ohraniti visok in stabilen obseg proizvodnje ter izkoriščenost zmogljivosti, da bi pokrila visoke stalne stroške.

(213)

V obdobju preiskave je industrija Unije več kot 75 % svoje proizvodnje prodala na trgu Unije. Zato je Komisija, čeprav je zmanjšanje izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, začasno sklenila, da glede na velik delež prodaje Unije v primerjavi z izvozom to ni imelo tolikšnega vpliva, da bi se zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(214)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je temeljila na letnih pogodbah s strankami, v katerih so določene količine in cene za prihodnje leto. Industrija Unije ima zelo malo manevrskega prostora za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe. Načeloma bi morala imeti industrija Unije možnost, da zviša svoje prodajne cene, ko se pogaja o pogodbah za naslednje leto. Vendar kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 208, industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla zviševati v celotnem obravnavanem obdobju. Ta vzorec je bil evidentiran v dolgem časovnem obdobju, zato ga ni bilo mogoče pojasniti le z višjimi stroški surovin.

(215)

Zato se zdi, da časovni zamik med zvišanjem stroškov surovin in zvišanjem prodajnih cen zaradi letnih pogodb industriji Unije ni preprečil, da bi prilagodila svoje prodajne cene naraščajočim stroškom proizvodnje v obravnavanem obdobju. Zato je Komisija začasno sklenila, da določitev prodajnih cen z letnimi pogodbami ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(216)

Uporabnik Eviosys in združenje CISA sta trdila, da je škoda industriji Unije nastala zaradi krčenja trga izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji.

(217)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 139, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za [17 000–20 000] ton, tj. 3 %. Kljub temu so podatki o prodaji Unije ostali nespremenjeni. Zato je škodo industriji Unije povzročilo oviranje dviga cen, ki ga je povzročil poceni dampinški uvoz, in ne izguba obsega zaradi upada potrošnje.

(218)

Zato je Komisija začasno sklenila, da 3-odstotnega zmanjšanja povpraševanja na trgu ni mogoče šteti za vzrok škode, ki zmanjšuje vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo. Te trditve so bile zato začasno zavrnjene.

(219)

Poslabšanje finančnega položaja industrije Unije je časovno sovpadalo z naraščajočim obsegom uvoza izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla iz zadevnih držav, ki je potekal po dampinških cenah, ki so se v obravnavanem obdobju celo znižale, kot je navedeno v oddelku 5.1.

(220)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek uvoza iz drugih tretjih držav, pandemije COVID-19, razvoja stroškov proizvodnje, izvoza industrije Unije in učinka dolgoročnih pogodb na negativni razvoj industrije Unije v smislu obsega proizvodnje, prodajnih cen in dobičkonosnosti je bil le omejen.

(221)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki posamično ali skupaj niso zadostovali, da bi zmanjšali vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(222)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(223)

Pritožnik je trdil, da obstaja izkrivljanje cen surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenega proizvajalca izvoznika, za katerega glavno surovino je bilo ugotovljeno izkrivljanje, višja kot njegova stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen (glej oddelek 6.2 v nadaljevanju).

(224)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia, in če bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(225)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi ter raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(226)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. V zvezi s tem je Komisija upoštevala dobiček, ki ga je imela industrija Unije pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav in je znašal [1–3] %. Ker je bil ta dobiček nižji od 6 %, je Komisija v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe začasno upoštevala 6-odstotni dobiček.

(227)

Na podlagi tega je neškodljiva cena [850–990] EUR/tono, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene 6-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(228)

Kot drug korak je Komisija v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepov na podlagi člena 11(2). Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov začasno določila dodatne prihodnje stroške v višini [10–20] EUR/tono. Ti dodatni stroški so bili dodani neškodljivi ceni, navedeni v uvodni izjavi 227.

(229)

Vključevali so naslednje elemente:

(230)

Politika o sistemu ETS je temelj politike Unije za izpolnjevanje okoljskih obveznosti iz Pariškega sporazuma (47) in ključno orodje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Dodatni stroški, povezani z nakupom dovoljenj, so se izračunali na podlagi povprečnih ocenjenih dodatnih pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v času trajanja ukrepov. Pri pravicah do emisij, ki so bile uporabljene pri izračunu, se brezplačne pravice niso upoštevale in tako kot pri vseh ostalih proizvodnih stroških je bilo tudi tukaj preverjeno, ali so pri izračunu uporabljene pravice do emisij pravilno dodeljene izdelku v preiskavi. Stroški pravic do emisij so bili ekstrapolirani, da bi se upoštevala pričakovana nihanja cen v času trajanja ukrepov. Komisija je napovedane cene pravic iz ETS opredelila na podlagi odlomka iz Bloomberg New Energy Finance z dne 10. februarja 2022. Povprečna napovedana cena za pravice do emisij za to obdobje znaša 71,3 EUR/tono proizvedenega CO2.

(231)

Komisija je za prihodnje stroške, povezane z nakupom električne energije, upoštevala prihodnji razvoj stroškov emisij CO2, povezanih s porabo električne energije. Pri izračunu prihodnjih stroškov je ustrezno upoštevala vsa nadomestila, ki so jih prejeli proizvajalci Unije. Za določitev prihodnjih stroškov CO2 je uporabila napovedane cene iz odlomka Bloomberg New Energy Finance, navedenega v uvodni izjavi 231.

(232)

Politika Unije za zmanjšanje emisij CO2 je tudi v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma. Komisija je za izračun prihodnjih stroškov upoštevala dodatne prihodnje stroške v zvezi z amortizacijo tovrstnih naložb.

(233)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej. Komisija še vedno analizira informacije v spisu v zvezi z naložbami, ki bi lahko bile pomembne v skladu s členom 7(2c) in/ali členom 7(2d) osnovne uredbe.

(234)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF. Za druge sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, kar zadeva LRK, je Komisija uporabila tehtane povprečne stopnje dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(235)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je treba oceniti, ali v zvezi z izdelkom v preiskavi obstaja izkrivljanje v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, zaradi česar dajatev, nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz izdelka v preiskavi.

(236)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik predložil zadostne dokaze, da bi v LRK lahko obstajalo izkrivljanje cen surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe proučila domnevna izkrivljanja, da bi ocenila, ali bi za odpravo škode zadostovala stopnja dajatve, nižja od stopnje dampinga.

(237)

V skladu z dokazi iz pritožbe je za vroče valjane ploščate izdelke iz jekla, ki predstavljajo pomemben del stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi, na Kitajskem veljala odprava vračila DDV.

(238)

Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je Komisija zato v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe proučila vpliv izkrivljanja cen surovin na proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla na Kitajskem.

(239)

Komisija je ugotovila, da je eden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev, tj. družba Jintai, kupoval vroče valjana navitja, medtem ko drugi, tj. družba Baosteel, ni opravil takih nakupov. Ocena Komisije se je v začasni fazi osredotočila na vroče valjana navitja v skladu z izkrivljanji cen surovin, navedenim v pritožbi, vendar bo nadaljevala preiskavo, tudi v zvezi z drugimi možnimi izkrivljanji cen surovin v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(240)

Komisija je potrdila, da so vroče valjana navitja predstavljala več kot 17 % stroškov proizvodnje družbe Jintai. Za namen tega izračuna je bila v začasni fazi uporabljena neizkrivljena cena surovine, kakor je bila določena v Braziliji.

(241)

Komisija je nato proučila, ali je cena vroče valjanih navitij izkrivljena na podlagi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija uporabila podatkovne zbirke o izvoznem DDV in stopnjah vračil Ljudske republike Kitajske ter s tem povezano obvestilo kitajskega ministrstva za finance in državne davčne uprave. Komisija je ugotovila, da za vroče valjana navitja vsaj od leta 2019 velja odprava vračila DDV.

(242)

Komisija je nato ceno vroče valjanih navitij na Kitajskem primerjala s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih. Komisija je v začasni fazi primerjala cene, ki jih je plačala družba Jintai, s cenami iz publikacije Metal Bulletin za vroče valjana navitja za različne trge, vključno s cenami franko tovarna v Braziliji, saj se je za te začasno štelo, da so v skladu s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih. Na tej podlagi je ugotovila, da so bile cene na reprezentativnih mednarodnih trgih za [10–30]–[30–50] % višje kot v zadevni državi, kar se je štelo za znatno.

(243)

Komisija je zato začasno ugotovila, da so vroče valjana navitja podvržena znatnemu izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(244)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe proučila, ali bi lahko jasno sklenila, da je bila določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije le za družbo Jintai. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije.

(245)

Pritožniki so ocenili, da je kitajska domača zmogljivost za izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla približno 990 000 ton, proizvodnja teh izdelkov v letu 2018 pa je bila ocenjena na približno 650 000 ton (48). To pomeni, da je izkoriščenost zmogljivosti ocenjena na 66 %. Poleg tega je za dva vzorčena proizvajalca izvoznika izkoriščenost zmogljivosti v povprečju znašala [70–90] %. To je višje od ocene pritožnikov za celotno državo. Tudi če bi se povprečna prosta zmogljivost dveh vzorčenih družb (tj. [10–30] %) ekstrapolirala na zadevno državo, bi prosta zmogljivost na Kitajskem znašala približno [100 000–300 000] ton, kar predstavlja znaten delež potrošnje Unije v obdobju preiskave.

(246)

Komisija je zato sklenila, da na Kitajskem obstajajo znatne neizkoriščene zmogljivosti in da bi te, če bi bile uporabljene, lahko povečale svetovno ponudbo izdelka v preiskavi, povzročile padec cen in posledično ogrozile učinkovitost ukrepa, če ne bi bil določen na ravni dampinga.

(247)

Na splošno je svetovni jeklarski sektor sektor z znatnimi presežnimi zmogljivostmi, predvsem zaradi kitajske industrijske politike. Izdelki iz jekla so široko dostopni na trgu tako v EU kot na Kitajskem.

(248)

Ugotovila je, da je bila cena vroče valjanih navitij na Kitajskem znatno nižja od njihove cene na reprezentativnih mednarodnih trgih (glej uvodno izjavo 242). To postavlja industrijo Unije v slabši položaj v primerjavi s proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Komisija je zato sklenila, da so vroče valjana navitja sicer na voljo industriji Unije, vendar po višji ceni kot njenim konkurentom na Kitajskem. Industrija Unije je zato v slabšem položaju v primerjavi s kitajskimi proizvajalci izvozniki.

(249)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 262 in 263 v nadaljevanju, ima industrija Unije dovolj zmogljivosti, da pokrije celotno povpraševanje Unije po izdelku v preiskavi.

(250)

Nazadnje, uporabniki Unije bi lahko izdelek v preiskavi pridobivali iz drugih tretjih držav. Skupen obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, medtem ko se je njegov tržni delež zmanjšal za 21 %. Zlasti se je zmanjšala prodaja iz Južne Koreje, in sicer z [11 600–13 600] ton v letu 2018 na [4 700–5 500] ton v obdobju preiskave, kar je 60-odstotno zmanjšanje. Če dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne bi bilo, bi se uvoz iz drugih tretjih držav povečal, saj bi bile prodajne cene na trgu Unije privlačnejše.

(251)

Zato bi uporabniki imeli zadosten dostop do izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla tudi, če bi se uvoz iz Kitajske zmanjšal zaradi višje dajatve. Zato se ne pričakujejo motnje v vrednostnih verigah uporabnikov Unije.

(252)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi sklenila, da je v interesu Unije, da v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določi znesek začasnih dajatev v zvezi z družbo Handan Jintai Packing Material Co., Ltd.

(253)

Glede na navedeno analizo je Komisija sklenila, da je v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije, da se raven začasnih dajatev določi na podlagi stopnje dampinga, ob upoštevanju dodatnih pomislekov iz oddelka 7.2 spodaj v povezavi s členom 21.

(254)

Komisija je po oceni interesa Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu v skladu s členom 21 osnovne uredbe jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(255)

Učinek protidampinških ukrepov bo za proizvajalce Unije pozitiven, saj bodo ukrepi industriji Unije omogočili, da prilagodi svoje prodajne cene tako, da bo pokrila zvišane stroške proizvodnje. Zato bi stanje industrije Unije spet postalo vzdržno, kar bi ji omogočilo prihodnje naložbe, zlasti izpolnjevanje okoljskih in socialnih zahtev.

(256)

Brez ukrepov bo industriji Unije še naprej nastajala znatna škoda, njen finančni položaj, zlasti v smislu dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka, pa naj bi se še poslabšal, kar bi ogrozilo njeno finančno trdnost.

(257)

Izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla se uporabljajo predvsem pri proizvodnji embalaže za živila, kot so pločevinke za živila.

(258)

Izpolnjen vprašalnik je predložil le en uporabnik, in sicer družba Eviosys. Ta družba je največji proizvajalec embalaže za živila v Uniji in zato najpomembnejši uporabnik izdelka v preiskavi.

(259)

Poleg tega konzorcij šestih trgovcev in uporabnikov ter dva druga uporabnika niso predložili izpolnjenega vprašalnika, temveč so podali stališča o škodi in interesu Unije ter nasprotovali sprejetju protidampinških ukrepov.

(260)

Uporabniki in trgovci so se sklicevali na naslednje argumente.

(261)

Prvič, trdili so, da imajo proizvajalci Unije težave pri zagotavljanju zadostnih količin izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, zlasti po brexitu, zaradi katerega družba Tata Steel ni več del industrije Unije. Trdili so še, da industrija Unije večino svoje proizvodnje (približno 50 %) običajno izvozi v tretje države, saj da je izvoz domnevno donosnejši od prodaje v Uniji. Zato bi uvedba ukrepov za uvoz iz zadevnih držav, ki predstavlja polovico celotnega uvoza, povzročila motnje v dobavni verigi uporabnikov Unije, novi viri dobave pa morda ne bodo zanesljivi.

(262)

V obdobju preiskave je celotna potrošnja izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji znašala [505 000–591 000] ton. Celotna zmogljivost industrije Unije je bila [581 000–680 000] ton. Celotna proizvodnja industrije Unije je znašala [439 000–513 000] ton, izvoz industrije Unije pa [98 000–115 000] ton, obseg uvoza iz zadevnih držav pa je znašal [78 000–91 000] ton. Ti podatki kažejo, da ima industrija Unije zadostno proizvodno zmogljivost za pokritje celotnega povpraševanja Unije po izdelkih iz elektrolitsko kromiranega jekla.

(263)

Zato se zdi, da trditve uporabnikov Unije glede pomanjkanja izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla na trgu Unije zaradi nezadostne zmogljivosti industrije Unije oziroma da se je izvozila polovica proizvodnje Unije, niso ustrezno utemeljene.

(264)

Drugič, nekateri uporabniki so trdili, da bi uvedba dajatev znatno povečala njihove proizvodne stroške in da takih zvišanj cen ne bi mogli prenesti na svoje stranke. Trdili so, da je cena prevladujoč dejavnik na podrejenem trgu in da bi zato ukrepi močno vplivali na njihov konkurenčni položaj. Konkurenca uporabnikov iz tretjih držav, ki bi lahko pridobivali cenejše izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla, za katerega ne bi veljale protidampinške dajatve, bi dodatno vplivala na uporabnike Unije. Poleg tega bi se po mnenju uporabnika Eviosys zaradi zvišanja cen embalaže za živila dodatno zvišale cene živil, kar bi zlasti vplivalo na gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki so bolj odvisna od konzervirane hrane.

(265)

Uporabniki in trgovci v Uniji že zdaj približno 70 % svojih potreb po izdelkih iz elektrolitsko kromiranega jekla pokrivajo s ponudbo industrije Unije. V obdobju preiskave je imel uvoz iz zadevnih držav [14–16] % tržni delež na trgu Unije, cena uvoza iz drugih tretjih držav pa je zelo podobna prodajni ceni industrije Unije. Na podlagi podatkov družbe Eviosys, edinega uporabnika, ki je izpolnil vprašalnik, se je zdelo, da bi lahko ta absorbiral morebitno zvišanje stroškov glede na njegovo sedanjo dobičkonosnost iz prodaje izdelkov z uporabo elektrolitsko kromiranega jekla in delež uvoza iz zadevnih držav v njegovem portfelju virov. Zato je bila ta trditev začasno zavrnjena.

(266)

Uporabnik Eviosys v zvezi z možnim učinkom na cene hrane ni utemeljil svoje trditve, da bi dokazal, da bi zvišanje cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla povzročilo zvišanje cen embalaže za živila in posledično zvišanje cen živil, ali da bi bilo to morebitno zvišanje sorazmerno z zvišanjem cen izdelkov elektrolitsko kromiranega jekla. Poleg tega se elektrolitsko kromirano jeklo uporablja le za dna in pokrove pločevink za živila, pokositrena pločevina, ki je dražja, pa se uporablja za obod pločevink. Kot je pojasnjeno v zgornji uvodni izjavi 265, bo uporabnik lahko absorbiral morebitno zvišanje stroškov zaradi ukrepov. Zato ni verjetno, da bi morebitno zvišanje cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla samo po sebi vplivalo na cene živilske embalaže, če pa že, pa le v zelo majhnem obsegu. Zato je Komisija to trditev začasno zavrnila.

(267)

Tretjič, uporabnik Eviosys in združenje CISA sta trdila, da je za trg izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla Unije značilen duopol, na katerem bi uvedba protidampinških ukrepov ogrozila izbiro izdelka in pogajalsko moč uporabnikov nižje v proizvodni verigi, pri čemer sta se sklicevala na sklep Komisije glede združitve iz uvodne izjave 195.

(268)

Kot je v zvezi s tem pojasnjeno v uvodni izjavi 196, ima ocena Komisije v primerih združitve različne cilje. Vsekakor je obseg izdelkov v navedenem sklepu precej širši od izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in vključuje številne druge izdelke iz jekla, kot je pokositrena pločevina, analiza uvoza iz tega sklepa pa se nanaša na obdobje pred obravnavanim obdobjem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(269)

Drugič, dva druga uporabnika in združenje CISA so opozorili, da zdajšnji zaščitni ukrepi v zvezi z uvozom izdelkov iz jekla, vključno z izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla, že dovolj ščitijo industrijo Unije in da kvote za uvoz iz Kitajske niso bile izkoriščene v največji možni meri. Poleg tega so trdili, da so bile cene kitajskega uvoza v letih 2020 in 2021 zelo podobne cenam proizvajalcev Unije, saj so se zvišale zaradi višjih stroškov prevoza in odprave 13-odstotnega rabata v zvezi z DDV za izvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla na Kitajskem.

(270)

V zvezi s tem namen zaščitnih ukrepov ni zaščita pred dampinškim uvozom niti ni z njimi to sploh mogoče storiti. Čeprav so se uvozne cene iz Kitajske v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2020 zvišale za 2,8 %, so bile še vedno za [7,5–20,7] % nižje od prodajnih cen Unije na trgu Unije v obdobju preiskave. Zato se zdi, da zvišanje prevoznih stroškov in odprava 13-odstotnega rabata v zvezi z DDV za izvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla na Kitajskem, na katera so se sklicevali uporabniki, dampinga nista odpravila. Zato so bile te trditve začasno zavrnjene.

(271)

Združenje CISA je Komisijo poleg tega pozvalo, naj prouči razvoj po obdobju preiskave. V zvezi s tem je združenje CISA 31. marca 2022 predložilo pripombe o razvoju po obdobju preiskave in posledicah morebitnih ukrepov za industrije EU v spodnjem delu verige.

(272)

Pripombe so bile prejete po roku za predložitev pripomb, določenem v obvestilu o začetku, in bodo obravnavane v zaključni fazi.

(273)

Učinki ukrepov za proizvajalce Unije bi bili pozitivni. Tveganje morebitnega negativnega vpliva na uporabnike in nepovezane uvoznike/trgovce, zlasti v zvezi z dobavo, bi se ublažilo s prosto razpoložljivo zmogljivostjo industrije Unije in uvozom iz drugih držav. Če dampinškega uvoza ne bi bilo, bi ponovna vzpostavitev poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev koristila zdravemu razvoju celotnega trga, industriji Unije pa bi omogočila kritje stroškov, nastalih zaradi obveznosti Unije in držav članic v okviru mednarodnih sporazumov.

(274)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz zadevnih držav ne bi bila v interesu Unije.

(275)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(276)

V skladu z zgornjo oceno so začasne protidampinške dajatve za družbi Baoshan Iron & Steel Co., Ltd. in Companhia Siderúrgica Nacional določene na ravni stopnje škode v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(277)

Kar zadeva družbo Handan Jintai Packing Material Co., Ltd, je Komisija proučila, ali bi za odpravo škode zadostovala dajatev, ki je nižja od stopnje dampinga. Ko je Komisija ugotovila izkrivljanja cen surovin v zvezi z zadevnim izdelkom v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, in sicer v obliki odprave vračila DDV za vroče valjana navitja, je sklenila, da bi bilo v interesu Unije, kot je določeno v členu 7(2b) osnovne uredbe, da znesek dajatve določi na ravni stopnje dampinga, ker dajatev, ki je nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(278)

Začasna dajatev za druge sodelujoče nevzorčene družbe v LRK temelji na tehtani povprečni stopnji škode, kot je bila zgoraj določena za dve vzorčeni družbi v LRK, ki je nižja od tehtanih povprečnih stopenj dampinga za obe vzorčeni družbi v LRK.

(279)

Glede na nizko stopnjo sodelovanja proizvajalcev v LRK in dejstvo, da je stopnja dajatve za družbo Jintai temeljila na stopnji dampinga, ugotovljeni v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe, je stopnja dajatve na ravni države temeljila na najvišjih stopnjah dampinga, ugotovljenih na vrsto izdelka, ki ga je družba Jintai prodala v reprezentativnih količinah. Komisiji ni bilo treba izračunati stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen ali stopenj škode v zvezi z nesodelujočimi družbami zaradi ugotovitev o znatnih izkrivljanjih v skladu s členom 7(2a).

(280)

Stopnja sodelovanja v Braziliji je bila visoka, zato je preostala dajatev določena na isti ravni kot tista, ki se uporablja za družbo Companhia Siderúrgica Nacional.

(281)

Podrobnosti so navedene v spodnji preglednici. Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve (navedene v zadnjem stolpcu), izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(282)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvedejo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(283)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(284)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(285)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(286)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(287)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani 25. aprila 2022 obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. Po prejetih pripombah je Komisija popravila izračune, kadar je bilo to upravičeno.

(288)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo. Zainteresirane strani lahko zahtevajo tudi zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(289)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –