EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022H2547

Priporočilo Sveta (EU) 2022/2547 z dne 13. decembra 2022 o spremembi Priporočila (EU) 2022/107 o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (Besedilo velja za EGP)

ST/15379/2022/INIT

UL L 328, 22.12.2022, p. 138–145 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2022/2547/oj

22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/138


PRIPOROČILO SVETA (EU) 2022/2547

z dne 13. decembra 2022

o spremembi Priporočila (EU) 2022/107 o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 21(2), člena 168(6) in člena 292, prvi in drugi stavek, Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 25. januarja 2022 sprejel Priporočilo (EU) 2022/107 (1). Priporočilo (EU) 2022/107 temelji na pristopu k omejitvam prostega gibanja, povezanim s pandemijo COVID-19, „na osebni ravni“, saj določa, da za osebe, ki imajo veljavno potrdilo, izdano na podlagi Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU), ne glede na kraj odhoda v Uniji načeloma ne bi smele veljati dodatne omejitve, kot so testiranja ali karantena. Od oseb brez veljavnega digitalnega COVID potrdila EU, se je lahko zahtevalo, da opravijo test pred prihodom ali najpozneje 24 ur po njem. S Priporočilom (EU) 2022/107 je bila prilagojena tudi metodologija zemljevida s semaforjem, ki prikazuje epidemiološke razmere na regionalni ravni po vsej Uniji; ta zemljevid je bil vzpostavljen s Priporočilom Sveta (EU) 2020/1475 (3) in ga je tedensko objavljal Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

(2)

Ko je Komisija 25. novembra 2021 sprejela predlog (4) za poznejše Priporočilo (EU) 2022/107, so bile epidemiološke razmere v zvezi s pandemijo COVID-19 bistveno drugačne od današnjih. V Uniji je bila takrat še vedno močno razširjena skrb vzbujajoča različica delta. Več kot deset mesecev pozneje je začela v Uniji prevladovati zelo prenosljiva različica omikron v obliki različnih podrazličic.

(3)

Omikron ni tako hud kot predhodno zaznana različica delta, kar je mogoče vsaj delno pripisati zaščitnemu učinku cepljenja in predhodne okužbe (5). Zaradi tega in ob višjih ravneh zaščite zaradi cepljenja ali predhodne okužbe je pritisk na zdravstvene sisteme za zdaj na obvladljivi ravni, kar velja tudi za trenutne vrhunce okužb, kakršen je bil poleti 2022 opažen val, ki sta ga povzročili podrazličici omikrona BA.4 in BA.5.

(4)

Nobene omejitve prostega gibanja, uvedene v odziv na pandemijo COVID-19, ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Kot je navedeno v točkah 1 in 2 Priporočila Sveta (EU) 2022/107, bi bilo treba vse take omejitve skladno z načeloma nujnosti in sorazmernosti odpraviti takoj, ko to omogočajo epidemiološke razmere Do avgusta 2022 so vse države članice odpravile vse ukrepe, ki vplivajo na prosto gibanje oseb v Uniji, tudi zahtevo, da imajo potniki digitalno COVID potrdilo EU.

(5)

Zato bi bilo treba pristop iz Priporočila (EU) 2022/107 prilagoditi. Navedeno priporočilo bi bilo treba spremeniti tako, da bi določalo, da države članice v tej fazi pandemije načeloma ne bi smele uvajati nobenih s pandemijo povezanih omejitev prostega gibanja oseb iz razlogov javnega zdravja. Poletni val leta 2022 kaže, da visoka stopnja kroženja virusa po pojavu nove skrb vzbujajoče različice še ne povzroča nujno znatnega pritiska na nacionalne zdravstvene sisteme. To poudarja pomen preudarnega pristopa, ko se razmišlja o uvedbi omejitev prostega gibanja oseb na podlagi števila primerov ali prisotnosti nove različice.

(6)

Hkrati pa svetovne pandemije COVID-19 ni konec. Ni mogoče izključiti novih valov okužb, ki bi lahko povzročili poslabšanje epidemioloških razmer, vključno zaradi pojava nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice. Zato je pomembno, da se prizadevanja za pripravljenost še naprej usklajujejo po vsej Uniji. V okviru teh prizadevanj sta Evropski parlament in Svet 29. junija 2022 podaljšala obdobje uporabe Uredbe (EU) 2021/953 o digitalnem COVID potrdilu EU do 30. junija 2023.

(7)

Podaljšanje okvira za digitalno COVID potrdilo EU zagotavlja, da bodo lahko državljani Unije še naprej uporabljali interoperabilna in vzajemno priznana potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, če bi države članice menile, da je treba zaradi javnega zdravja začasno ponovno uvesti nekatere omejitve prostega gibanja. Hkrati je treba poudariti, da Uredba (EU) 2021/953 nikakor ne zavezuje držav članic, da v okviru uresničevanja prostega gibanja zahtevajo dokazilo o cepljenju, testu ali preboleli bolezni.

(8)

Če država članica zaradi resnega poslabšanja epidemioloških razmer meni, da so omejitve prostega gibanja kljub vsemu potrebne za varovanje javnega zdravja in sorazmerne, bi morale biti te omejene na zahtevo, da imajo potniki veljavno digitalno COVID potrdilo EU. Zlasti od oseb, ki potujejo po Uniji in imajo veljavno digitalno COVID potrdilo EU, v takih primerih ne bi smeli zahtevati karantene, samoosamitve ali dodatnega testiranja. Pri ugotavljanju, ali gre v danem primeru za resno poslabšanje epidemioloških razmer, bi morale države članice upoštevati predvsem obremenjenost svojega zdravstvenega sistema zaradi COVID-19, zlasti glede na sprejeme ter število pacientov v bolnišnicah in na oddelkih za intenzivno nego, resnost različic SARS-CoV-2, ki krožijo, ter informacije Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede razvoja epidemioloških razmer. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni v zvezi s tem objavlja ustrezne podatke o razvoju epidemioloških razmer.

(9)

Države članice bi morale tudi oceniti, ali je verjetno, da bodo take omejitve pozitivno vplivale na epidemiološke razmere, tudi z znatno razbremenitvijo nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, saj notranji dejavniki na epidemiološke razmere običajno vplivajo močneje kot čezmejna potovanja. V takih okoliščinah bi bili pri upočasnjevanju širjenja COVID-19 domači ukrepi nefarmacevtske narave, kot so nošenje mask, prezračevanje in fizična razdalja, če se uvedejo pravočasno in celovito ter jih družba dovolj uporablja v praksi, lahko bolj učinkoviti kot omejitev potovanj (6).

(10)

Kar zadeva morebitno zahtevo, da je treba imeti veljavno digitalno COVID potrdilo EU, bi se morale v Priporočilu (EU) 2022/107 odražati spremembe Uredbe (EU) 2021/953, uvedene z Uredbo (EU) 2022/1034 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Prvič, navesti bi bilo treba, da lahko druge države članice sprejmejo digitalna COVID potrdila EU, izdana osebam, ki sodelujejo v kliničnih preskušanjih cepiv proti COVID-19, da opustijo omejitve prostega gibanja. Da bi se državljanom Unije, ki so bili cepljeni s cepivom proti COVID-19, ki ga je SZO po zaključenem postopku uvrstila na seznam za nujno uporabo, olajšalo uresničevanje prostega gibanja, se državam članicam priporoča tudi, naj priznajo digitalna COVID potrdila EU, izdana po cepljenju s takimi cepivi. Poleg tega se potrdila o testu in preboleli bolezni zdaj lahko izdajo na podlagi laboratorijskih antigenskih testov.

(11)

Nekatere kategorije potnikov bi bilo treba glede na njihov posebni položaj ali nujno funkcijo izvzeti iz zahteve, da imajo digitalno COVID potrdilo EU, kadar opravljajo to nujno funkcijo. Glede na trenutne varnostne razmere je pomembno, da se na ta seznam izrecno uvrstijo diplomati, uslužbenci mednarodnih organizacij, osebe, ki jih povabijo mednarodne organizacije, vojaško osebje, humanitarni delavci in osebje civilne zaščite. Na seznam bi morale biti uvrščene tudi osebe iz člena 2 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 (8), biti pa bi moral skladen Priporočilom Sveta (EU) 2022/2548 (9). Hkrati to državam članicam ne bi smelo preprečevati, da tem kategorijam oseb ponudijo cepljenje in testiranje.

(12)

Za omogočanje hitrega odziva na nove različice SARS-CoV-2 bi bilo treba ohraniti „zasilno zavoro“, tj. možnost sprejetja drugih ukrepov poleg digitalnega COVID potrdila EU. Ta postopek „zasilne zavore“ bi se lahko uporabil kot odziv na pojav nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2 z namenom upočasniti njeno širjenje z omejitvami potovanj, pridobiti čas za mobilizacijo bolnišničnih zmogljivosti za obdobje povečanih potreb in sprožiti razvoj cepiva. Uporabil bi se lahko tudi takrat, ko bi se epidemiološke razmere hitro in resno poslabšale na način, ki kaže na pojav nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2.

(13)

Kadar država članica uvede zahtevo za predložitev veljavnega digitalnega COVID potrdila EU ali sprejme dodatne ukrepe v skladu s postopkom zasilne zavore, bi morala Komisijo in druge države članice o tem hitro ustrezno obvestiti prek mreže enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR) ter predložiti informacije o razlogih, pričakovanem učinku, začetku in obdobju veljavnosti takih omejitev potovanj. V to bi morale biti zajete informacije o tem, zakaj je uvedba takih omejitev potovanj v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti, na primer zaradi posebnega geografskega položaja zadevne države članice ali posebne ranljivosti njenega nacionalnega zdravstvenega sistema. To bi moralo zagotoviti tudi skladnost s pravili o potovanjih iz tretjih držav. Za zagotovitev učinkovitega usklajevanja na ravni Unije bi se morala mreža IPCR hitro sestati, da bi preverila stanje, če država članica sproži zasilno zavoro.

(14)

Za pridobitev pravočasnih, relevantnih in reprezentativnih informacij o pojavu in kroženju skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 bi morale države članice oceniti kroženje različnih različic SARS-CoV-2 v skupnosti z izbiro reprezentativnih vzorcev za sekvenciranje, izvajati genetsko karakterizacijo in poročati o rezultatih tipizacije različic v skladu s smernicami za sekvenciranje, ki jih objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (10).

(15)

Prav tako je še vedno pomembno zagotavljati, da so informacije o vseh novih ukrepih čim prej javno dostopne. Kot je namreč Komisija navedla v sporočilu z dne 2. septembra 2022 (11), bi morale države članice storiti vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo dobro obveščenost potencialnih potnikov o morebitnih omejitvah potovanj, ki lahko veljajo ob vstopu v drugo državo članico. Spletna platforma Re-Open EU ostaja ključna referenčna točka za vse, ki potujejo v Unijo.

(16)

Primerno je prenehati uporabljati zemljevid s semaforjem, ki ga Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni objavlja od sprejetja Priporočila (EU) 2020/1475 oktobra 2020. Zaradi epidemiološkega razvoja je bila metodologija zemljevida večkrat prilagojena. Njena zadnja različica, pri kateri je bila uporabljena 14-dnevna stopnja sporočenih primerov, tehtana s stopnjo precepljenosti, je temeljila na izkušnjah z različico delta. Vendar so bili zaradi velikega števila okužb, ki jih povzroča različica omikron, veliki deli zemljevida označeni „temno rdeče“, čeprav so vse države članice odpravile svoje omejitve prostega gibanja. Poleg tega je bilo, ker so države članice prilagodile svoje režime testiranja, več regij prikazanih kot „temno sive“, saj so sporočene stopnje testiranja padle pod prag iz Priporočila (EU) 2022/107. Ta premik pri strategijah testiranja k reprezentativnim vzorcem prebivalstva se v bližnji prihodnosti ne bo spremenil. Zato zemljevid s semaforjem epidemioloških razmer v Uniji ne prikazuje ustrezno. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je po razpravah z državami članicami in Komisijo julija 2022 že začasno prenehal objavljati zemljevid.

(17)

Zato bi bilo treba skupaj z zemljevidom s semaforjem iz Priporočila (EU) 2022/107 črtati tudi sklicevanja na določene dodatne ukrepe za osebe, ki potujejo s „temno rdečih“ območij.

(18)

Obvezna predložitev obrazcev za lokalizacijo potnika (PLF) pri potovanju znotraj EU za namene iskanja stikov pomeni dodatno zahtevo za uresničevanje prostega gibanja. Taka zahteva je torej upravičena le, če je potrebna in sorazmerna. Države članice ne bi smele zahtevati predložitve da obrazca za lokalizacijo potnika od potnikov, ki uporabljajo zasebni prevoz, naj gre za avtomobile, kolesa ali hojo. Njihova izpostavljenost je namreč nujno manj intenzivna kot pri javnem prevozu, običajno pa tudi poznajo identiteto sopotnikov.

(19)

Hkrati pa so državam članicam, če bi želele aktivirati iskanje stikov čezmejnih potnikov, na voljo skupna orodja za izmenjavo podatkov o potnikih, kot sta digitalni obrazec EU za lokalizacijo potnika in modul za selektivno pošiljanje obvestil v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, da se izboljšajo njihove zmogljivosti za iskanje stikov ter hkrati zmanjša breme za potnike in prevoznike. Da bi se izognili potrebi po predložitvi obrazcev za lokalizacijo potnikov, bi lahko države članice, kadar je to mogoče na podlagi nacionalnega prava in v skladu s pravili o varstvu podatkov, razmislile tudi o uporabi obstoječih podatkov o potnikih za namene iskanja stikov.

(20)

Komisija bi morala ob podpori Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni še naprej redno pregledovati Priporočilo (EU) 2022/107 in svoje ugotovitve posredovati Svetu v obravnavo, po potrebi skupaj s predlogom za spremembo navedenega priporočila –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Priporočilo (EU) 2022/107 se spremeni:

(1)

naslov „Usklajen okvir za olajšanje varnega prostega gibanja med pandemijo COVID19“ za točko 10 se nadomesti z naslednjim:

„Usklajeni okvir o prostem gibanju med pandemijo COVID-19“;

(2)

točka 11 se nadomesti z naslednjim:

„11.

Države članice ne bi smele uvajati nobenih s pandemijo povezanih omejitev pravice do prostega gibanja oseb iz razlogov javnega zdravja, razen v primerih iz točk 11a in 22.“;

(3)

vstavijo se naslednje točke 11a, 11b in 11c:

„11a.

Brez poseganja v postopek zasilne zavore iz točke 22 bi morala država članica uvesti s pandemijo povezane omejitve pravice do prostega gibanja oseb iz razlogov javnega zdravja le v skladu s splošnimi načeli iz točk 1 do 10 in v odziv na resno poslabšanje epidemioloških razmer.

Države članice bi morale pri ugotavljanju, ali gre za namene prvega pododstavka v danem primeru za resno poslabšanje, upoštevati predvsem obremenjenost svojega zdravstvenega sistema, zlasti glede na sprejeme ter število pacientov v bolnišnicah in na oddelkih za intenzivno nego, resnost krožečih različic SARS-CoV-2, ter informacije glede razvoja epidemioloških razmer, ki jih redno sporoča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Zadevna država članica bi morala pred uvedbo takih omejitev oceniti, ali je verjetno, da bodo te pozitivno vplivale na epidemiološke razmere, tudi z znatno razbremenitvijo nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva.

11b.

Če država članica uvede omejitve v skladu s točko 11a, bi se moralo od potnikov zahtevati le, da imajo veljavno digitalno COVID potrdilo EU, izdano v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, ki izpolnjuje pogoje iz točke 12.

V zvezi s tem bi morala veljati naslednja odstopanja:

(a)

izvzetja iz zahteve, da je treba imeti veljavno digitalno COVID potrdilo EU iz točke 16;

(b)

dodatni ukrepi, sprejeti v skladu s postopkom zasilne zavore iz točke 22, za zadržanje širjenja novih skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2.

11c.

Če država članica uvede omejitve v skladu s točko 11a, bi morala Komisijo in druge države članice o tem hitro ustrezno obvestiti prek mreže enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR). V ta namen bi morala država članica posredovati naslednje informacije:

(a)

razloge za tako zahtevo, vključno z njeno skladnostjo z načeloma nujnosti in sorazmernosti;

(b)

oceno pričakovanega vpliva take zahteve na epidemiološke razmere;

(c)

začetek veljavnosti, datum pregleda, kadar je to ustrezno, in načrtovano obdobje veljavnosti take zahteve.

Poleg tega bi bilo treba o takih omejitvah razpravljati v okviru mreže IPCR, tudi zaradi zagotavljanja skladnosti s Priporočilom (EU) 2022/2548.“;

(4)

točka 12 se nadomesti z naslednjim:

„12.

Priznati bi se morala naslednja digitalna COVID potrdila EU, če je mogoče preveriti njihovo verodostojnost, veljavnost in neoporečnost:

(a)

potrdila o cepljenju, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 za cepivo proti COVID-19 iz člena 5(5), prvi pododstavek, navedene uredbe ali za cepiva proti COVID-19, ki jih je SZO po zaključenem postopku uvrstila na seznam za nujno uporabo, in iz katerih je razvidno, da je imetnik:

zaključil primarno serijo cepljenja in je od zadnjega odmerka minilo vsaj 14 dni ali ali

prejel enega ali več poživitvenih odmerkov po zaključeni primarni seriji cepljenja;

pod pogojem, da obdobje veljavnosti iz Uredbe (EU) 2021/953 še ni poteklo.

Države članice bi lahko priznale tudi potrdila o cepljenju, izdana za druga cepiva proti COVID-19 iz člena 5(5), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/953, ali potrdila o cepljenju, izdana v skladu s členom 5(5), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2021/953.

Komisija bi morala na podlagi nadaljnjih znanstvenih dokazov redno ponovno ocenjevati pristop iz točke (a);

(b)

potrdila o testiranju, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, iz katerih je razviden negativen rezultat testa, ki je bil pridobljen:

največ 72 ur pred odhodom v primeru molekularnega testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT) ali

največ 24 ur pred odhodom v primeru antigenskega testa s skupnega seznama EU antigenskih testov na COVID-19, potrjenega s strani Odbora za zdravstveno varnost (12).

Države članice bi morale za namene potovanja v okviru uresničevanja pravic do prostega gibanja priznavati obe vrsti testov.

Države članice bi si morale prizadevati, da se potrdila o testiranju izdajo čim prej po odvzemu preskusnega vzorca;

(c)

potrdila o preboleli bolezni, izdana v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, če obdobje veljavnosti v skladu z navedeno uredbo še ni poteklo.“;

(5)

točka 15 se nadomesti z naslednjim:

„15.

Če država članica uvede zahtevo, da je treba imeti veljavno digitalno COVID potrdilo EU, se lahko od oseb, ki ga nimajo, zahteva, da pred prihodom ali najpozneje 24 ur po njem opravijo test NAAT ali antigenski test s skupnega seznama EU antigenskih testov na COVID-19. To ne velja za osebe, od katerih se v skladu s točko 16 ne zahteva digitalno COVID potrdilo EU.“;

(6)

v točki 16 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

naslednjih kategorij potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, kadar opravljajo to nujno funkcijo ali morajo nujno potovati:

delavci v prevozništvu ali izvajalci prevoznih storitev, vključno z vozniki in sovozniki tovornih vozil, ki prevažajo blago za uporabo na ozemlju, in tisti, ki so zgolj v tranzitu;

zdravstvenih delavci, raziskovalci na področju zdravstva in poklicni oskrbovalci starejših;

pacienti, ki potujejo iz nujnih zdravstvenih ali družinskih razlogov;

diplomati, uslužbenci mednarodnih organizacij, osebe, ki jih povabijo mednarodne organizacije, vojaško osebje, humanitarni delavci, osebje civilne zaščite ter osebe iz člena 2 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 (13);

potniki v tranzitu;

pomorščaki;

osebe, ki skrbijo za kritično ali drugo ključno infrastrukturo.“;

(7)

za točko 16 se črta naslov „Zemljevid s semaforjem EU in izvzetja ter dodatni ukrepi, ki temeljijo na obojem“

(8)

točke 17, 18 in 19 se črtajo;

(9)

v točki 20 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral v podporo državam članicam še naprej objavljati informacije in podatke o skrb ali pozornost vzbujajočih različicah SARS-CoV-2.“;

(10)

točke 21, 22 in 23 se nadomestijo z naslednjim:

„21.

Države članice bi morale oceniti kroženje različnih različic SARS-CoV-2 v skupnosti z izbiro reprezentativnih vzorcev za sekvenciranje, izvajati genetsko karakterizacijo in poročati o rezultatih tipizacije različic v skladu s smernicami za sekvenciranje, ki jih objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

22.

Kadar država članica v odziv na pojav nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2 od potnikov, vključno z imetniki digitalnih COVID potrdil EU, zahteva, da po vstopu na njeno ozemlje prestanejo karanteno oziroma samoosamitev ali opravijo testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, ali če za imetnike takih potrdil uvede druge omejitve, bi morala o tem prek mreže IPCR hitro ustrezno obvestiti Komisijo in druge države članice ter jim med drugim zagotoviti informacije iz točke 11c tega priporočila in člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/953. Če je mogoče, bi bilo take informacije treba zagotoviti 48 ur pred uvedbo takih novih omejitev. Tovrstni ukrepi bi morali biti po možnosti omejeni na regionalno raven. Države članice bi morale dati prednost testiranju pred drugimi ukrepi.

To bi moralo veljati tudi v primerih, ko bi se epidemiološke razmere hitro in resno poslabšale na način, ki kaže na pojav nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2.

23.

Kadar država članica sproži zasilno zavoro in zato od delavcev v prevozništvu in izvajalcev prevoznih storitev zahteva, da opravijo test na okužbo s COVID-19, bi bilo treba uporabiti hitre antigenske teste in ne zahtevati karantene; to ne bi smelo povzročiti motenj v prevozu. Če pride do motenj v prevozu ali dobavni verigi, bi morale države članice nemudoma odpraviti ali razveljaviti takšne zahteve po sistematičnem testiranju, da se ohrani delovanje ‚zelenih pasov‘. Poleg tega se od drugih vrst potnikov iz točk 16(a) in (b) ne bi smela zahtevati karantena ali samoosamitev.“;

(11)

točka 24 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar država članica razmišlja, da bi zaradi pojava nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2 sprožila zasilno zavoro, bi bilo treba v naslednjih 48 urah sklicati mrežo IPCR, da bi razpravljala o tem, ali so za zadržanje širjenja nove različice potrebni usklajeni ukrepi po vsej EU, in to v tesnem sodelovanju s Komisijo in ob podpori Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Na takem usklajevalnem sestanku bi morala zadevna država članica razložiti, zakaj razmišlja o sprožitvi zasilne zavore. Kolikor je to ustrezno, bi morale države članice ukrepe, o katerih se razpravlja, izvajati usklajeno.

Komisija lahko na podlagi redne ocene novih dokazov o različicah, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ustreznih razprav o javnem zdravju v Odboru za zdravstveno varnost in analize evropske skupine strokovnjakov za različice SARS-CoV-2 predlaga tudi razpravo v Svetu o novi skrb ali pozornost vzbujajoči različici SARS-CoV-2.“;

(12)

točka 27 se nadomesti z naslednjim:

„27.

Kadar države članice v okviru točke 11a ali 22 od oseb, ki potujejo na njihovo ozemlje s kolektivnimi prevoznimi sredstvi s predhodno dodeljenim sedežem ali kabino, zahtevajo, da predložijo obrazec za lokalizacijo potnika za namene iskanja stikov v skladu z zahtevami glede varstva podatkov, naj uporabljajo digitalni obrazec EU za lokalizacijo potnika, ki ga je razvil EU Healthy Gateways (14), in funkcionalnost selektivnega pošiljanja obvestil v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, vzpostavljenim s členom 8 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15), vključno z vsemi ustreznimi strukturiranimi informacijami za čezmejno iskanje stikov. Države članice ne bi smele zahtevati predložitve obrazca za lokalizacijo potnika za potovanja z zasebnim prevozom. Države članice bi lahko, kadar je to mogoče na podlagi nacionalnega prava in v skladu s pravili o varstvu podatkov, razmislile tudi o uporabi obstoječih podatkov o potnikih za namene iskanja stikov.“

(13)

točki 29 in 30 se nadomestita z naslednjim:

„29.

V skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/953 bi morale države članice zadevnim deležnikom in širši javnosti pravočasno zagotoviti jasne in celovite informacije o vseh ukrepih, ki vplivajo na pravico do prostega gibanja, in vseh spremljajočih zahtevah, na primer da je treba predložiti obrazec za lokalizacijo potnika. To vključuje tudi informacije o odpravi ali odsotnosti takih zahtev. Informacije bi morale biti objavljene tudi v strojno berljivi obliki.

30.

Te informacije bi morale države članice redno posodabljati, pravočasno pa bi morale biti na voljo tudi na spletni platformi ‚Re-Open EU‘. Države članice bi morale na platformi ‚Re-open EU‘ zagotoviti tudi informacije o vseh načinih notranje uporabe digitalnih COVID potrdil EU.

Informacije o vseh novih ukrepih bi bilo treba objaviti čim prej in praviloma vsaj 24 ur pred začetkom njihove veljavnosti ob upoštevanju, da je v epidemioloških izrednih razmerah potrebna določena prožnost.“;

(14)

priloga se črta.

V Bruslju, 13. decembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  Priporočilo Sveta (EU) 2022/107 z dne 25. januarja 2022 o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila (EU) 2020/1475 (UL L 18, 27.1.2022, str. 110).

(2)  Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 1).

(3)  Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 z dne 13. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 337, 14.10.2020, str. 3).

(4)  Predlog za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu za olajšanje varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila (EU) 2020/1475 (COM(2021) 749 final).

(5)  https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/latest-evidence/clinical

(6)  Glej tudi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – COVID-19 – Nadaljnja pripravljenost in odzivanje na ravni EU: priprave na prihodnost (COM(2022) 190 final).

(7)  Uredba (EU) 2022/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/953 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 173, 30.6.2022, str. 37).

(8)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, 4.3.2022, str. 1).

(9)  Priporočilo Sveta (EU) 2022/2548 z dne 13. decembra 2022 o usklajenem pristopu k potovanju v Unijo med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 (glej stran 146 tega Uradnega lista).

(10)  https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/methods-detection-and-characterisation-sars-cov-2-variants-second-update

(11)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Odziv EU na pandemijo COVID-19: priprave na jesen in zimo 2023 (COM(2022) 452 final).

(12)  Na voljo na: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/public-health/high-quality-covid-19-testing_en.

(13)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, 4.3.2022, str. 1).

(14)  https://www.euplf.eu/en/home/index.html

(15)  Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).


Top