(1)

Z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila spremenjena Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in sicer z določitvijo diverzificirane strategije financiranja kot enotne metode financiranja za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga s strani Komisije. Člen 220a finančne uredbe se uporablja za programe finančne pomoči, za katere temeljni akti začnejo veljati 9. novembra 2022 ali pozneje. Diverzificirana strategija financiranja se ne uporablja za obstoječe programe, v okviru katerih bi bilo treba operacije najemanja in dajanja posojil še naprej izvajati po tradicionalni vzajemni (back-to-back) metodi v skladu s členom 220 finančne uredbe. Vzajemna metoda se lahko izjemoma uporablja tudi za nove programe finančne pomoči, poleg tega pa se uporablja za vse programe Euratoma.

(2)

V skladu s členom 220a finančne uredbe Komisija določi potrebne ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Te ureditve bi morale vključevati okvir upravljanja, postopke obvladovanja tveganja in metodologijo razporejanja stroškov, ki bi morala zagotoviti, da vse stroške, ki jih ima Unija in se nanašajo na finančno pomoč, krije država upravičenka. Zato je treba določiti ureditve, ki se uporabljajo za operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, ki jih izvaja Komisija v okviru diverzificirane strategije financiranja, ter za s tem povezane operacije dajanja posojil.

(3)

Komisija je prvič uporabila diverzificirano strategijo financiranja za operacije najemanja posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU, začasnega instrumenta Unije za podporo gospodarskemu okrevanju po krizi zaradi COVID-19. To je omogočilo uspešno mobilizacijo sredstev za nepovratno podporo in posojila na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in drugih programov Unije iz člena 2(2) Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (4).

(4)

Model upravljanja in postopki, potrebni za izvajanje diverzificirane strategije financiranja v okviru NextGenerationEU, so bili določeni v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije C(2021) 2502 (5). Te ureditve med drugim vključujejo okvir upravljanja, obvladovanje tveganja in postopke za zagotavljanje skladnosti. Metodologija razporejanja stroškov je bila razvita v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/1095 (6). Ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja v skladu s členom 220a finančne uredbe je primerno utemeljiti na modelu upravljanja za NextGenerationEU.

(5)

Čeprav bi se moral ta sklep uporabljati predvsem za operacije, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja, je primerno, da se nekatere ureditve, določene v njem, razširijo na operacije, ki se izvajajo po vzajemni metodi. Ta pristop bi zagotovil skladnost med različnimi programi, kolikor je to mogoče. Zagotovil bi tudi, da za vse operacije velja najvišji standard pravil v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. To bi moralo veljati za ureditve v zvezi z obvladovanjem tveganja in postopki za zagotavljanje skladnosti.

(6)

V letnem sklepu o najemanju posojil bi bilo treba določiti elemente načrtovanih operacij najemanja posojil v okviru diverzificirane strategije financiranja za obdobje enega leta. Zlasti bi bilo treba v tem sklepu določiti razsežnosti operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki jih je treba izvesti, da se določi skupna izpostavljenost proračuna Unije in upravičencev do posojil. V ta namen bi bilo treba v sklepu določiti razpon najvišjih zneskov izdaj dolgoročnega financiranja za vse namene, najvišji neporavnani znesek kratkoročnega financiranja, najdaljšo povprečno zapadlost dolgoročnega financiranja Unije, omejitev končnega neporavnanega zneska na izdajo in, če je ustrezno, najvišji znesek izdaj Komisije, ki jih je mogoče hraniti za lastni račun in se lahko uporabijo kot dodaten vir financiranja ali za podporo sekundarnemu trgu.

(7)

Da se zagotovi, da so na voljo potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v okviru povezanih programov finančne pomoči, ko zapadejo v plačilo, bi bilo treba operacije najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja izvajati na podlagi polletnih načrtov financiranja. V načrtih financiranja bi se te operacije v tem obdobju določile glede na plačila, ki jih je treba izvesti za izvajanje povezanih programov. Vzpostavitev načrta financiranja bi zato morala zagotoviti neposredno povezavo s potrebami po plačilih, da se izpolnijo obveznosti glede odhodkov, ki so bile prevzete v skladu z ustreznimi temeljnimi akti. Načrt financiranja bi bilo treba pripraviti na podlagi omejitev, določenih v letnem sklepu o najemanju posojil. Načrt financiranja je podlaga za obveščanje udeležencev na trgu o okvirnih načrtih financiranja v prihodnjem obdobju.

(8)

Z določitvijo okvirnega najvišjega zneska najemanja posojil, ki praviloma velja za obdobje šestih mesecev, in določitvijo nekaterih drugih ključnih parametrov načrtovanih operacij bi načrt financiranja zagotovil tudi večjo predvidljivost izdaj, hkrati pa ohranil prožnost in zagotovil preglednost na trgih. Ciljna baza vlagateljev potrebuje informacije o prihodnjih izdajah in navedbo časovnega okvira za pripravo svojega naložbenega načrtovanja.

(9)

Letni sklep o najemanju posojil in načrt financiranja bi morala biti podlaga za obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta s strani Komisije v skladu s členom 220a(2) finančne uredbe ter za obveščanje trgov in javnosti. Poleg tega bi morala Komisija izčrpno in redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh vidikih svoje strategije najemanja posojil in upravljanja dolga v skladu s členom 220a(2) finančne uredbe.

(10)

Opredelitev točnih in smiselnih načrtov financiranja v okviru diverzificirane strategije financiranja je odvisna od tega, da odredbodajalci, odgovorni za izvajanje programov finančne pomoči, redno in pravočasno sporočajo informacije, da se ti programi lahko izvajajo v časovnih okvirih in ob upoštevanju zneskov za pričakovane odobritve plačil. Te informacije bi bilo treba sporočiti Generalnemu direktoratu za proračun kot službi, pristojni za opredelitev in izvajanje načrtov financiranja, prek orodja Komisije za finančno napovedovanje.

(11)

V okviru diverzificirane strategije financiranja bi si bilo treba prizadevati za najugodnejše finančne pogoje za Unijo, in sicer z dobrim načrtovanjem in nemotenim izvajanjem transakcij pod najboljšimi možnimi pogoji v prevladujočih tržnih pogojih. Glede na potrebo po zbiranju sredstev, da se omogočijo izplačila zadevnim programom, ima Komisija omejeno diskrecijsko pravico glede časovnega razporeda tržnih transakcij. Diverzificirana strategija financiranja bi Komisiji zagotovila širši nabor tehnik financiranja, vključno s kratkoročnim financiranjem, kar bi ji omogočilo, da zmanjša tveganje izvrševanja na trgu, kadar je to potrebno za zbiranje sredstev v bolj neugodnih tržnih razmerah.

(12)

Instrumenti financiranja v okviru diverzificirane strategije financiranja bi morali med drugim vključevati različne referenčne obveznice in menice EU. Operacije najemanja posojil v okviru diverzificirane strategije financiranja bi morale biti organizirane kot dražbe, sindicirane transakcije ali prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kar je glede na obseg in naravo operacij najprimernejše.

(13)

V diverzificirano strategijo financiranja bi bilo treba vključiti možnost izdajanja kratkoročnih instrumentov in vzdrževanja likvidnostne rezerve, kar bi Komisiji omogočilo, da absorbira neskladja v časovnem okviru med najemanjem posojil in izplačili ter izpolni zahtevek za izplačilo v primeru neugodnih pogojev financiranja. Operacije kratkoročnega najemanja posojil prek menic EU bi bilo treba izvajati z rednimi dražbami, da se zagotovita prožnost in učinkovitost. Te dražbe bi morale biti organizirane tako, da se zagotovita pregleden in predvidljiv status izdajatelja Unije ter enaka obravnava udeležencev.

(14)

Operacije upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja omogočajo boljše upravljanje obrestnih mer in drugih finančnih tveganj. Zato je primerno dovoliti uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, za upravljanje obrestne mere ali drugih finančnih tveganj v zvezi s posojili za države upravičenke, pri čemer je treba vedno upoštevati načelo uravnoteženosti proračuna, ali sklepanje zavarovanih ali nezavarovanih transakcij na denarnem trgu z uradi za upravljanje dolga držav članic, nadnacionalnimi institucijami, nacionalnimi agencijami javnega sektorja, kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji z ustrezno bonitetno oceno ali centralnimi nasprotnimi strankami. V zvezi s tem bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za ponoven odkup in/ali lastništvo obveznic za namene upravljanja likvidnosti ter njenega podpiranja na trgu obveznic EU.

(15)

Operacije dajanja posojil bi bilo treba izvajati v skladu z ustreznim temeljnim aktom in ustreznimi sporazumi o posojilih. Primerno je določiti minimalne pogoje za izplačilo posojil. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da države upravičenke krijejo vse stroške, povezane s posojilom Unije, v skladu z metodologijo, ki jo določi Komisija v ločenem sklepu, dopolnjenem s podrobnimi smernicami za izračun takih stroškov.

(16)

Državam upravičenkam bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, da omogoči posojila ki imajo na podlagi varovanja pred obrestnim tveganjem fiksno obrestno mero. Zato bi morala Komisija uporabiti finančne instrumente, kot so obrestne zamenjave, da bi ponudila posojila s fiksno obrestno mero. Stroške upravljanja tveganj z izvedenimi finančnimi instrumenti bi morala kriti država upravičenka.

(17)

Operacije najemanja posojil v okviru obstoječih programov finančne pomoči se izvajajo v okviru „programa za izdajo dolžniških instrumentov EU in Euratoma“, ki je bil vzpostavljen leta 2019 in posodobljen leta 2021 (v nadaljnjem besedilu: program za izdajo dolžniških instrumentov). To med drugim vključuje prospekt, ki vsebuje vse zahtevane informacije za trge v skladu z veljavno zakonodajo, ter operativne in pogodbene dogovore z nasprotnimi strankami, ki so ključni za dejavnosti najemanja posojil. Operacije najemanja posojil v okviru diverzificirane strategije financiranja bi bilo treba izvajati v okviru programa za izdajo dolžniških instrumentov po uvedbi potrebnih sprememb v obstoječi dokumentaciji.

(18)

Za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja bi bilo treba vzpostaviti ustrezne operativne zmogljivosti, vključno z zmogljivostmi za poravnavo transakcij, dražbenim sistemom in možnostjo uporabe repo poslov ter zamenjav.

(19)

Za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in povezanih operacij dajanja posojil bi morala Komisija odpreti namenske račune izključno za namen teh operacij. Za te račune bi morali veljati enaki premisleki kot za račune za operacije NextGenerationEU. Zlasti za obravnavanje likvidnostnega tveganja, ki izhaja iz teh operacij, bi bilo treba vzpostaviti varna in namenska bonitetna denarna imetja za plačila. Zahteva po razpolaganju s takšno namensko previdnostno rezervo v denarnih sredstvih je sestavni in nepogrešljiv del pristopa k obvladovanju tveganj za diverzificirano strategijo financiranja. Za zagotovitev, da ta kritična denarna imetja niso izpostavljena tveganju nasprotne stranke, ki izhaja iz propada institucije, pri kateri se te rezerve hranijo, je nujno, da se ta bonitetna denarna imetja hranijo pri centralni banki. Ta denarna imetja bi se morala hraniti na namenskem računu pri ECB in bi morala biti na najnižji ravni, ki je potrebna za poravnavo prihodnjih plačil v kratkoročnem obdobju, vendar lahko njihov znesek niha glede na časovni načrt izdaj in izplačil. Z ECB bi bilo treba skleniti pogodbo o storitvah fiskalnega agenta, ki bi omogočala kritje s tem povezanih stroškov.

(20)

Poleg tega bi moral okvir za obvladovanje tveganja in skladnost za operacije najemanja posojil, upravljanja dolga in dajanja posojil zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije in zagotoviti, da se vse dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen z najvišjimi standardi integritete, poštenosti ter dobrega finančnega poslovodenja in obvladovanja tveganj. V zvezi s tem bi bilo treba vlogo direktorja upravljanja tveganj, predhodno določeno s Sklepom Komisije C(2021) 2502, razširiti na vse operacije v okviru diverzificirane strategije financiranja na podlagi tega sklepa. Direktorju upravljanja tveganj bi moral pri izpolnjevanju nalog pomagati odbor za tveganje in skladnost.

(21)

Direktor upravljanja tveganj bi moral v skladu z najboljšimi praksami in priznanimi mednarodnimi standardi pripraviti politiko visokega tveganja in skladnosti, ki bi vsebovala smernice o tveganju in skladnosti za popolnoma neodvisno izvajanje operacij.

(22)

Zlasti bi moral zagotoviti, da so operacije skladne s politiko visokega tveganja in skladnosti ter da se tveganja, povezana s temi operacijami, opredelijo, razumejo, obvladujejo in sporočajo direktorju upravljanja tveganj. Pri opravljanju teh nalog bi moral direktorju upravljanja tveganj pomagati uradnik za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki bi moral neposredno poročati direktorju upravljanja tveganj o zadevah v zvezi s skladnostjo s pravili in postopki ter preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(23)

Za zagotovitev, da so ureditve, ki se uporabljajo za vse operacije, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja, enotne, je primerno razveljaviti Sklep C(2021) 2502.

(24)

Za zagotovitev, da bodo prihodnje operacije najemanja posojil v okviru instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini (7) deležne ugodnosti diverzificirane strategije financiranja, bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –