(1)

Države članice morajo v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora pripraviti načrte izvedbe, ki morajo vključevati zavezujoče cilje uspešnosti za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Navedeni cilji uspešnosti morajo biti skladni z vseevropskimi cilji, ki jih je Komisija sprejela za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje so bili prvotno določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/903 (3). Ker so bili navedeni vseevropski cilji uspešnosti in osnutki načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki so jih države članice naknadno predložile oktobra 2019, pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19 marca 2020, pri njih ni upoštevano znatno zmanjšanje zračnega prometa zaradi ukrepov, ki so jih države članice in tretje države sprejele za zajezitev pandemije.

(3)

V odziv na vpliv pandemije COVID-19 na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa so bili v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1627 (4) določeni izredni ukrepi za tretje referenčno obdobje, ki odstopajo od določb Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je 2. junija 2021 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2021/891 (5) o določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Na podlagi tega so države članice oktobra 2021 Komisiji predložile osnutke načrtov izvedbe, ki vsebujejo revidirane lokalne cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje.

(4)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/728 (6) je bil naslovljen na Belgijo, Nemčijo, Grčijo, Francijo, Ciper, Latvijo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Romunijo in Švedsko. V navedenem sklepu je Komisija ugotovila, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki ga je predložila Malta, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti, in izdala priporočila za revizijo navedenih ciljev.

(5)

V odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je Unija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je ruskim letalskim prevoznikom, zrakoplovom, registriranim v Rusiji, ter zrakoplovom, ki niso registrirani v Rusiji in so v lasti ali zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, prepovedala pristanek na ozemlju Unije, vzletanje z njega ali prelete čezenj. Navedeni omejevalni ukrepi in protiukrepi, ki jih je sprejela Rusija, so privedli do sprememb v zračnem prometu v evropskem zračnem prostoru. Nekatere države članice je močno prizadelo znatno zmanjšanje števila preletov v zračnem prostoru, za katerega so odgovorne. Vendar je učinek na število letov, ugotovljen na ravni Unije, omejen v nasprotju z velikim upadom zračnega prometa po vsej Evropi, ki je bil posledica izbruha pandemije COVID-19.

(6)

Malta je 13. julija 2022 Komisiji v oceno predložila revidirani osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje (v nadaljnjem besedilu: revidirani osnutek načrta izvedbe).

(7)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta.

(8)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ob upoštevanju lokalnih okoliščin ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, in sicer na podlagi meril za ocenjevanje iz Priloge IV, točka 1, k navedeni izvedbeni uredbi. Komisija je za vsako ključno področje uspešnosti in z njim povezane cilje uspešnosti oceno dopolnila s pregledom elementov iz Priloge IV, točke 2, k navedeni izvedbeni uredbi.

(9)

V osnovni napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR), objavljeni junija 2022, so upoštevane spremenjene okoliščine iz uvodne izjave (5). Na podlagi navedene napovedi Komisija ugotavlja, da ni predvideno, da bi na Malti v tretjem referenčnem obdobju prišlo do neugodnih sprememb v prometu zaradi ruske vojne v Ukrajini.

(10)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je Komisija na podlagi merila iz Priloge IV, točka 1.1, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenila skladnost ciljev, ki jih je Malta predložila glede učinkovitosti varnostnega upravljanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

(11)

Lokalni cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Malta predlagala glede učinkovitosti varnostnega upravljanja, razčlenjeni po ciljih varnostnega upravljanja in izraženi kot raven izvajanja, so:

(12)

Cilji glede varnosti, ki jih je za MATS predlagala Malta, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti in za leto 2024 celo presegajo vseevropske cilje uspešnosti na področjih „varnostne politike in ciljev“, „zagotavljanja varnosti“ in „spodbujanja varnosti“.

(13)

Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, določa ukrepe za MATS za dosego lokalnih ciljev glede varnosti, kot je uvedba centra za varnostne operacije in centra za delovanje omrežja, uvedba nove varnostne programske opreme, najem strokovnjakov za kibernetsko varnost za izboljšanje obvladovanja tveganj ter usposabljanje osebja za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede upravljanja sprememb iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/373.

(14)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (11) in (13) ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2021/891 doseči do zadnjega leta tretjega referenčnega obdobja, tj. do leta 2024, bi bilo treba cilje, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti.

(15)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila na podlagi merila iz Priloge IV, točka 1.2, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je Malta predložila glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil na voljo ob sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021.

(16)

Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, še pred izbruhom pandemije COVID-19, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj je rok za njegovo uporabo potekel in je njegovo izvajanje postalo dokončno, pri čemer retroaktivne prilagoditve niso več mogoče. Podobno tudi lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja za leto 2021, ki so jih države članice določile v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih oktobra 2021, ni bilo mogoče retroaktivno spremeniti v revidiranih osnutkih načrtov izvedbe. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2022, 2023 in 2024.

(17)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki jih je predlagala Malta, in zadevne nacionalne referenčne vrednosti za tretje referenčno obdobje iz ERNIP, izražene kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(18)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Malta, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako od let 2022 do 2024.

(19)

Komisija ugotavlja, da je Malta v revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za dosego lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo izvajanje zračnega prostora prostih rut nad nivojem letenja 195, oblikovanje novega manevrskega območja na terminalu ter nove postopke prihodov in odhodov.

(20)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (17) do (19) bi bilo treba cilje, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja.

(21)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila na podlagi merila iz Priloge IV, točka 1.3, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je Malta predložila glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let na ruti. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, primerjani z ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil na voljo ob sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021.

(22)

Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, še pred izbruhom pandemije COVID-19, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj je rok za njegovo uporabo potekel in je njegovo izvajanje postalo dokončno, pri čemer retroaktivne prilagoditve niso več mogoče. Podobno tudi lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za leto 2021, ki so jih države članice določile v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih oktobra 2021, ni bilo mogoče retroaktivno spremeniti v revidiranih osnutkih načrtov izvedbe. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2022, 2023 in 2024.

(23)

Cilji glede zmogljivosti na rutah, ki jih je Malta predlagala za tretje referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(24)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Malta, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako od let 2022 do 2024.

(25)

Komisija ugotavlja, da je Malta v osnutku načrta izvedbe navedla ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na rutah. Navedeni ukrepi vključujejo povečanje števila kontrolorjev zračnega prometa v ekvivalentih polnega delovnega časa do konca tretjega referenčnega obdobja in izvajanje zračnega prostora prostih rut.

(26)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (23) do (25) bi bilo treba cilje, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti.

(27)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kot je določeno v členu 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe, je Komisija svojo oceno ciljev glede zmogljivosti na rutah dopolnila s pregledom ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s Prilogo IV, točka 2.1(b), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov v zvezi z Malto.

(28)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 ugotovila, da cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Malta predložila leta 2021, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. Malta je v okviru svojega revidiranega osnutka načrta izvedbe predlagala revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti na rutah.

(29)

Spodnja preglednica prikazuje začetne cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na rutah za malteško območje zaračunavanja za tretje referenčno obdobje, kot so navedeni v osnutku načrta izvedbe iz leta 2021, in ustrezne revidirane cilje uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, predloženega leta 2022.

(30)

Komisija ugotavlja, da je Malta revidirala svoje lokalne cilje glede stroškovne učinkovitosti za obdobje 2022–2024, zaradi česar so skupni ugotovljeni stroški na enoto v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe iz leta 2021 nižji za 12,3 % v navedenih treh letih, v celotnem tretjem referenčnem obdobju pa za 8,7 %. Navedena zmanjšanja ugotovljenih stroškov na enoto so posledica posodobljenih predpostavk glede prometa, uporabljenih v revidiranem osnutku načrta izvedbe za vsako od let 2022 do 2024, in revizije ugotovljenih stroškov, izraženih v realnih cenah iz leta 2017, navzdol za navedena leta.

(31)

Spremembe napovedi prometa za vsako od let 2022 do 2024 so predstavljene v spodnji preglednici. Komisija ugotavlja, da napoved prometa, uporabljena v revidiranem osnutku načrta izvedbe, temelji na osnovni napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz junija 2022.

(32)

Revidirani ugotovljeni stroški za vsako od let 2022 do 2024, izraženi v realnih cenah iz leta 2017, so prikazani v spodnji preglednici.

(33)

Revidirani osnutek načrta izvedbe vsebuje posodobljeno napoved inflacije za Malto za vsako od koledarskih let od 2022 do 2024, kot je prikazano v spodnji preglednici.

(34)

Zaradi posodobitve napovedi inflacije so revidirani ugotovljeni stroški v nominalnih vrednostih za leto 2022 ostali večinoma nespremenjeni. Vendar Komisija ugotavlja, da je Malta revidirala navzdol ugotovljene stroške v nominalnih vrednostih za leti 2023 in 2024.

(35)

Komisija je ocenila skladnost revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Malta predlagala glede območja zaračunavanja na rutah, na podlagi meril iz Priloge IV, točke 1.4(a), (b) in (c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(36)

V zvezi z merilom iz Priloge IV, točka 1.4(a), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju znaša –1,0 %, kar presega gibanje na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša +1,0 %. Komisija ugotavlja, da to pomeni izboljšanje glede na gibanje ugotovljenih stroškov na enoto v višini +2,0 %, izračunano na podlagi osnutka načrta izvedbe, predloženega leta 2021.

(37)

V zvezi z merilom iz Priloge IV, točka 1.4(b), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v drugem in tretjem referenčnem obdobju znaša +0,3 %, kar ne dosega dolgoročnega gibanja na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,3 %. Vendar Komisija ugotavlja, da to pomeni izboljšanje glede na dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto v višini +1,6 %, izračunano na podlagi osnutka načrta izvedbe, predloženega leta 2021.

(38)

V zvezi z merilom iz Priloge IV, točka 1.4(c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da malteška izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto znaša 22,98 EUR v realnih cenah iz leta 2017 in je za 19,7 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti 28,64 EUR v realnih cenah iz leta 2017 ustrezne primerjalne skupine.

(39)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (36), zaradi revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti malteško gibanje ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem referenčnem obdobju znatno presega ustrezno gibanje na ravni Unije in kaže na zmanjšanje ugotovljenih stroškov na enoto v referenčnem obdobju. Poleg tega Malta glede na uvodno izjavo (38) navaja dobro stroškovno učinkovitost glede na svojo izhodiščno vrednost za leto 2019, ki je znatno nižja od zadevnega povprečja v primerjalni skupini. Nazadnje Komisija ugotavlja, da je Malta revidirala navzdol ugotovljene stroške za tretje referenčno obdobje v realnih in nominalnih vrednostih, pri tem pa namerava povečati promet na podlagi posodobljene napovedi prometa za tretje referenčno obdobje. Komisija zato meni, da odstopanje od gibanja dolgoročnih ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije, navedeno v uvodni izjavi (37), ne pomeni, da v zvezi z Malto ni mogoče ugotoviti skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(40)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija meni, da je Malta ustrezno obravnavala priporočila iz člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2022/728.

(41)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (29) do (40) bi bilo treba cilje, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(42)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kot je določeno v členu 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe, je Komisija svojo oceno ciljev glede stroškovne učinkovitosti na rutah dopolnila s pregledom ciljev glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s Prilogo IV, točka 2.1(c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(43)

V Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 je Komisija izrazila pomisleke glede ciljev stroškovne učinkovitosti na terminalih, ki jih je Malta predlagala v osnutku načrta izvedbe, predloženem leta 2021, in navedla, da bi morala Malta dodatno utemeljiti navedene cilje ali jih revidirati navzdol. Vendar Komisija ugotavlja, da je Malta v nasprotju s tem navedene cilje revidirala navzgor, razen za leto 2023, in tega ni ustrezno utemeljila.

(44)

Komisija ugotavlja, da je malteško gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v višini +5,0 % v tretjem referenčnem obdobju še vedno višje od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na rutah, ki znaša –1,0 % v tretjem referenčnem obdobju, prav tako je višje od dejanskega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih iz drugega referenčnega obdobja, ki je znašalo +0,6 %. Poleg tega se je gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v tretjem referenčnem obdobju poslabšalo v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe, ki ga je Malta predložila leta 2021 in v katerem je bilo navedeno gibanje dejanskih stroškov na enoto na terminalih v višini +4,3 %.

(45)

Glede na navedeno v uvodnih izjavah (43) in (44) Komisija ugotavlja, da malteški revidirani cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na terminalih še vedno vzbujajo pomisleke. Komisija torej ponovno poudarja svoje stališče iz Izvedbenega sklepa (EU) 2022/728, da bi morala Malta navedene cilje revidirati navzdol ali predložiti ustrezne utemeljitve za navedene cilje, tudi za dodatna povečanja stroškov, ki se nanašajo na leti 2022 in 2024. Komisija poziva Malto, naj te ugotovitve obravnava pri sprejemanju svojega končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(46)

V skladu s Prilogo IV, točka 2.1(f), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija v zvezi z oceno lokalnih ciljev glede zmogljivosti pregledala sisteme spodbud iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta. Komisija je zlasti preverila, ali navedeni sistemi spodbud izpolnjujejo vsebinske zahteve iz člena 11(1) in (3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija ugotavlja, da Malta ni spremenila navedenih sistemov spodbud v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe, ki ga je predložila leta 2021.

(47)

V zvezi s sistemi zmogljivosti na rutah in terminalih, ki jih je predlagala Malta, Komisija na podlagi strokovnega mnenja, ki ga je zagotovil organ za oceno uspešnosti, močno dvomi, da bi predlagani največji finančni neugodnosti, ki znašata 0,5 % oziroma 0,25 % ugotovljenih stroškov, kakor koli bistveno vplivali na tvegane prihodke, kot se zahteva v skladu s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(48)

Zato bi morala Malta pri sprejemanju svojega končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 revidirati svoje sisteme spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na rutah in terminalih, tako da bi bili največji finančni neugodnosti, ki izhajata iz navedenih sistemov spodbud, določeni na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot se to izrecno zahteva v skladu s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kar bi po mnenju Komisije moralo privesti do največje finančne neugodnosti, ki je enaka ali višja od 1 % ugotovljenih stroškov.

(49)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Malta, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti –