(1)

V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) morajo države članice voditi svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. V členu 148 PDEU se od držav članic zahteva, da izvajajo politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje, ki jih je pripravil Svet. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2)

V členu 175 PDEU se od držav članic med drugim zahteva, da svojo gospodarsko politiko usklajujejo tako, da dosegajo cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174 PDEU.

(3)

Izbruh COVID-19 v začetku leta 2020 je spremenil gospodarske in socialne obete za prihodnja leta v Uniji in po svetu. V Uniji so se pojavile nove prednostne naloge, povezane s krizo, ki so osredotočene posebej na okrevanje in odpornost. Te prednostne naloge od Unije zahtevajo takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale gospodarske, socialne in zdravstvene posledice za države članice ter ublažila socialna in gospodarska škoda. Gospodarske posledice krize zaradi COVID-19 so zlasti hudo prizadele ženske. Kriza zaradi COVID-19, kot tudi pretekla gospodarska in finančna kriza, je pokazala, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih in vzdržnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na pretrese in si po njih hitreje opomorejo. Prav tako se je jasno pokazala potreba po pripravljenosti zdravstvenih sistemov, osnovnih javnih storitvah in učinkovitih mehanizmih socialne zaščite. Trajnostne, pametne in družbeno odgovorne reforme in naložbe, ki krepijo rast, preudarne fiskalne politike in nova visokokakovostna delovna mesta za odziv na nove izzive, za odpravo strukturnih gospodarskih pomanjkljivosti ter za krepitev gospodarske odpornosti bodo zato bistvenega pomena, da se gospodarstvo in družba vrneta na pot trajnostnega okrevanja ter se odpravijo gospodarske, socialne in teritorialne razlike v Uniji. To bi bilo treba storiti v interesu blaginje državljanov Unije in v skladu z ustreznimi načeli temeljnih pravic.

(4)

Z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bil vzpostavljen program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 s proračunom v višini 142 800 000 EUR ob sprejetju. Program za podporo strukturnim reformam je bil vzpostavljen za krepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam zagotavlja Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Ta uredba je zasnovana kot nadaljevanje navedenega programa, ki so ga države članice sicer pozitivno sprejele, vendar z ustreznimi spremembami.

(5)

Države članice so vse pogosteje prejemale tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam. Zato bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti Instrument za tehnično podporo, da se države članice še naprej in v večji meri podpre pri izvajanju reform (v nadaljnjem besedilu: Instrument).

(6)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik okvir, ki opredeljuje izzive in prednostne naloge nacionalnih reform ter spremlja izvajanje teh prednostnih nalog. Države članice v podporo tem prednostnim nalogam v okviru evropskega semestra oblikujejo tudi lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Te strategije se predložijo skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da se določijo in uskladijo prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje ali financiranje Unije. Služiti bi morale tudi za usklajeno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter iz drugih programov. Kar zadeva izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, bi imel Instrument jasno dodano vrednost pri pomoči državam članicam pri krepitvi njihovih zmogljivosti, da učinkovito obravnavajo priporočila za posamezne države.

(7)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot strategije Unije za rast in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo Instrument prispeval k izvajanju evropskega zelenega dogovora, vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju splošnega cilja, da bi 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje ter prizadevanje, da bi za cilje na področju biotske raznovrstnosti od leta 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer se upoštevajo obstoječa prekrivanja med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti. Ustrezne ukrepe bi bilo treba opredeliti med pripravo in izvajanjem Instrumenta ter ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Instrument bi moral obravnavati tudi širše okoljske in družbene izzive v Uniji, vključno z zaščito naravnega kapitala, ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter podporo krožnemu gospodarstvu in energetskemu prehodu, v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Instrument bi moral podpirati tudi digitalni prehod in prispevati k oblikovanju enotnega digitalnega trga.

(8)

Splošni cilj Instrumenta bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic, da izvedejo reforme. To je potrebno za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, podporo trajnostnemu in pravičnemu gospodarskemu in socialnemu okrevanju ter konvergenci, dosego odpornosti, zmanjšanje revščine in neenakosti, spodbujanje enakosti spolov, povečanje konkurenčnosti, učinkovito obravnavanje izzivov, opredeljenih v sprejetih priporočilih za posamezne države, in za izvajanje prava Unije. To je potrebno tudi za podporo prizadevanjem držav članic za okrepitev njihove institucionalne in upravne zmogljivosti ter pravosodnega okvira, vključno na regionalni in lokalni ravni, in njihovim prizadevanjem za izvajanje ciljev politike za spodbujanje socialno vključujočega, zelenega in digitalnega prehoda v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 ter ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskim stebrom socialnih pravic.

(9)

Specifična cilja Instrumenta bi morala biti pomoč nacionalnim organom pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform ter pri pripravi, spreminjanju, izvajanju in reviziji načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi Uredbe (EU) 2021/241. Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami, udeležbo deležnikov, kadar je ustrezno, ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov.

(10)

Da bi se državam članicam pomagalo pri oblikovanju, razvoju in izvajanju reform na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, reformo pravosodja, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem in izboljšanjem finančne pismenosti, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, enakostjo spolov, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo ter oskrbo, pa tudi z zgodnjim odkrivanjem tveganj in zmogljivostmi za usklajen odziv. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod. Instrument bi moral podpirati tudi priprave na članstvo v euroobmočju.

(11)

Ta uredba določa finančna sredstva za Instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (6) ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo. Letne odobritve bi morala odobriti Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka in omejitev večletnega finančnega okvira ter ob upoštevanju povpraševanja po Instrumentu.

(12)

Za kritje dodatnih potreb v okviru Instrumenta bi morale države članice imeti možnost, da v proračun Instrumenta prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in prerazporedijo nazaj neporabljena sredstva v skladu z uredbo o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili Instrumenta in bi jih bilo treba uporabiti izključno v korist zadevne države članice. Komisija bi morala navedeni državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi prerazporejenih sredstev.

(13)

Država članica bi morala imeti možnost, da za obravnavo dodatnih potreb v okviru Instrumenta zaprosi za dodatno tehnično podporo in bi morala plačati odhodke, povezane s takšno dodatno podporo. Takšna plačila bi morala biti zunanji namenski prejemki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in bi se morala uporabiti izključno v korist te države članice.

(14)

Tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti na zahtevo, da se podpre izvajanje reform, začetih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa gospodarskega upravljanja, zlasti tistih, ki učinkovito obravnavajo priporočila za posamezne države, ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za gospodarsko prilagoditev. Instrument bi moral zagotoviti tudi tehnično podporo za pripravo, spremembo, izvajanje in revizijo načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241.

(15)

V skladu s pravili in prakso, ki že obstajajo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti enostaven postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Zato bi morali biti zahtevki držav članic predloženi do 31. oktobra, razen če je v dodatnih namenskih razpisih za prijavo navedeno drugače. Ob spoštovanju splošnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo države članice. Ta merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu problemov ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora. Komisija bi morala organizirati dodatne namenske razpise v odziv na posebne nastajajoče potrebe držav članic, prednostno tudi za pripravo, spremembo, izvajanje in revizijo načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi Uredbe (EU) 2021/241.

(16)

Države članice bi morale imeti možnost, da se, preden zaprosijo za tehnično podporo, po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom in praksami posvetujejo z ustreznimi deležniki, kot so lokalni in regionalni organi, socialni partnerji in civilna družba.

(17)

Določiti bi bilo treba tudi vsebino načrtov za sodelovanje in podporo, v katerih so podrobno predstavljeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore državam članicam. V ta namen bi bilo treba pri predvidenih ukrepih tehnične podpore in s tem povezanim ocenjenim skupnim finančnim prispevkom upoštevati ukrepe in dejavnosti, ki se financirajo iz skladov Unije ali programov Unije.

(18)

Za namene odgovornosti in preglednosti ter za zagotavljanje prepoznavnosti ukrepov Unije bi morala Komisija načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki ščitijo občutljive informacije, hkrati predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bi morala imeti možnost sodelovati v dejavnostih komuniciranja. Komisija bi morala na svojem spletnem mestu objaviti seznam odobrenih zahtevkov za tehnično podporo.

(19)

Za zagotovitev večje preglednosti v zvezi s tehničnim vložkom v nacionalni proces odločanja bi morala Komisija vzpostaviti enoten spletni javni register, prek katerega bi morala ob upoštevanju veljavnih pravil in na podlagi posvetovanja z zadevnimi državami članicami imeti možnost dati na voljo končne študije ali poročila, pripravljene v okviru upravičenih ukrepov. Za zaščito občutljivih in zaupnih informacij v zvezi z njihovimi javnimi interesi bi morale države članice imeti možnost, da, kadar je to upravičeno, od Komisije zahtevajo, da teh dokumentov ne razkrije brez predhodnega dogovora.

(20)

Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju Instrumenta, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, ki bi jih bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj nacionalnih organov pri uresničevanju in izvajanju reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi v nujnih primerih omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore, bi bilo treba določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za omejeno obdobje. V zvezi s tem bi bilo treba omejen znesek proračuna v okviru programa dela Instrumenta, največ 30 % letno dodeljenih sredstev, zadržati za posebne ukrepe.

(21)

Za zagotovitev učinkovitega in skladnega dodeljevanja sredstev iz proračuna Unije in spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi na podlagi te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati. Vendar bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Zlasti bi morali Komisija in nacionalni organi za preprečitev podvajanja ali prekrivanja zagotoviti, na vseh stopnjah postopka, učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, vključno s financiranjem tehnične podpore.

(22)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8) bi bilo treba Instrument oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Instrumenta.

(23)

Komisija bi morala vsako leto hkrati predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe. Poleg tega bi bilo treba pripraviti neodvisno vmesno oceno doseganja ciljev Instrumenta, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. V zvezi s tem bi moral imeti Evropski parlament možnost, da Komisijo povabi k sodelovanju pri izmenjavi mnenj s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, da bi razpravljali o letnem poročilu in izvajanju Instrumenta. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki Instrumenta.

(24)

Določiti bi bilo treba programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi. Določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter določajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošno ureditev pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(25)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(26)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(27)

Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spremembo podpornih ukrepov, ki jih je Komisija odobrila do 31. decembra 2020 na podlagi Uredbe (EU) 2017/825 ali drugih aktov Unije, ki se uporabljajo za to pomoč. Ukrepi, odobreni na podlagi Uredbe (EU) 2017/825, bi morali zato veljati še naprej. V zvezi s tem bi bilo treba določiti tudi prehodno določbo.

(28)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –