(1)

Člen 13 Uredbe (EU) št. 648/2012 določa mehanizem, v skladu s katerim ima Komisija pooblastilo za sprejemanje sklepov o enakovrednosti, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države enakovredne zahtevam iz členov 4, 9, 10 in 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, tako da bi se za nasprotne stranke, ki sklepajo posle na področju, ki ga ureja navedena uredba, kadar ima vsaj ena izmed nasprotnih strank sedež v zadevni tretji državi, moralo šteti, da izpolnjujejo navedene zahteve s tem, ko izpolnjujejo zahteve, določene v pravni ureditvi te tretje države. S priznavanjem enakovrednosti se prispeva k doseganju glavnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. k zmanjšanju sistemskega tveganja in povečanju preglednosti trgov izvedenih finančnih instrumentov z zagotovitvijo mednarodno usklajene uporabe načel, dogovorjenih s tretjimi državami in določenih v navedeni uredbi.

(2)

Člen 11(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je dopolnjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 149/2013 (2) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2251 (3), določa pravne zahteve Unije glede pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, izvajanja stiskanja portfeljev in ureditev za usklajevanje portfeljev v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke (CNS). Poleg tega navedene določbe navajajo obveznosti glede vrednotenja in reševanja sporov, ki veljajo za te pogodbe (v nadaljnjem besedilu: tehnike zmanjševanja operativnega tveganja), ter obveznosti v zvezi z izmenjavo zavarovanja s premoženjem (v nadaljnjem besedilu: kritja) med nasprotnimi strankami.

(3)

Da bi se pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države štela za enakovredno ureditvi Unije na področju tehnik zmanjševanja operativnega tveganja in zahtev za kritja, bi moral biti konkretni rezultat veljavnih pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev enakovreden zahtevam Unije v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in zagotoviti varovanje poslovne skrivnosti, ki je enakovredno tistemu iz člena 83 navedene uredbe. Poleg tega se morajo v navedeni tretji državi učinkovito uporabljati enakovredne pravne, nadzorne in izvršilne ureditve napravičen način in brez izkrivljanja konkurence. Ocena enakovrednosti zato zajema preverjanje, ali pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države zagotavljajo, da pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, ki jih sklene vsaj ena nasprotna stranka s sedežem v navedeni tretji državi, finančnih trgov v Uniji ne izpostavljajo višji ravni tveganja ter posledično ne pomenijo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji.

(4)

Komisija je 1. oktobra 2013 prejela strokovni nasvet Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) o pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditvah v Kanade (4), ki med drugim vključujejo tehnike zmanjševanja operativnega tveganja, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS. ESMA je v svojem strokovnem nasvetu ugotovil, da glede na to, da je bila Kanada še vedno v postopku dokončnega oblikovanja svoje regulativne ureditve za obveznost kliringa, nefinančne nasprotne stranke in tehnike zmanjševanja tveganja za posle brez kliringa, ni mogel opraviti dokončne analize in zagotoviti strokovnega nasveta v zvezi s tem.

(5)

Komisija se je seznanila s strokovnim nasvetom ESMA in je upoštevala regulativni razvoj, ki se je zgodil od takrat. Ta sklep ne temelji le na primerjalni analizi pravnih, nadzornih in izvršilnih zahtev, ki veljajo v Kanadi, ampak tudi na oceni rezultata teh zahtev ter njihovi primernosti za zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, na način, ki velja za enakovrednega rezultatu zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravne, nadzorne in izvršilne ureditve, ki se uporabljajo v Kanadi za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, so določene v Smernici E-22 o zahtevah za kritje za izvedene finančne instrumente brez centralnega kliringa in v Smernici B-7 o dobrih praksah pri izvedenih finančnih instrumentih (v nadaljnjem besedilu skupaj: smernici) urada nadzornika finančnih institucij (OSFI). Neupoštevanje smernic lahko sproži pregled dovoljenja, na podlagi katerega poslujejo subjekti, za katere veljata smernici. OSFI izvaja bonitetno ureditev in nadzor nad finančnimi institucijami v Kanadi, ki so urejene z zakoni na zvezni ravni, (FRFI) ter je odgovoren za spremljanje in uveljavljanje skladnosti z vsemi smernicami OSFI. FRFI se nanaša na banke, podružnice tujih bank, bančne holdinge, fiduciarne in posojilne družbe, zadružna kreditna združenja, zadružna združenja za poslovanje s prebivalstvom, zavarovalnice za življenjsko zavarovanje, zavarovalnice za zavarovanje premoženja in nezgode ter zavarovalne holdinge. Smernici določata minimalne standarde za zahteve za kritje in druge tehnike zmanjševanja tveganja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti brez centralnega kliringa, ki jih izvajajo FRFI. Smernica B-7 je začela veljati novembra 2014, Smernica E-22 pa je začela veljati junija 2017, nekatere njene zahteve pa so predmet postopnega uvajanja v skladu z mednarodnim okvirom in obstoječim postopnim uvajanjem v Delegirani uredbi (EU) 2016/2251.

(7)

Tehnike zmanjševanja operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, kot so določene v Smernici B-7, so še vedno nezadostne v primerjavi z obveznostmi iz člena 11(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013 v zvezi s pravočasno potrditvijo, stiskanjem in usklajevanjem portfelja ter vrednotenjem poslov. Ta sklep bi moral zato zajemati samo pravne, nadzorne in izvršilne ureditve v zvezi z obveznostmi reševanja sporov, kot je določeno v členu 11(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirani uredbi (EU) št. 149/2013, ter tudi tiste v zvezi z zahtevami za kritje iz člena 11(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) 2016/2251.

(8)

Kar zadeva zahteve za reševanje sporov, ki se uporabljajo za izvedene finančne instrumente OTC brez kliringa prek CNS, določbe Kanade o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Smernice B-7, ki se uporabljajo za zajete FRFI, vsebujejo podobne obveznosti kot tiste iz člena 11(1) Uredbe (EU) št. 648/2012. Smernica B-7 vsebuje zlasti posebne določbe o reševanju sporov, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS.

(9)

Kar zadeva kritja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, se določbe iz Smernice E-22 uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, opredeljene kot v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, razen za fizično poravnane valutne terminske posle in valutne zamenjave, za katere ne veljajo zahteve za kritje, določene v Smernici E-22, fiksne fizično poravnane valutne posle, povezane z zamenjavo glavnice z medvalutnimi zamenjavami, ki so izvzeti iz zahtev za začetno kritje v skladu s Smernico E-22, in fizično poravnane izvedene finančne instrumente na blago, ki niso vključeni v opredelitev izvedenega finančnega instrumenta iz Smernice E-22. V skladu s členi 27, 30, 30a, 31 in 38 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 so valutne zamenjave in valutni terminski posli ter zamenjava glavnice z medvalutnimi zamenjavami izvzeti iz zahtev za začetno kritje, medtem ko so izvedeni finančni instrumenti, povezani s kritimi obveznicami za namene varovanja pred tveganji, nekateri izvedeni finančni instrumenti, povezani z listinjenjem, izvedeni finančni instrumenti z nasprotnimi strankami v tretjih državah, kjer ni mogoče zagotoviti pravne izvršljivosti pogodbe o pobotu ali zavarovanja s premoženjem, ter opcije na lastniške instrumente posamezne družbe in opcije na indekse upravičeni do izvzetja iz zahtev za začetno in gibljivo kritje. Ta sklep se zato ne bi smel uporabljati za fizično poravnane izvedene finančne instrumente na blago.

(10)

V skladu s Smernico E-22 morajo vse FRFI, ki pripadajo konsolidirani skupini in katerih skupni povprečni nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov brez opravljenega centralnega kliringa ob koncu meseca za marec, april in maj 2016 ter vsako naslednje leto presega 12 milijard CAD (v nadaljnjem besedilu: zajeti subjekti), izmenjati začetno in gibljivo kritje. V skladu s Smernico E-22 je Kanada sprejela mednarodno dogovorjen časovni načrt za postopno uvajanje zahtev za začetno kritje. Države, centralne banke, subjekti javnega sektorja, ustrezne multilateralne razvojne banke, Banka za mednarodne poravnave in centralne nasprotne stranke so izključene iz opredelitve zajetega subjekta. Zakladniška odvisna podjetja, ki izvajajo dejavnosti upravljanja tveganj v imenu odvisnih podjetij znotraj skupine podjetij, in nekateri subjekti s posebnim namenom (SPE) so izključeni iz opredelitve zajetih subjektov. Ta sklep bi zato moral zajemati pravne, nadzorne in izvršilne ureditve v zvezi z reševanjem sporov in obveznostmi izmenjave zavarovanja s premoženjem, ki se uporabljajo za FRFI, ki so zajeti subjekti (v nadaljnjem besedilu: zajete FRFI). V skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 se zahteva, da vse nasprotne stranke pri poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez kliringa prek CNS dnevno izmenjujejo gibljivo kritje. Ta sklep bi zato moral biti pogojen z izmenjavo gibljivega kritja za posle, izvedene z zajetimi FRFI.

(11)

V skladu s Smernico E-22 je treba začetno in gibljivo kritje izračunati in pozvati k njegovemu doplačilu v dveh delovnih dneh od izvršitve posla z izvedenim finančnim instrumentom brez opravljenega centralnega kliringa med zajeto FRFI in zajetim subjektom. Nato je treba vsakodnevno izračunavati kritja in pozvati k njihovemu doplačilu. Kritja morajo biti predložena ali prejeta najpozneje drugi delovni dan po vsakem pozivu k doplačilu kritja. V skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2016/2251 se zahteva, da vse nasprotne stranke pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS dnevno izmenjujejo gibljivo kritje ali ustrezno prilagodijo obdobje kritja za tveganje, uporabljeno za izračun začetnega kritja. Zato bi bilo treba določiti pogoje glede gibljivega kritja.

(12)

Smernica E-22 določa tudi skupni najnižji znesek prenosa začetnega in gibljivega kritja v višini 750 000 CAD. V členu 25 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 je ta znesek določen na 500 000 EUR. Ker je razlika v vrednosti navedenih valut majhna in je cilj skupen, bi bilo treba navedena zneska šteti za enakovredna.

(13)

Kar zadeva izračun začetnega kritja, Smernica E-22 podobno kot standardizirana metoda za izračun začetnega kritja iz Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) 2016/2251 dovoljuje uporabo standardiziranega modela, ki je enakovreden modelu iz navedene priloge. Za izračun začetnega kritja se lahko uporabijo tudi notranji modeli ali modeli tretjih oseb, če navedeni modeli izpolnjujejo nekatere zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. OSFI pregleduje notranje modele in modele tretjih oseb glede na merila, določena za skladnost.

(14)

Zahteve iz Smernice E-22 glede primernega zavarovanja s premoženjem in o tem, kako se to zavarovanje s premoženjem poseduje in ločuje, so podobne zahtevam iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Smernica E-22 vsebuje enakovreden seznam primernega zavarovanja s premoženjem in podobno kot Delegirana uredba (EU) 2016/2251 določa, da je treba zavarovanje s premoženjem vrednotiti dnevno. Poleg tega določa, da je treba izmenjano začetno kritje hraniti tako, da je stranki prejemnici v primeru neplačila nasprotne stranke takoj na voljo in da zanj veljajo dogovori, ki v primeru stečaja nasprotne stranke prejemnice v največji možni meri ščitijo stranko, ki predloži kritje.

(15)

V zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti se za informacije, ki jih ima OSFI, uporabljajo določbe iz oddelka 22 Zakona o uradu nadzornika finančnih institucij (v nadaljnjem besedilu: zakon o OSFI), ki zagotavlja, da so vse informacije v zvezi s poslovanjem ali zadevami finančne institucije ali osebami, ki se z njimi ukvarjajo, ki jih pridobi OSFI ali katera koli oseba, ki deluje po navodilih OSFI, zaupne in se obravnavajo temu ustrezno. Za OSFI in osebe, ki delujejo po njegovih navodilih, veljata tudi zakon o zasebnosti, ki varuje osebne podatke, ki so pod nadzorom zvezne vladne institucije, in zakon o dostopu do informacij, ki zagotavlja pravico dostopa do informacij v evidencah pod nadzorom zveznih vladnih institucij. Tako oddelek 22 zakona o OSFI, skupaj z zakonom o zasebnosti in zakonom o dostopu do informacij, zagotavlja jamstva poslovne skrivnosti, vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki so enakovredna tistim iz naslova VIII Uredbe (EU) št. 648/2012.

(16)

Nazadnje, kar zadeva učinkovit zvezni nadzor in izvrševanje pravnih ureditev v Kanadi, ima OSFI glavno odgovornost za spremljanje in uveljavljanje skladnosti s smernicama. OSFI lahko sprejme široko vrsto nadzornih ukrepov, da obravnava kakršno koli kršitev veljavnih zahtev. Za te ukrepe bi bilo zato treba šteti, da zagotavljajo učinkovito uporabo ustreznih pravnih, regulativnih in izvršilnih ureditev v skladu s smernicama na pravičen in nediskriminatoren način, da se zagotovita učinkovit nadzor in izvrševanje, enakovredna ureditvam nadzora in izvrševanja, ki so na voljo v pravnem okviru Unije.

(17)

Ta sklep priznava enakovrednost zavezujočih zahtev iz kanadske zakonodaje v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, veljavnimi v času sprejetja tega sklepa. Komisija bo v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljala razvoj ter usklajeno in učinkovito izvajanje pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, kar zadeva zahteve glede pravočasne potrditve, stiskanja in usklajevanja portfeljev, vrednotenja, reševanja sporov in kritja, ki veljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, v zvezi s katerimi je bil sprejet ta sklep. Komisija lahko v okviru svojih prizadevanj za spremljanje od OSFI zahteva, da zagotovi informacije o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev. Komisija lahko kadar koli opravi poseben pregled, če bi morala zaradi relevantnih sprememb ponovno oceniti priznavanje enakovrednosti, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena lahko privede do razveljavitve tega sklepa, posledica katere bi bila, da bi za nasprotne stranke samodejno spet začele veljati vse zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –