Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020D0701

    Sklep (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o zagotavljanju makrofinančne pomoči partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v zvezi s pandemijo COVID-19

    PE/11/2020/REV/1

    UL L 165, 27.5.2020, p. 31–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2020/701/oj

    27.5.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 165/31


    SKLEP (EU) 2020/701 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 25. maja 2020

    o zagotavljanju makrofinančne pomoči partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v zvezi s pandemijo COVID-19

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Pandemija COVID-19 zelo negativno vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost v regijah širitve in sosedstva. Partnerice se trenutno soočajo s šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se hitro poslabšuje, gospodarstvo pa pada v recesijo. Unija mora hitro in odločno ukrepati v podporo tem gospodarstvom. Zato ta sklep zajema deset partneric, in sicer Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo (*), Črno goro in Republiko Severno Makedonijo v regiji širitve; Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino v vzhodnem sosedstvu ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo in Republiko Tunizijo v južnem sosedstvu (v nadaljnjem besedilu: partnerice).

    (2)

    Nujnost pomoči je povezana s takojšnjo potrebo partneric po sredstvih poleg tistih, ki se bodo zagotovila prek drugih instrumentov Unije ter s strani mednarodnih finančnih institucij, držav članic in drugih dvostranskih donatorjev. To je potrebno, da se omogoči kratkoročni politični manevrski prostor, v katerem lahko organi partneric izvajajo ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic zaradi pandemije COVID-19.

    (3)

    Organi vsake partnerice in Mednarodni denarni sklad (MDS) so se že dogovorili o programu, ki bo podprt s kreditnim aranžmajem z MDS, oziroma naj bi se o takem programu kmalu dogovorili.

    (4)

    Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, ki je namenjena obravnavanju takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju skupaj z nepreventivnim kreditnim aranžmajem MDS, za katerega velja dogovorjen program gospodarskih reform. V okviru pandemije COVID-19 bi morala biti makrofinančna pomoč Unije na voljo tudi partnericam, ki prejemajo nujna sredstva MDS, ki se lahko zagotovijo brez predhodnih ukrepov in/ali pogojevanja, na primer prek instrumenta za hitro financiranje. Ta pomoč bi morala zato biti krajša, omejena na dve izplačili in podpirati izvajanje programa politike, ki vsebuje omejen sklop reformnih ukrepov.

    (5)

    Finančna podpora Unije partnericam je skladna s širitveno politiko in sosedsko politiko Unije.

    (6)

    Glede na to, da so partnerice pristopne ali predpristopne partnerice ali pa jih zajema evropska sosedska politika, so upravičene do makrofinančne pomoči Unije.

    (7)

    Glede na to, da bodo drastično povečane potrebe partneric po zunanjem financiranju predvidoma precej večje od sredstev, ki jih bodo zagotovili MDS in druge večstranske institucije, se makrofinančna pomoč Unije, ki se bo zagotovila partnericam, v trenutnih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen odziv na prošnje partneric za podporo pri gospodarski stabilizaciji. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem virov iz kreditnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo.

    (8)

    Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja v zunanjem financiranju partneric, s čimer bi se podprl ponoven gospodarski in družbeni razvoj.

    (9)

    Znesek makrofinančne pomoči Unije temelji na predhodni oceni preostalih potreb vsake partnerice po zunanjem financiranju in upošteva njeno zmožnost, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo, in dodana vrednost vključenosti Unije na splošno.

    (10)

    Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije ter z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij in politik.

    (11)

    Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije glede partneric. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati pri usklajevanju in zagotavljanju doslednosti zunanje politike Unije.

    (12)

    Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost partneric vrednotam, ki jih delijo z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter njihovo zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

    (13)

    Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da partnerice spoštujejo učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v partnericah ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne rasti in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

    (14)

    Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morale partnerice sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufije, korupcije in vseh drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter boj proti tem pojavom. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala preglede, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti.

    (15)

    Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

    (16)

    Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

    (17)

    Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

    (18)

    Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

    (19)

    Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi partneric pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije vsaki partnerici bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju s Črno goro uporabljati svetovalni postopek, za sprejetje memoranduma o soglasju z drugimi partnericami, ki jih zajema ta sklep, in ustrezno s tem za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev te pomoči pa postopek pregleda.

    (20)

    Ker cilja tega sklepa, in sicer podpreti gospodarstva partneric, ki se trenutno soočajo s šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se hitro poslabšuje, gospodarstvo pa pada v recesijo kot posledica pandemije COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    (21)

    Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in s tem povezane gospodarske posledice, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

    (22)

    Ta sklep bi moral nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    1.   Unija da na voljo makrofinančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) Republiki Albaniji, Bosni in Hercegovini, Gruziji, Hašemitski kraljevini Jordaniji, Kosovu, Republiki Moldaviji, Črni gori, Republiki Severni Makedoniji, Republiki Tuniziji in Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: partnerice) v višini največ 3 milijarde EUR, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo in obsežen načrt reform partneric. Pomoč pomaga pokriti nujne plačilnobilančne potrebe partneric, kot so opredeljene v programu, ki ga podpira MDS, in se da na voljo, kot sledi:

    (a)

    180 milijonov EUR za Republiko Albanijo;

    (b)

    250 milijonov EUR za Bosno in Hercegovino;

    (c)

    150 milijonov EUR za Gruzijo;

    (d)

    200 milijonov EUR za Hašemitsko kraljevino Jordanijo;

    (e)

    100 milijonov EUR za Kosovo;

    (f)

    100 milijonov EUR za Republiko Moldavijo;

    (g)

    60 milijonov EUR za Črno goro;

    (h)

    160 milijonov EUR za Republiko Severno Makedonijo;

    (i)

    600 milijonov EUR za Republiko Tunizijo;

    (j)

    1,2 milijarde EUR za Ukrajino.

    2.   Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se vsaki partnerici zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih ustanov in jih nato posodi partnerici. Zapadlost posojil v povprečju ne sme preseči 15 let.

    3.   Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in partnerico. Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o razvoju dogodkov glede makrofinančne pomoči Unije, vključno v zvezi z izplačili, in tema institucijama pravočasno predloži ustrezne dokumente.

    4.   Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje 12 mesecev z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

    5.   Če se finančne potrebe partnerice v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo glede na začetne napovedi, Komisija v skladu s členom 7(2) zmanjša znesek pomoči, pomoč začasno prekine ali ukine.

    Člen 2

    1.   Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da partnerica spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

    2.   Komisija in ESZD spremljata izpolnjevanje predpogoja, določenega v odstavku 1, v celotnem obdobju makrofinančne pomoči Unije.

    3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (3).

    Člen 3

    1.   Komisija se v skladu s členom 7(2) z organi vsake partnerice dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije. Ti pogoji gospodarske politike in finančni pogoji se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, morajo biti skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in programi strukturnih reform, ki jih partnerica izvaja ob podpori MDS.

    2.   Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v partnericah, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

    3.   Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga skleneta Komisija in organi vsake partnerice posebej (v nadaljnjem besedilu: sporazum o posojilu).

    4.   Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike partnerice v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

    Člen 4

    1.   Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v dveh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju.

    2.   Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (4).

    3.   Komisija se odloči za izplačilo obrokov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a)

    predpogoj, določen v členu 2;

    (b)

    trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju nepreventivnega kreditnega aranžmaja z MDS;

    (c)

    zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

    Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

    4.   Kadar pogoji iz prvega pododstavka odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

    5.   Makrofinančna pomoč Unije se izplača centralni banki partnerice. V skladu z določbami, ki se dogovorijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

    Člen 5

    1.   Najemanje in dajanje posojil, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe rokov zapadlosti ali izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali drugemu poslovnemu tveganju.

    2.   Kadar okoliščine to dovoljujejo in če partnerica za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora biti ustrezna klavzula vključena tudi v pogoje za najemanje posojil.

    3.   Kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če partnerica za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Posli refinanciranja ali prestrukturiranja se izvedejo v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne učinkujejo na podaljšanje zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

    4.   Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije partnerica.

    5.   Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.

    Člen 6

    1.   Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

    2.   Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

    3.   Sporazum o posojilu vsebuje določbe, ki:

    (a)

    zagotavljajo, da partnerica redno preverja, da se je financiranje iz splošnega proračuna Unije uporabljalo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;

    (b)

    zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti z določitvijo posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (6) in (Euratom, ES) št. 2185/96 (7) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), za tiste države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom pa v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (9). V ta namen ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izrecno pooblastilo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, vključno z digitalnimi forenzičnimi operacijami in razgovori;

    (c)

    izrecno pooblaščajo Komisijo ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;

    (d)

    izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

    (e)

    zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, kadar se ugotovi, da je partnerica v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v goljufijo ali korupcijo ali kakršno koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije, in

    (f)

    zagotavljajo, da vse stroške, ki jih ima Unija in se nanašajo na najemanje in dajanje posojil v skladu s tem sklepom, krije partnerica.

    4.   Komisija pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančne ureditve, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole partnerice, ki so relevantni za pomoč.

    Člen 7

    1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se za makrofinančno pomoč Unije za Črno goro uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011, za makrofinančno pomoč Unije drugim partnericam, ki jih zajema ta sklep, pa člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Člen 8

    1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu:

    (a)

    oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

    (b)

    oceni gospodarske razmere in obete za partnerice ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politike iz člena 3(1);

    (c)

    navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati partneric ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

    2.   Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

    Člen 9

    Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    V Bruslju, 25. maja 2020

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    D. M. SASSOLI

    Za Svet

    Predsednica

    A. METELKO-ZGOMBIĆ


    (1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. maja 2020.

    (*)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

    (2)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

    (3)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

    (4)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

    (5)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

    (6)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

    (7)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

    (8)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

    (9)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).


    Top