(1)

Pandemija COVID-19 zelo negativno vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost v regijah širitve in sosedstva. Partnerice se trenutno soočajo s šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se hitro poslabšuje, gospodarstvo pa pada v recesijo. Unija mora hitro in odločno ukrepati v podporo tem gospodarstvom. Zato ta sklep zajema deset partneric, in sicer Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo (*), Črno goro in Republiko Severno Makedonijo v regiji širitve; Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino v vzhodnem sosedstvu ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo in Republiko Tunizijo v južnem sosedstvu (v nadaljnjem besedilu: partnerice).

(2)

Nujnost pomoči je povezana s takojšnjo potrebo partneric po sredstvih poleg tistih, ki se bodo zagotovila prek drugih instrumentov Unije ter s strani mednarodnih finančnih institucij, držav članic in drugih dvostranskih donatorjev. To je potrebno, da se omogoči kratkoročni politični manevrski prostor, v katerem lahko organi partneric izvajajo ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic zaradi pandemije COVID-19.

(3)

Organi vsake partnerice in Mednarodni denarni sklad (MDS) so se že dogovorili o programu, ki bo podprt s kreditnim aranžmajem z MDS, oziroma naj bi se o takem programu kmalu dogovorili.

(4)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, ki je namenjena obravnavanju takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju skupaj z nepreventivnim kreditnim aranžmajem MDS, za katerega velja dogovorjen program gospodarskih reform. V okviru pandemije COVID-19 bi morala biti makrofinančna pomoč Unije na voljo tudi partnericam, ki prejemajo nujna sredstva MDS, ki se lahko zagotovijo brez predhodnih ukrepov in/ali pogojevanja, na primer prek instrumenta za hitro financiranje. Ta pomoč bi morala zato biti krajša, omejena na dve izplačili in podpirati izvajanje programa politike, ki vsebuje omejen sklop reformnih ukrepov.

(5)

Finančna podpora Unije partnericam je skladna s širitveno politiko in sosedsko politiko Unije.

(6)

Glede na to, da so partnerice pristopne ali predpristopne partnerice ali pa jih zajema evropska sosedska politika, so upravičene do makrofinančne pomoči Unije.

(7)

Glede na to, da bodo drastično povečane potrebe partneric po zunanjem financiranju predvidoma precej večje od sredstev, ki jih bodo zagotovili MDS in druge večstranske institucije, se makrofinančna pomoč Unije, ki se bo zagotovila partnericam, v trenutnih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen odziv na prošnje partneric za podporo pri gospodarski stabilizaciji. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem virov iz kreditnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo.

(8)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja v zunanjem financiranju partneric, s čimer bi se podprl ponoven gospodarski in družbeni razvoj.

(9)

Znesek makrofinančne pomoči Unije temelji na predhodni oceni preostalih potreb vsake partnerice po zunanjem financiranju in upošteva njeno zmožnost, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo, in dodana vrednost vključenosti Unije na splošno.

(10)

Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije ter z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij in politik.

(11)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije glede partneric. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati pri usklajevanju in zagotavljanju doslednosti zunanje politike Unije.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost partneric vrednotam, ki jih delijo z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter njihovo zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(13)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da partnerice spoštujejo učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v partnericah ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne rasti in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

(14)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morale partnerice sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufije, korupcije in vseh drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter boj proti tem pojavom. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala preglede, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti.

(15)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(16)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(17)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(18)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(19)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi partneric pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije vsaki partnerici bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju s Črno goro uporabljati svetovalni postopek, za sprejetje memoranduma o soglasju z drugimi partnericami, ki jih zajema ta sklep, in ustrezno s tem za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev te pomoči pa postopek pregleda.

(20)

Ker cilja tega sklepa, in sicer podpreti gospodarstva partneric, ki se trenutno soočajo s šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se hitro poslabšuje, gospodarstvo pa pada v recesijo kot posledica pandemije COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in s tem povezane gospodarske posledice, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(22)

Ta sklep bi moral nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –