1.   Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju.

2.   Ta uredba se uporablja za naslednje staleže:

3.   Ta uredba se uporablja tudi za staleže prilova, ulovljene v zahodnem Sredozemskem morju med ribolovom staležev, navedenih v odstavku 2. Uporablja se tudi za vse druge pridnene staleže, ki so ulovljeni v zahodnem Sredozemskem morju in za katere ni na voljo dovolj podatkov.

4.   Ta uredba se uporablja za gospodarski ribolov pridnenih staležev iz odstavkov 2 in 3, kadar se ti vrsti ribolova izvajata v vodah Unije ali ju ribiška plovila Unije izvajajo zunaj njenih voda v zahodnem Sredozemskem morju.

5.   Ta uredba določa tudi podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnem Sredozemskem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu.

6.   Ta uredba določa tehnične ukrepe, kakor so določeni v členu 13, ki se uporabljajo v zahodnem Sredozemskem morju za kateri koli stalež.

1.   Načrt temelji na ureditvi ribolovnega napora in prispeva k uresničevanju ciljev SRP, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, ter zagotavlja, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2.   Načrt s čim večjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v skladu s pravom Unije in za katere se uporablja ta uredba.

3.   Z načrtom se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

4.   Namen načrta je zlasti:

5.   Ukrepi iz načrta se sprejmejo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.

1.   Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenim v členu 2, se pri zadevnih staležih doseže postopoma po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025, nato pa se ohranja v razponih FMSY.

2.   Na podlagi načrta se zahtevajo razponi FMSY, zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3.   Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri določanju največjega dovoljenega ribolovnega napora ta ribolovni napor določi za vsako skupino ribolovnega napora znotraj razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež.

4.   Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5.   Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravni, ki je višja od razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež, pod pogojem, da vsi zadevni staleži presegajo raven BPA in:

6.   Kadar razponov FMSY za stalež, naveden v členu 1(2), zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih informacij ni mogoče določiti, se ta stalež upravlja v skladu s členom 12, dokler niso razponi FMSY na voljo na podlagi odstavka 2 tega člena.

1.   Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BPA, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) se največji dovoljeni ribolovni napor zlasti določi na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven znotraj razpona FMSY za najranljivejši stalež, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2.   Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BLIM, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) lahko takšni popravni ukrepi vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnih staležev in ustrezno zmanjšanje največjega dovoljenega ribolovnega napora.

3.   Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

4.   Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, kadar je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz člena 5.

1.   Ureditev ribolovnega napora se uporablja za vsa plovila, ki z vlečnimi mrežami na območjih iz Priloge I lovijo skupine staležev iz navedene priloge in spadajo v kategorije dolžin iz navedene priloge.

2.   Svet na podlagi znanstvenega mnenja in člena 4 vsako leto določi največji dovoljeni ribolovni napor za vsako skupino ribolovnega napora posamezne države članice.

3.   Z odstopanjem od člena 3(1) in ne glede na odstavek 2 tega člena velja v prvih petih letih izvajanja načrta naslednje:

4.   Referenčno vrednost iz odstavka 3 vsaka država članica izračuna za vsako skupino ribolovnega napora ali geografsko podobmočje kot povprečni ribolovni napor, izražen kot število ribolovnih dni med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2017, pri čemer se upoštevajo samo plovila, ki so bila dejavna v navedenem obdobju.

5.   Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da se znatne količine določenega staleža ulovijo z ribolovnim orodjem, ki ni vlečna mreža, se lahko na podlagi takega znanstvenega mnenja določi največji dovoljeni ribolovni napor za tako posamezno orodje.

1.   Kadar znanstveno mnenje kaže, da rekreacijski ribolov pomembno vpliva na ribolovno umrljivost staleža, navedenega v členu 1(2), lahko Svet določi nediskriminatorne omejitve za rekreativne ribiče.

2.   Svet pri določanju omejitev iz odstavka 1 upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, družbena in gospodarska. Uporabljena merila lahko vključujejo zlasti vpliv rekreacijskega ribolova na okolje, pomen navedene dejavnosti za družbo in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.

3.   Kadar je ustrezno, države članice sprejmejo sorazmerne ukrepe, potrebne za spremljanje in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova pri rekreacijskem ribolovu.

1.   Države članice največji dovoljeni ribolovni napor upravljajo v skladu s pogoji iz členov 26 do 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.   Vsaka država članica se v skladu z merili iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 odloči o metodi dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom ali skupinam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.

3.   Država članica lahko svoje dodelitve ribolovnega napora spremeni, tako da ribolovne dni z ene skupine ribolovnega napora prenese na drugo skupino napora z istega geografskega območja, vendar pod pogojem, da uporablja faktor pretvorbe, ki je podprt z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Z izmenjanimi ribolovnimi dnevi in faktorjem pretvorbe takoj seznani Komisijo in druge države članice, najpozneje pa v 10 delovnih dneh.

4.   Kadar država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, dovoli ribolov z vlečnimi mrežami, zagotovi, da je tak ribolov omejen na največ 15 ur na ribolovni dan in pet ribolovnih dni na teden, ali pa uvede enakovredno omejitev.

Države članice lahko zaradi upoštevanja časa potovanja med pristaniščem in ribolovnim območjem odobrijo odstopanje za največ 18 ur na ribolovni dan. Takšna odstopanja se brez odlašanja sporočijo Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

5.   Kadar plovilo na isti ribolovni dan lovi dve različni skupini staležev, se ne glede na odstavek 3 od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega temu plovilu za vsako skupino staležev, odbije polovica ribolovnega dneva.

6.   Vsaka država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in lovijo zadevne staleže, v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izda dovoljenja za ribolov za območja iz Priloge I.

7.   Države članice zagotovijo, da se skupna zmogljivost, ki je izražena v GT in kW ter ustreza dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, v obdobju uporabe načrta ne poveča.

8.   Vsaka država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, ter ga sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Države članice svoje sezname prvič posredujejo v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa najpozneje do 30. novembra vsakega leta.

9.   Države članice spremljajo svojo ureditev ribolovnega napora in zagotovijo, da največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 7 ne preseže določenih omejitev.

10.   Da se dosežejo cilji načrta, lahko države članice v skladu z načeli dobrega upravljanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 na lokalni ravni spodbujajo sisteme participativnega upravljanja.

1.   Države članice evidentirajo podatke o ribolovnem naporu in jih posredujejo Komisiji v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter členi 146c, 146d in 146e Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 (13).

2.   Podatki o ribolovnem naporu se združijo za vsak mesec in vsebujejo informacije iz Priloge II. Oblika zapisa, ki se uporablja za združene podatke, je definicijska shema protokola XML na podlagi standarda UN/CEFACT P1000-12.

3.   Države članice podatke o ribolovnem naporu iz odstavka 1 posredujejo Komisiji do 15. dne vsakega meseca.

1.   Poleg določb iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006 velja, da je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja vsako leto za tri mesece, kadar je to ustrezno pa za tri zaporedne mesece, uporaba vlečnih mrež v zahodnem Sredozemskem morju prepovedana znotraj šestih morskih milj od obale, razen na območjih, ki so globlja od izobate 100 m. To trimesečno obdobje letnega zaprtja določi posamezna država članica in velja v obdobju, ki je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najustreznejše. To obdobje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 in pod pogojem, da je to upravičeno zaradi posebnih geografskih ovir, kot je na primer omejena razsežnost epikontinentalnega pasu ali velika oddaljenost ribolovnih območij, lahko države članice na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, pod pogojem, da se na vsakem geografskem podobmočju doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje ulova nedoraslih osličev. Takšno odstopanje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

3.   Zadevne države članice do 17. julija 2021 na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, za katera obstajajo dokazi o visoki koncentraciji nedoraslih rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja in drstiščih pridnenih staležev, zlasti za zadevne staleže.

4.   Druga območja zaprtja, določena na podlagi odstavka 3, oceni zlasti odbor STECF ali podobni neodvisni znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Če ta ocena pokaže, da zadevna območja zaprtja niso v skladu z njihovimi cilji, države članice na podlagi teh priporočil znova pregledajo zadevna območja.

5.   Kadar območja zaprtja iz odstavka 3 tega člena vplivajo na ribiška plovila več držav članic, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 18 te uredbe na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejme delegirane akte za vzpostavitev zadevnih območij zaprtja.

1.   Staleži iz člena 1(3) te uredbe se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.   Ukrepi za upravljanje staležev iz člena 1(3), zlasti tehnični ohranitveni ukrepi, kot so tisti, navedeni v členu 13, se določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjih tehničnih ohranitvenih ukrepov:

2.   Ukrepi iz odstavka 1 prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

1.   Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 11 do 14 te uredbe.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, predložijo skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013:

3.   Pooblastila, podeljena na podlagi členov 11 do 14 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi drugih določb prava Unije, vključno s pooblastili na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

1.   Kadar znanstveno mnenje kaže, da se je geografska razširjenost zadevnih staležev spremenila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spreminjanje te uredbe s prilagoditvijo območij iz člena 1(2) in Priloge I, da se upošteva navedena sprememba.

2.   Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba seznam zadevnih staležev spremeniti, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.

1.   Za namene letnega poročila iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1380/2013 merljivi kazalniki vključujejo letne ocene trenutne ribolovne umrljivosti nad FMSY (F/FMSY), biomase drstitvenega staleža (SSB) in socialno-ekonomske kazalnike za zadevne staleže in, kadar je možno, staleže prilova. Na podlagi znanstvenega mnenja se lahko dopolnijo z drugimi kazalniki.

2.   Komisija do 17. julija 2024 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih in vplivu načrta na zadevne staleže, in na ribolov, ki te staleže izkorišča, zlasti glede doseganja ciljev iz člena 3.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11 do 14 in 16 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 11 do 14 in 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11 do 14 in 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.