(1)

Uredba (EU) 2017/625 med drugim določa okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v zvezi z živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi z namenom zaščite zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali, v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) in fitofarmacevtskimi sredstvi pa tudi okolja. Določa, da je treba uradni nadzor nad pošiljkami živali in blaga izvajati na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo. Države članice v ta namen določijo mejne kontrolne točke.

(2)

Uredba (EU) 2017/625 določa minimalne zahteve, ki jih morajo mejne kontrolne točke izpolnjevati za določitev. Zato je primerno določiti podrobna pravila o minimalnih zahtevah za infrastrukturo, opremo in dokumentacijo mejnih kontrolnih točk.

(3)

Za zaščito zdravja ljudi in živali bi bilo treba določiti dodatna podrobna pravila o minimalnih zahtevah za mejne kontrolne točke, določene za kategorijo živali in nekatere kategorije blaga, kot so proizvodi živalskega izvora, živalski stranski proizvodi, zarodni material, sestavljeni proizvodi ter seno in slama.

(4)

Da bi se upoštevale posebne zahteve glede raztovarjanja nekaterih pošiljk, ki niso v kontejnerjih, kot so pošiljke ribiških proizvodov ali pošiljke živalskih stranskih proizvodov, ki na primer vključujejo volno, in obsežne pošiljke blaga v razsutem stanju, ki vsebujejo velike količine blaga, ki se prevaža neembalirano, bi morale biti mejne kontrolne točke v nekaterih primerih izvzete iz zahteve, da imajo območje za raztovarjanje prekrito s streho. Ob upoštevanju, da se pošiljke tekočin v razsutem stanju živalskega in neživalskega izvora v cisterne s posebnimi cevmi raztovarjajo neposredno s prevoznih sredstev, za mejne kontrolne točke v povezavi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v zvezi s tekočinami v razsutem stanju ne bi smela veljati zahteva, da imajo območja ali prostore za raztovarjanje blaga in območja ali prostore za inšpekcijske preglede.

(5)

Da bi se preprečila navzkrižna kontaminacija, je primerno določiti zahteve glede ločevanja objektov za raztovarjanje, skladiščenje in inšpekcijske preglede na mejnih kontrolnih točkah, določenih za proizvode živalskega izvora, sestavljene proizvode, živalske stranske proizvode in zarodni material. Vendar bi bilo treba oblikovati določbe o odstopanju od zahtev glede ločevanja za mejne kontrolne točke, določene zgolj za embalirano blago, ali za mejne točke, določene za embalirano blago in določeno neembalirano blago, kadar je iz ocene tveganja pristojnih organov na mejni kontrolni točki razvidno, da ni možnosti navzkrižne kontaminacije. V tem primeru bi morali pristojni organi za učinkovito preprečevanje tveganja navzkrižne kontaminacije poleg tega zagotoviti časovno ločitev obravnave pošiljk ter poskrbeti, da se objekti med prispetji pošiljk očistijo in razkužijo.

(6)

Ker obstaja možnost, da živali in blago, ki vstopajo v Unijo in za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, niso v skladu z zakonodajo Unije, ter da bi se preprečilo vsakršno tveganje za navzkrižno kontaminacijo, je primerno določiti pravila, ki prepovedujejo uporabo nekaterih objektov mejnih kontrolnih točk za pošiljke živali in blaga za trgovino znotraj Unije ter dovoljujejo takšno uporabo za pošiljke živali in blaga, ki so namenjene za izvoz ali se premikajo z ene točke na ozemlju Unije na drugo točko na ozemlju Unije po prevozu prek ozemlja tretje države, če pristojni organi izvajajo ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja. Tovrstni ukrepi bi morali temeljiti na oceni zmogljivosti zadevnih objektov za izvajanje tovrstne dodatne dejavnosti. Pristojni organi bi morali imeti vzpostavljene ustrezne ureditve za ravnanje z živalmi v skladu s pravili Unije o dobrobiti živali.

(7)

Za večjo učinkovitost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti določeno stopnjo prilagodljivosti ter pod določenimi pogoji dovoliti uporabo skladiščnih prostorov komercialnih podjetij in skladiščenje v prevoznih sredstvih, v katerih se je pošiljka pripeljala na mejno kontrolno točko.

(8)

Da bi se olajšala učinkovita organizacija in izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, je primerno dovoliti, da se mejne kontrolne točke delijo na enega ali več kontrolnih središč, v katerih se izvaja nadzor nad kategorijami živali in blaga, za katere je bila določena zadevna mejna kontrolna točka. V zvezi s tem bi bilo treba določiti minimalne zahteve za kontrolna središča.

(9)

Komisija bi morala skladnost kontrolnih središč z minimalnimi zahtevami za mejne kontrolne točke iz člena 64(3) Uredbe (EU) 2017/625 in podrobnimi pravili o minimalnih zahtevah iz te uredbe oceniti v okviru postopka določitve posamezne mejne kontrolne točke. Zato bi morale države članice pri obveščanju Komisije o določitvi mejne kontrolne točke vključiti vse potrebne informacije o kontrolnih središčih.

(10)

Da bi se zagotovilo ustrezno preverjanje skladnosti mejnih kontrolnih točk in kontrolnih središč znotraj takšnih točk z minimalnimi zahtevami iz člena 64(3) Uredbe (EU) 2017/625 ter s podrobnimi pravili iz te uredbe, bi morale države članice Komisijo obvestiti o kakršnih koli spremembah infrastrukture ali delovanja mejne kontrolne točke ali kontrolnega središča znotraj zadevne mejne kontrolne točke, če je zaradi takšnih sprememb potrebna posodobitev informacij, ki so bile Komisiji predložene v skladu s členom 59(2) Uredbe (EU) 2017/625. Zato je v tej uredbi primerno zahtevati, da države članice ustrezno obvestijo Komisijo.

(11)

Člena 53(2) in 60(1) Uredbe (EU) 2017/625 določata, da mora vsaka država članica na spletu objaviti posodobljene sezname mejnih kontrolnih točk in kontrolnih točk na svojem ozemlju ter zagotoviti določene informacije o vsaki od njih. Zato je primerno, da se v tej uredbi določijo oblika seznamov mejnih kontrolnih točk in kontrolnih točk, okrajšave, ki se uporabljajo za označevanje kategorij živali in blaga, za katere so bile določene mejne kontrolne točke in kontrolne točke, ter dodatne posebne informacije o obsegu uporabe določitve.

(12)

Zaradi preglednosti bi bilo treba vsa kontrolna središča, ki se uporabljajo kot del mejne kontrolne točke, navesti na seznamu mejnih kontrolnih točk skupaj z zadevnimi mejnimi kontrolnimi točkami, pri tem pa navesti kategorije živali in blaga, ki se nadzirajo v posameznem kontrolnem središču. Kakršna koli sprememba v zvezi s kontrolnimi središči bi se morala ustrezno upoštevati na seznamu.

(13)

Pravila, ki jih mora Komisija določiti v skladu s členoma 60(2) in 64(4) Uredbe (EU) 2017/625, so tesno povezana, saj se vsa nanašajo na zahteve, ki se uporabljajo za mejne kontrolne točke in kontrolne točke, zato bi se morala uporabljati od istega datuma. Da bi se olajšala pravilna in celovita uporaba navedenih pravil, jih je primerno določiti v enem samem aktu.

(14)

Odločba Komisije 2001/812/ES (2) določa minimalne zahteve za mejne kontrolne točke, odobrene v skladu z Direktivo Sveta 97/78/ES (3), in za kontrolne centre, kot tudi pravila za njihov vpis v seznam. Odločba Komisije 2009/821/ES (4) določa seznam odobrenih mejnih kontrolnih točk. Direktiva Komisije 98/22/ES (5) določa minimalne pogoje za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav, na mestih inšpekcijskih pregledov v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES (6). Da bi se zagotovila skladnost in preprečilo prekrivanje zahtev, bi bilo treba Odločbo 2001/812/ES, Odločbo 2009/821/ES in Direktivo 98/22/ES razveljaviti.

(15)

Ustrezne določbe in pooblastila, prenesena na Komisijo, iz Uredbe (EU) 2017/625 se začnejo uporabljati 14. decembra 2019. Zato bi bilo treba pravila, določena v tej uredbi, prav tako uporabljati od navedenega datuma.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –