1.   Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na proračunsko vrstico v proračunu subjekta JZP.

2.   Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira sredstev, odobrenih v proračunu subjekta JZP.

3.   Odobritev se lahko vključi v proračun subjekta JZP le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna subjekta JZP, se ne izplačajo subjektu JZP.

1.   Odobritve, vnesene v proračun subjekta JZP, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.

3.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

4.   Pri odobritvah za upravo odhodki ne presegajo pričakovanih prihodkov za zadevno leto, kakor so navedeni v členu 3(a)(i).

5.   Glede na potrebe subjekta JZP se neporabljene odobritve lahko vključijo v načrt prihodkov in odhodkov za največ tri naslednja proračunska leta. Te odobritve je treba porabiti najprej.

6.   Odstavki 1 do 5 ne preprečujejo možnosti, da se proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, razporedijo na več let v letne obroke, če tako določa ustanovni akt ali če se nanašajo na upravne odhodke.

1.   Ko je proračun subjekta JZP dokončno sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun, prevzemati s 1. januarjem.

2.   Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo rutinski upravni odhodki v breme odobritev za naslednje proračunsko leto, pod pogojem, da so bili takšni odhodki odobreni v zadnjem proračunu subjekta JZP, ki je bil pravilno sprejet, in le do največ ene četrtine skupnih ustreznih odobritev, ki jih je odobril upravni odbor za tekoče proračunsko leto.

1.   Prihodki in odobritve plačil so uravnoteženi.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti ne presegajo zadevnega letnega prispevka Unije, kakor je določen v sporazumu, sklenjenem s Komisijo o letnem prenosu sredstev, h kateremu se prištejejo prispevki drugih članov razen Unije, vsi drugi prihodki iz člena 3 in znesek neporabljenih odobritev iz člena 6(5).

3.   Subjekt JZP ne najema posojil v okviru proračuna subjekta JZP.

4.   Če je proračunski rezultat pozitiven, se vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek.

Če je proračunski rezultat negativen, se vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot odobritev plačil.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Vsi prihodki in odhodki se izkazujejo v celoti brez neto izravnave, s pridržkom morebitnih posebnih določb v finančnih pravilih subjekta JZP, v skladu s katerimi se lahko nekateri odbitki odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska.

2.   Prihodki, predvideni za določen namen, kot so prihodki od ustanov, subvencij, daril ter volil, se uporabljajo za financiranje posebnih postavk odhodkov.

3.   Direktor lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist subjekta JZP, kot so prejemki od ustanov, subvencij, daril in volil.

Donacije, ki lahko pomenijo tudi precejšnjo finančno obremenitev, se lahko sprejmejo s predhodno odobritvijo upravnega odbora, ki sprejme odločitev v dveh mesecih od datuma, ko mu je bila zahteva predložena. Če upravni odbor v tem roku ne sprejme odločitve, se donacija šteje za sprejeto.

Znesek, nad katerim velja, da je finančna obremenitev precejšnja, se določi s sklepom upravnega odbora.

1.   Odobritve se določijo za posebne namene vsaj po naslovih in poglavjih.

2.   Direktor lahko odobritve prerazporedi:

3.   Direktor lahko predlaga upravnemu odboru prerazporeditve odobritev z enega naslova na drugega nad mejo iz odstavka 2. Upravni odbor ima na voljo tri tedne, da predlaganim prerazporeditvam nasprotuje. Po tem roku se predlagane prerazporeditve štejejo za sprejete.

4.   Direktor takoj, ko je mogoče, obvesti upravni odbor o vseh prerazporeditvah, izvedenih na podlagi odstavka 2.

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:

2.   V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek porabe odobritev na smotrnosti, zaradi česar se:

3.   Specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni cilji iz odstavkov 1 in 2 se določijo za vse sektorje dejavnosti, zajetih v proračunu subjekta JZP, in, kadar je to ustrezno, se opredelijo ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki. Direktor upravnemu odboru vsako leto zagotovi informacije o kazalnikih, in sicer najpozneje v dokumentih, ki se priložijo predlogu proračuna subjekta JZP.

4.   Če v ustanovnem aktu subjekta JZP ni določeno, da ocene izvaja Komisija, subjekt JZP, da bi izboljšal svoje odločanje, izvaja ocene, vključno z naknadnimi ocenami, ki so sorazmerne s cilji in odhodki. Rezultate ocen pošlje upravnemu odboru.

5.   Z naknadnimi ocenami se ocenjuje smotrnost dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost in dodana vrednost EU. Naknadne ocene temeljijo na informacijah, pridobljenih na podlagi ureditev spremljanja in kazalnikov, določenih za zadevni ukrep. Izvedejo se vsaj enkrat v vsakem večletnem finančnem okviru in, kadar je to mogoče, dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah ali ocenah učinka, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

1.   Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun subjekta JZP izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

2.   Za namene izvrševanja proračuna subjekta JZP se notranja kontrola izvaja na vseh ravneh upravljanja in je namenjena razumnemu zagotovilu o doseganju naslednjih ciljev:

3.   Uspešna in učinkovita notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in na okviru notranje kontrole, ki ga določi Komisija za svoje službe, ter vključuje zlasti elemente iz člena 36(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Proračun subjekta JZP se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Proračun subjekta JZP se skupaj s kadrovskim načrtom in vsemi spremembami proračuna, kakor so bili sprejeti, vključno s prilagoditvami iz člena 17(1), v štirih tednih od njihovega sprejetja objavijo na internetni strani subjekta JZP ter se posredujejo Komisiji in Računskemu sodišču.

3.   Subjekt JZP na svojem spletišču v standardni obliki najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi proračunskemu letu, v katerem so bile za sredstva sklenjene pravne obveznosti, objavi informacije o prejemnikih sredstev, ki se financirajo iz proračuna subjekta JZP, vključno s strokovnjaki, najetimi na podlagi člena 44 te uredbe, v skladu s členom 38 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, s pridržkom morebitnega posebnega postopka v temeljnem aktu programa, za katerega izvajanje je bil pooblaščen subjekt JZP.

Objavljene informacije so lahko dostopne, pregledne in celostne. Dostop do teh podatkov se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

1.   Subjekt JZP najpozneje do 31. januarja v letu, ki je pred letom izvrševanja njegovega proračuna, Komisiji in drugim članom pošlje načrt svojih prihodkov in odhodkov ter splošne smernice, ki so podlaga za načrt, skupaj z osnutkom letnega programa dela iz člena 33(4). Sprejme ga upravni odbor v skladu s postopkom iz ustanovnega akta subjekta JZP.

2.   Načrt prihodkov in odhodkov subjekta JZP obsega:

1.   Proračun subjekta JZP in kadrovski načrt, vključno s številom stalnih in začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in po razredih ter pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženih v ekvivalentu polne zaposlitve, sprejme upravni odbor v skladu z ustanovnim aktom subjekta JZP. Podrobne določbe se lahko vključijo v finančna pravila subjekta JZP. Za vsako spremembo proračuna subjekta JZP, vključno s kadrovskim načrtom, je potrebna sprememba proračuna subjekta JZP, ki se sprejme po istem postopku kot prvotni proračun subjekta JZP. Proračun subjekta JZP in po potrebi spremembe proračuna subjekta JZP se prilagodijo, da se upošteva znesek prispevka Unije, kakor je določen v proračunu Unije. Letni proračun za določeno leto se sprejme ob koncu predhodnega leta.

2.   Proračun subjekta JZP sestavljata izkaz prihodkov in izkaz odhodkov.

3.   Proračun subjekta JZP prikazuje:

4.   Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za zadevno proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto, in število dejansko zapolnjenih delovnih mest. Enake informacije so prikazane za začasna delovna mesta ter za pogodbene uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake.

1.   Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

2.   Vsak subjekt JZP vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi vire, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, ki podrobno opisuje njegove naloge, pravice in obveznosti.

1.   Direktor opravlja naloge odredbodajalca. Izvršuje prihodke in odhodke proračuna subjekta JZP v skladu s finančnimi pravili subjekta JZP in načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev. Odgovoren je za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti, pravilnosti in enaki obravnavi prejemnikov sredstev Unije.

Brez poseganja v odgovornosti odredbodajalca v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem goljufij in nepravilnosti subjekt JZP sodeluje v dejavnostih Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), namenjenih preprečevanju goljufij.

2.   Direktor lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na uslužbence subjekta JZP, za katere veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (11) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi), kadar se ti uporabljajo za uslužbence subjekta JZP, v skladu s pogoji iz finančnih pravil subjekta JZP. Tako pooblaščeni uslužbenci lahko delujejo le v okviru pooblastil, ki so bila izrecno prenesena nanje.

1.   Proračun subjekta JZP izvršuje direktor v službah, ki so pod njegovim nadzorom.

2.   Subjekti JZP lahko za lažje izvrševanje svojih odobritev sklenejo sporazume o ravni storitve iz člena 59 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Kadar se to izkaže za nujno, se lahko tehnično strokovne naloge ter upravne, pripravljalne in pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za diskrecijsko odločanje, s pogodbo prenesejo na zunanje zasebne subjekte.

4.   Direktor vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so ustrezni za opravljanje nalog direktorja, v skladu z minimalnimi standardi ali načeli, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi okvira notranje kontrole, ki ga določi Komisija za svoje službe, in ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov. Vzpostavitev take strukture in sistemov mora temeljiti na analizi tveganj, pri kateri se upoštevajo vprašanja, povezana s stroškovno učinkovitostjo in smotrnostjo.

Direktor lahko v svojih službah vzpostavi strokovno in svetovalno funkcijo, ki mu pomaga obvladovati tveganja, povezana z njegovimi dejavnostmi.

5.   Direktor vzpostavi papirne ali elektronske sisteme za hranjenje izvirnikov dokazil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna. Takšna dokazila se hranijo najmanj pet let od datuma odločitve, na podlagi katere Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo. Osebni podatki, vsebovani v dokazilih, se, kadar je mogoče, izbrišejo, ko ti podatki niso potrebni za namene kontrole in revizije. Za shranjevanje podatkov se uporablja člen 88 Uredbe (EU) 2018/1725.

1.   Da bi preprečili napake in nepravilnosti pred odobritvijo operacij ter zmanjšali tveganje za neizpolnitev ciljev, se za vsako operacijo izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na večletni strategiji kontrol ob upoštevanju tveganj.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva rezultate že opravljenih kontrol ter vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo, na podlagi lastne analize tveganj. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnih operacij, v okviru predhodne kontrole zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da dobi razumno zagotovilo.

Posameznih operacij ne preverjajo uslužbenci, ki so operacijo začeli. Uslužbenci, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni uslužbencem, ki so operacijo začeli.

2.   Predhodne kontrole vključujejo začetek in preverjanje operacije.

Začetek in preverjanje operacije sta ločeni funkciji.

3.   Začetek operacije pomeni vse postopke za pripravo sprejetja aktov o izvrševanju proračuna subjekta JZP, ki jih sprejme odgovorni odredbodajalec.

4.   S predhodno kontrolo se preveri skladnost zahtevanih dokazil z morebitnimi drugimi informacijami, ki so na voljo.

Namen predhodnih kontrol je preveriti, ali:

Za namen kontrol lahko odgovorni odredbodajalec obravnava vrsto podobnih posameznih transakcij, ki se nanašajo na rutinske odhodke v zvezi s plačami, pokojninami, povračili stroškov službenih potovanj ter zdravstvenih stroškov, kot eno operacijo.

1.   Odredbodajalec lahko vzpostavi naknadne kontrole za odkrivanje in popravljanje napak in nepravilnosti pri operacijah, potem ko so bile odobrene. Takšne kontrole se lahko organizirajo na podlagi vzorca glede na tveganje in upoštevajo rezultate že opravljenih kontrol, pa tudi vprašanja stroškovne učinkovitosti in smotrnosti.

Naknadne kontrole se lahko izvedejo na podlagi dokumentacije in po potrebi na kraju samem.

2.   Naknadnih kontrol ne opravljajo uslužbenci, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Uslužbenci, ki so odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni uslužbencem, ki so odgovorni za predhodne kontrole.

Odgovorni odredbodajalci in uslužbenci, odgovorni za izvrševanje proračuna, so ustrezno strokovno usposobljeni.

1.   Odredbodajalec enkrat letno poroča upravnemu odboru o izvajanju svojih nalog v letu N–1 v obliki konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje:

2.   Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih opisuje rezultate operacij glede na zastavljene cilje in vprašanja v zvezi s smotrnostjo, tveganja, povezana z operacijami, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole, vključno s splošno oceno stroškov in koristi kontrol.

Konsolidirano letno poročilo se predloži v presojo upravnemu odboru.

3.   Upravni odbor pošlje konsolidirano letno poročilo o dejavnostih skupaj s svojo oceno Računskemu sodišču, Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto najpozneje do 1. julija.

4.   Dodatne zahteve po poročanju se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, zlasti kadar je to potrebno zaradi področja delovanja subjekta JZP, določijo v ustanovnem aktu.

5.   Ko upravni odbor opravi presojo letnega poročila o dejavnostih, se to poročilo objavi na spletišču subjekta JZP.

1.   Če uslužbenec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta uslužbenec upoštevati, o tem obvesti direktorja, ki mu, če je bil o tem obveščen pisno, tudi pisno odgovori. Če direktor ne ukrepa v razumnem času glede na okoliščine zadeve, v vsakem primeru pa v enem mesecu, ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, uslužbenec pa meni, da takšna potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, uslužbenec pisno obvesti zadevno posebno komisijo iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in upravni odbor.

2.   V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, subjekta JZP ali njegovih članov, uslužbenec ali drug zaposleni, vključno z nacionalnimi strokovnjaki, napotenimi na subjekt JZP, obvesti svojega neposredno nadrejenega, direktorja ali upravni odbor subjekta JZP ali, kolikor gre za interese Unije ali subjekta JZP, neposredno Evropski urad za boj proti goljufijam ali Evropsko javno tožilstvo. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja subjekta JZP, določajo, da mora zunanji revizor obvestiti direktorja ali, če je slednji morda vpleten, upravni odbor o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, subjekta JZP ali njegovih članov.

1.   Upravni odbor imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen in za katerega veljajo kadrovski predpisi, če se ti uporabljajo za uslužbence subjekta JZP. Računovodja je v subjektu JZP odgovoren za:

V zvezi z nalogami iz točke (d) prvega pododstavka je računovodja pooblaščen, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje.

2.   Dva ali več subjektov JZP lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

Subjekti JZP se lahko sporazumejo s Komisijo, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja subjekta JZP.

Prav tako lahko računovodji Komisije zaupajo del nalog računovodje subjekta JZP, pri čemer upoštevajo razmerje med stroški in koristmi.

V primerih iz tega odstavka sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov.

3.   Računovodja od odredbodajalca pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki dajejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja subjekta JZP in izvrševanja proračuna. Odredbodajalec jamči za zanesljivost teh informacij.

4.   Preden direktor sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun daje resnično in pošteno sliko finančnega stanja subjekta JZP.

Za namen prvega pododstavka računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 47 ter da so v njem upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

S pridržkom odstavka 5 je za upravljanje gotovine in gotovini podobnih sredstev pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

5.   Računovodja lahko, kadar je to nujno za opravljanje njegovih dolžnosti v skladu s finančnimi pravili subjekta JZP, nekatere naloge prenese na uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi, če se ti uporabljajo za uslužbence subjekta JZP.

6.   Brez poseganja v možnost uvedbe disciplinskih ukrepov lahko računovodjo kadar koli začasno ali dokončno odstavi upravni odbor. Upravni odbor v takem primeru imenuje začasnega računovodjo.

1.   Členi 18 do 27 ne posegajo v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnimi določbami glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.   Vsak odredbodajalec in računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi. V primeru protipravnega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom subjekta JZP ali njegovim članom, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti uradu OLAF.

3.   Od vsakega uslužbenca se lahko zahteva, da v celoti ali delno povrne vso škodo, ki jo je utrpel subjekt JZP zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem nalog zadevnega uslužbenca. Ko so končane formalnosti, ki so za disciplinske zadeve določene v veljavni zakonodaji, organ za imenovanja sprejme utemeljeno odločitev.

1.   Finančni udeleženci v smislu tega poglavja in druge osebe, vključno s člani upravnega odbora, ki sodelujejo pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi subjekta JZP. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov, pri čemer upoštevajo posebno naravo subjekta JZP, kot je določena v njegovem ustanovnem aktu.

Kadar obstaja tveganje za nasprotje interesov, zadevna oseba zadevo predloži pristojnemu organu. Pristojni organ pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. V tem primeru pristojni organ zagotovi, da zadevna oseba preneha z vsemi dejavnosti v zvezi z zadevo. Pristojni organ sprejme vse nadaljnje ustrezne ukrepe.

2.   Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.

3.   Pristojni organ iz odstavka 1 je direktor. Če je uslužbenec direktor, je pristojni organ upravni odbor. V primeru nasprotja interesov, ki vključuje člana upravnega odbora, je pristojni organ upravni odbor brez zadevnega člana.

4.   Subjekt JZP sprejme pravila o preprečevanju in obvladovanju nasprotja interesov ter na svojem spletišču vsako leto objavi izjavo o interesih članov upravnega odbora.

1.   Subjekt JZP ima notranjerevizijsko funkcijo, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

2.   Notranjerevizijsko funkcijo opravlja notranji revizor Komisije. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec niti računovodja.

3.   Notranji revizor z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja svetuje subjektu JZP glede obvladovanja tveganj.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

4.   Notranji revizor opravlja te naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami subjekta JZP. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

5.   Notranji revizor se seznani s konsolidiranim letnim poročilom o dejavnostih odredbodajalca iz člena 23 in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

6.   Notranji revizor o svojih ugotovitvah in priporočilih poroča upravnemu odboru in direktorju. Subjekt JZP zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah.

7.   Notranji revizor poroča tudi, če:

Upravni odbor in direktor zagotovita redno spremljanje izvajanja revizijskih priporočil. Upravni odbor preuči informacije iz člena 23 in preveri, ali so bila priporočila v celoti in pravočasno izvedena.

Vsak subjekt JZP preuči, ali so priporočila, dana v poročilih njenega notranjega revizorja, ustrezna za izmenjavo dobrih praks z drugimi subjekti JZP.

8.   Subjekt JZP da kontaktne podatke notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri dejavnostih v zvezi z odhodki, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

9.   Poročila in ugotovitve notranjega revizorja postanejo dostopni javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.

1.   Notranji revizor je pri izvajanju revizij popolnoma neodvisen. Komisija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.

2.   Notranjemu revizorju se ne sme dajati navodil niti se ga ne sme na kakršen koli način omejevati pri izvajanju funkcij, ki so mu na podlagi njegovega imenovanja dodeljene v skladu s finančno uredbo.

1.   Upravni odbor lahko ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti in dodane vrednosti ustanovi službo za notranjo revizijo, ki opravlja naloge v skladu z zadevnimi mednarodnimi standardi.

Namen, pooblastila in odgovornost službe za notranjo revizijo se določijo v priročniku za notranjo revizijo in jih potrdi upravni odbor.

Vodja službe za notranjo revizijo pripravi letni revizijski načrt službe za notranjo revizijo, pri čemer med drugim upošteva direktorjevo oceno tveganj v subjektu JZP.

Letni revizijski načrt pregleda in odobri upravni odbor.

Služba za notranjo revizijo o svojih ugotovitvah in priporočilih poroča upravnemu odboru in direktorju.

Če služba za notranjo revizijo posameznega subjekta JZP ni stroškovno učinkovita ali ne more izpolnjevati mednarodnih standardov, se lahko subjekt JZP odloči za skupno službo za notranjo revizijo z drugimi subjekti JZP, ki so dejavni na istem področju politike.

V takem primeru se upravni odbori zadevnih subjektov JZP dogovorijo o praktičnih načinih za izvajanje skupne službe za notranjo revizijo.

Akterji notranje revizije učinkovito sodelujejo z izmenjavo informacij in revizijskih poročil ter, kadar je to primerno, s pripravo skupnih ocen tveganja in opravljanjem skupnih revizij.

2.   Upravni odbor in direktor zagotovita redno spremljanje izvajanja priporočil službe za notranjo revizijo.

1.   Izvrševanje prihodkov zajema pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izterjavo nepravilno porabljenih zneskov. Sem spada po potrebi tudi odločitev o odpovedi izterjavi ugotovljenih upravičenosti.

2.   Nepravilno izplačani zneski se izterjajo.

Če dejanska izterjava ne nastopi do roka plačila, določenega v opominu dolžniku, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in nemudoma začne postopek za izvršitev izterjave z vsemi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, vključno s pobotom, če je to primerno, in če to ni mogoče, s prisilno izterjavo.

Kadar namerava odgovorni odredbodajalec odpovedati ali delno odpovedati izterjavo ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi se utemelji. V odločitvi o odpovedi izterjavi se navedejo ukrepi, ki so bili sprejeti za izterjavo terjatve, ter predpisi in dejstva, s katerimi je odpoved izterjavi utemeljena.

Računovodja vodi seznam dolgovanih zneskov, ki jih je treba izterjati. Upravičenosti subjekta JZP so na seznamu razvrščene po datumih izdaje nalogov za izterjavo. Računovodja navede tudi odločitve o odpovedi ali delni odpovedi izterjavi ugotovljenih terjatev. Seznam se priloži poročilu subjekta JZP o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju iz člena 53.

3.   Za vsak dolg, ki na datum zapadlosti, določen v opominu, ni poplačan, se zaračunajo obresti v skladu s členom 99 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

4.   Za upravičenosti subjekta JZP do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do subjekta JZP velja zastaralni rok pet let.

1.   Subjekt JZP svojim članom predloži zahteve za plačilo celotnega ali delnega zneska njihovega prispevka pod pogoji in v časovnih presledkih, ki so določeni v ustanovnem aktu ali o katerih so se sporazumeli.

2.   Obresti za sredstva, ki jih člani plačajo subjektu JZP v obliki prispevka, se knjižijo v dobro proračuna subjekta JZP.

3.   Člani nosijo stroške svojega prispevka za upravne stroške subjekta JZP. Prejemniki sredstev, ki jih zagotovi subjekt JZP, ki niso člani subjekta ali niso sestavni subjekti članov subjekta JZP, k takšnim stroškom ne prispevajo niti neposredno niti posredno niti v kakršni koli obliki. Zlasti se takšnih prejemnikov ne pozove ali od njih zahteva, da prispevajo k upravnim stroškom subjekta JZP, kadar sodelujejo pri projektih, ki jih navedeni subjekt sofinancira.

1.   Za izvrševanje odhodkov odredbodajalec prevzema proračunske in pravne obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

2.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Potrditev izdatkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec potrdi finančno operacijo.

Odobritev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so odobritve na voljo, da navodilo računovodji, da plača potrjeni izdatek.

3.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna subjekta JZP, odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb.

4.   S sprejetjem letnega programa dela subjekta JZP upravni odbor potrdi vse odhodke iz poslovanja subjekta JZP za dejavnosti, ki jih ta zajema, če so merila v tem odstavku jasno opredeljena.

Letni program dela vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki smotrnosti. Vsebuje naslednje:

Subjekt JZP sprejme letni program dela za posamezno leto do konca predhodnega leta. Letni program dela se objavi na spletišču subjekta JZP.

Vse bistvene spremembe letnega programa dela se sprejmejo po istem postopku kot prvotni program dela v skladu z določbami akta o ustanovitvi.

Upravni odbor lahko prenese pooblastila za izvedbo nebistvenih sprememb programa dela na odredbodajalca subjekta JZP.

1.   Prispevki subjektov JZP pomagajo dosegati cilj politike Unije in zastavljene rezultate ter so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

Prispevki subjektov JZP iz točke (a) prvega pododstavka se določijo v skladu s členom 181 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, v skladu s pravili za posamezni sektor ali v skladu s sklepom Komisije. Prispevki subjektov JZP iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka se določijo v skladu s členom 181 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ali v skladu s pravili za posamezni sektor.

2.   Pri določanju ustrezne oblike prispevka se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih prejemnikov.

3.   Odgovorni odredbodajalec v konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih iz člena 23 poroča o financiranju, ki ni povezano s stroški, v skladu s točkama (a) in (f) prvega pododstavka odstavka 1.

1.   Brez poseganja v svoje obveznosti na podlagi člena 8(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in člena 24(1) Uredbe (EU) 2017/1939 subjekt JZP nemudoma obvesti Komisijo o primerih domnevne goljufije in drugih finančnih nepravilnosti.

Poleg tega Komisijo obvesti o vseh tekočih ali zaključenih preiskavah, ki jih izvaja Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) ali OLAF, in o vseh revizijah ali kontrolah, ki jih opravlja Računsko sodišče ali služba za notranjo revizijo, ne da bi se s tem ogrozila zaupnost preiskav.

2.   Kadar to lahko vpliva na odgovornost Komisije za izvrševanje proračuna Unije ali kadar to vključuje morebitno resno tveganje za ugled Unije, EJT in/ali urad OLAF nemudoma obvestita Komisijo o vsaki tekoči ali zaključeni preiskavi, ne da bi pri tem ogrozila njeno zaupnost in učinkovitost.

1.   Za javno naročanje se uporablja naslov VII Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, s pridržkom odstavkov 2 do 5 tega člena in morebitnih posebnih določb ustanovnega akta ali temeljnega akta programa, za katerega izvajanje je bil pooblaščen subjekt JZP.

2.   Za naročila v vrednosti med 60 000 EUR in mejnimi vrednostmi iz člena 175 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se lahko uporablja postopek iz oddelka 2 poglavja 1 Priloge I k Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 za naročila v vrednosti, ki ne presega 60 000 EUR.

3.   Subjekt JZP lahko na svojo zahtevo sodeluje kot naročnik pri oddaji naročil Komisije ali medinstitucionalnih naročil ter pri oddaji naročil drugih organov Unije ali subjektov JZP.

4.   Subjekt JZP lahko sklene sporazum o ravni storitve iz odstavka 2 člena 20 brez postopka za javnega naročanja.

Subjekt JZP lahko tudi brez postopka javnega naročanja sklene pogodbo z drugimi svojimi člani razen Unije za dobavo proizvodov, zagotavljanje storitev ali izvedbo del, ki jih ti člani zagotavljajo neposredno, tj. brez vključitve tretjih oseb.

Blago, storitve ali dela, zagotovljeni na podlagi prvega in drugega pododstavka, ne štejejo za del prispevka članov v proračun subjekta JZP.

5.   Subjekt JZP lahko uporablja postopke skupnega javnega naročanja z naročniki države članice gostiteljice za kritje svojih administrativnih potreb ali z naročniki držav članic, držav Evropskega združenja za prosto trgovino ali držav kandidatk za vstop v Unijo, ki so njegovi člani. V teh primerih se smiselno uporablja člen 165 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Subjekt JZP lahko uporablja postopke skupnega javnega naročanja s svojimi zasebnimi člani ali z naročniki držav, ki sodelujejo v programih Unije in so njegovi člani. V teh primerih se smiselno uporablja člen 165 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Člen 237 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se smiselno uporablja za izbiro strokovnjakov, s pridržkom morebitnega posebnega postopka v temeljnemu aktu programa, za katerega izvajanje je bil pooblaščen subjekt JZP.

Subjekt JZP lahko uporabi sezname, ki so jih pripravili Komisija ali drugi organi Unije ali subjekti JZP.

Subjekt JZP lahko v ustrezno utemeljenih primerih, če je to primerno, izbere katerega koli posameznika z ustreznim znanjem in veščinami, ki ni vključen na sezname.

2.   Za neplačane strokovnjake se smiselno uporablja člen 238 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Za nepovratna sredstva se uporablja naslov VIII Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, s pridržkom morebitnih posebnih določb ustanovnega akta ali temeljnega akta programa, za katerega izvajanje je bil pooblaščen subjekt JZP.

2.   Subjekt JZP uporablja zadevne pavšalne zneske, stroške na enoto ali financiranje po pavšalni stopnji, ki jih je v skladu s členom 181(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 s svojo odločitvijo odobril odredbodajalec Komisije, odgovoren za program, za katerega izvajanje je bil pooblaščen subjekt JZP. Če takšna odločitev ni sprejeta, lahko subjekt JZP predloži odgovornemu odredbodajalcu Komisije v sprejetje predlog, ki mu priloži podrobno utemeljitev svojega predloga. Predlagana odločitev je skladna s členom 181(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Odgovorni odredbodajalec Komisije obvesti subjekt JZP o svoji odločitvi glede sprejetja ali zavrnitve njegovega predloga z utemeljitvijo odločitve. Odgovorni odredbodajalec Komisije lahko sprejme predlagano odločitev s spremembami, da zagotovi skladnost s členom 181(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Za nagrade se uporabljajo določbe naslova IX Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, s pridržkom odstavka 2 tega člena in morebitnih posebnih določb ustanovnega akta ali temeljnega akta programa, za katerega izvajanje je bil pooblaščen subjekt JZP.

2.   Natečaji za nagrade v vrednosti najmanj 1 000 000 EUR na enoto se lahko objavijo samo, kadar so te nagrade navedene v letnem programu dela iz člena 33(4) in ko so bile informacije o takšnih nagradah že predložene Komisiji, ki o njih obvesti Evropski parlament in Svet v skladu s členom 206(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Računovodski izkazi se pripravijo v eurih in v skladu z računovodskimi pravili iz člena 47 te uredbe ter vključujejo:

2.   Računovodski izkazi predstavljajo informacije, tudi informacije glede računovodske usmeritve, na način, ki zagotavlja, da so ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive.

3.   Pojasnila k računovodskim izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z računovodskimi pravili iz člena 47 te uredbe in mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti subjekta JZP. Pojasnila vključujejo vsaj naslednje informacije:

4.   Računovodja po izteku proračunskega leta in do datuma predložitve splošnega računovodstva sprejme vse morebitne popravke, ki ne vsebujejo izdatkov ali prihodkov za navedeno leto in so potrebni za resnično in pošteno sliko tega računovodstva.

1.   Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v eurih in so primerljiva po letih. Sestavljena so iz:

2.   Struktura poročil o izvrševanju proračuna je enaka tisti, ki se uporablja za sam proračun subjekta JZP.

3.   Poročila o izvrševanju proračuna vsebujejo:

1.   Računovodja subjekta JZP računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta pošlje svoje začasne zaključne račune.

Računovodja subjekta JZP do 1. marca naslednjega leta računovodji Komisije pošlje, in sicer na način ter v obliki, ki jih ta določi, tudi zahtevane računovodske informacije za namene konsolidacije.

2.   V skladu s členom 246(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Računsko sodišče do 1. junija izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu subjekta JZP.

3.   Računovodja subjekta JZP zaradi priprave končnega konsolidiranega zaključnega računa do 15. junija pošlje zahtevane računovodske informacije računovodji Komisije, in sicer na način ter v obliki, ki jih določi Komisija.

Po prejemu opažanj Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu subjekta JZP računovodja pripravi končni zaključni račun subjekta JZP. Direktor končni zaključni račun pošlje upravnemu odboru, ki o njem poda svoje mnenje.

Direktor pošlje končni zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, računovodji Komisije ter Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija naslednjega proračunskega leta.

Računovodja subjekta JZP pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k temu končnemu zaključnemu računu. Ta spremni dopis se oblikuje na isti dan, kot se pripravi končni zaključni račun subjekta JZP.

Končnemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje, s katero slednji potrjuje, da je bil ta zaključni račun pripravljen v skladu s tem poglavjem ter ustreznimi računovodskimi načeli, pravili in postopki.

Povezava do spletnih strani s končnim zaključnim računom subjekta JZP se razkrije in objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

Direktor subjekta JZP pošlje Računskemu sodišču odgovor na opažanja iz letnega poročila Računskega sodišča najpozneje do 30. septembra naslednjega proračunskega leta. Odgovori direktorja se istočasno pošljejo tudi Komisiji.

1.   Subjekt JZP pripravi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za tekoče proračunsko leto. To poročilo navaja, tako v obliki absolutne vrednosti kot v obliki odstotkov, vsaj obseg izvrševanja odobritev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobritev med različnimi proračunskimi postavkami.

2.   Direktor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega proračunskega leta.

1.   Neodvisni zunanji revizor preveri, da letni zaključni račun subjekta JZP ustrezno prikazuje prihodke, odhodke in finančni položaj subjekta JZP pred morebitno konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije.

Če v aktu o ustanovitvi ni določeno drugače, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za subjekt JZP v skladu z zahtevami iz člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor iz prvega pododstavka, in ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev zunanjega revizorja.

2.   Subjekt JZP pošlje Računskemu sodišču proračun subjekta JZP, kakor je bil dokončno sprejet. Subjekt JZP Računsko sodišče takoj, ko je mogoče, obvesti o vseh odločitvah in vseh aktih, sprejetih na podlagi členov 6, 8 in 12.

3.   Nadzor, ki ga opravlja Računsko sodišče, urejajo členi 254 do 259 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Evropski parlament da na priporočilo Sveta pred 15. majem leta N+2, razen kadar je določeno drugače v ustanovnem aktu, direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N. Direktor upravni odbor obvesti o opažanjih Evropskega parlamenta iz resolucije, ki se pripravi v okviru sklepa o razrešnici.

2.   Če roka iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti direktorja o razlogih za odložitev.

3.   Če Evropski parlament odloži sprejetje sklepa o razrešnici, direktor v sodelovanju z upravnim odborom stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za lažjo odpravo ovir za sprejetje navedenega sklepa.

1.   Sklep o razrešnici zajema zaključni račun vseh prihodkov in odhodkov subjekta JZP, proračunski rezultat ter sredstva in obveznosti subjekta JZP, prikazane v računovodskih izkazih.

2.   Za podelitev razrešnice Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda zaključni račun in računovodske izkaze subjekta JZP. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori direktorja subjekta JZP, ustrezna posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

3.   Direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo na enak način, kot je določen v členu 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

1.   Direktor sprejme vse potrebne ukrepe kot odziv na opažanja, izražena v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta, ter na pripombe, priložene priporočilu glede razrešnice, ki ga je sprejel Svet.

2.   Na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta direktor poroča o ukrepih, sprejetih na podlagi navedenih opažanj in pripomb iz odstavka 1. Direktor pošlje kopijo poročila Komisiji in Računskemu sodišču.

1.   Subjekt JZP omogoči uslužbencem Komisije in drugim osebam, ki jih je ta pooblastila, ter Računskemu sodišču dostop do svojih objektov in prostorov ter do vseh podatkov, tudi tistih v elektronski obliki, ki so potrebni za izvedbo revizij.

2.   Urad OLAF lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (12), da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 vsak subjekt JZP iz člena 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 sprejme nova finančna pravila, ki začnejo veljati v devetih mesecih od dneva, ko se subjekt JZP uvrsti v področje uporabe člena 71 navedene uredbe.

2.   Vsak subjekt JZP iz člena 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki je že sprejel svoja finančna pravila v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, ta pravila revidira, da zagotovi njihovo skladnost s to uredbo. Revidirana finančna pravila začnejo veljati najpozneje 1. septembra 2019.

1.   Delegirana uredba (EU) št. 110/2014 se razveljavi z učinkom od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Vendar se člen 20 in člen 31(4) navedene uredbe še naprej uporabljata do 31. decembra 2019.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.