Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019H0780

    Priporočilo Komisije (EU) 2019/780 z dne 16. maja 2019 o praktičnih ureditvah za izdajo varnostnih pooblastil upravljavcem infrastrukture (Besedilo velja za EGP.)

    C/2019/3564

    UL L 139I, 27.5.2019, p. 390–405 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2019/780/oj

    27.5.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    LI 139/390


    PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2019/780

    z dne 16. maja 2019

    o praktičnih ureditvah za izdajo varnostnih pooblastil upravljavcem infrastrukture

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V skladu s členom 12 Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (1) morajo upravljavci infrastrukture pridobiti varnostno pooblastilo od nacionalnega varnostnega organa v državi članici, v kateri se nahaja železniška infrastruktura, da bi dobili dovoljenje za upravljanje in vodenje železniške infrastrukture. Tako varnostno pooblastilo bi moralo potrditi odobritev sistema upravljanja varnosti upravljavca infrastrukture ter vključevati postopke in določbe o izpolnjevanju zahtev, potrebnih za varno zasnovo, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture.

    Agencija Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 9. marca 2017 Komisiji predložila Priporočilo ERA-REC-115-REC o reviziji skupnih varnostnih metod za ocenjevanje skladnosti in skupnih varnostnih metod za nadzor. Navedeno priporočilo je vključevalo določbe o praktičnih ureditvah za izdajo varnostnih pooblastil upravljavcem infrastrukture.

    (2)

    Strokovna skupina Komisije, zadolžena za tehnični steber četrtega železniškega svežnja je na svoji seji 5. julija 2017 Komisiji predlagala, naj zgoraj navedene določbe oblikuje v priporočilo glede na to, da ni ustrezne pravne podlage za njihovo vključitev v uredbo. Tako priporočilo bi predstavljalo smernice za določitev praktičnih ureditev za izdajo varnostnih pooblastil upravljavcem infrastrukture. Take skupne smernice naj bi z določitvijo skupne metodologije zmanjšale kompleksnost nacionalnih postopkov izdaje pooblastil. Prav tako bi lahko zagotovile učinkovitejše doseganje ciljev iz člena 12 Direktive (EU) 2016/798 in olajšale naloge usklajevanja, ki bi jih morali v skladu z navedenim členom opravljati nacionalni varnostni organi. Zato Komisija državam članicam priporoča upoštevanje navedenih določb.

    (3)

    V skladu s členom 12(1) bi morali nacionalni varnostni organi pripraviti dokument z navodili za predložitev vloge, ki bi pomagal pri upravljanju izdaje varnostnih pooblastil, vključno s postopkom, ki ga je treba uporabiti, s čimer bi zmanjšali upravno breme in stroške za prosilca zaradi upravne obdelave vloge.

    (4)

    Roki, določeni s strani nacionalnih varnostnih organov v zvezi s predložitvijo dodatnih informacij, ki se jih zahteva od prosilca, ali z izvajanjem obiskov, pregledov ali presoj, ne bi smeli vplivati na časovni okvir, dovoljen za oceno vloge v skladu s členom 12(3) Direktive (EU) 2016/798.

    (5)

    V skladu s členom 12(5) Direktive (EU) 2016/798 bi v primeru čezmejne infrastrukture pristojni nacionalni varnostni organi morali usklajevati opravljanje ocen, da v kar največji meri preprečijo kakršno koli podvajanje ocenjevanja in zagotovijo skladnost odločitev, sprejetih v zvezi z železniško infrastrukturo v svoji državi članici.

    (6)

    Upravljavci infrastrukture bodo v okviru svojih dejavnosti morda morali uporabiti vlake, merilna vozila za pregled infrastrukture, tirne delovne stroje ali druga posebna vozila za različne namene, na primer za transport materialov ali osebja za gradnjo ali vzdrževanje infrastrukture, vzdrževanje infrastrukturnih sredstev ali obvladovanje izrednih razmer. V takih primerih bi se moralo šteti, da upravljavec infrastrukture deluje v funkciji prevoznika v železniškem prometu v okviru svojega sistema upravljanja varnosti in varnostnega pooblastila, ne da bi mu bilo treba zaprositi za ločeno enotno varnostno spričevalo, ne glede na to, ali je lastnik vozil ali ne.

    (7)

    Za upravljavce infrastrukture je koristno uskladiti kategorizacijo zadev, ki jih je mogoče ugotoviti v samem postopku ocenjevanja vloge. Taka uskladitev naj bi zagotovila, da bo prosilec razumel resnost vseh zadev, na katere opozori nacionalni varnostni organ. Navedena kategorizacija zadev je zlasti pomembna za sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi v primeru čezmejne infrastrukture –

    JE SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

    PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE

    1.

    To priporočilo določa smernice za ocenjevanje vlog, ki jih upravljavci infrastrukture vložijo pri nacionalnih varnostnih organih za izdajo, podaljšanje ali posodobitev varnostnih pooblastil, kot je določeno v členu 12 Direktive (EU) 2016/798.

    OPREDELITVE POJMOV

    2.

    V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve:

    (a)

    „datum prejema vloge“ pomeni prvi delovni dan v zadevni državi članici po datumu potrditve prejema dokumentacije;

    (b)

    „predhodno sodelovanje“ pomeni postopkovno fazo, ki se izvede pred vložitvijo vloge in v okviru katere lahko prosilec od nacionalnega varnostnega organa zahteva dodatne informacije o naslednjih fazah postopka ocenjevanja varnosti;

    (c)

    „pomislek“ pomeni manj pomembno zadevo, ugotovljeno med ocenjevanjem vloge za varnostno pooblastilo, ki ne preprečuje njegove izdaje in se lahko njena odprava preloži na čas poznejšega nadzora.

    ODGOVORNOSTI NACIONALNEGA VARNOSTNEGA ORGANA

    3.

    Nacionalni varnostni organ bi moral biti odgovoren za načrtovanje, izvajanje in spremljanje ocenjevanja, ki ga opravi za namene izdaje varnostnega pooblastila.

    4.

    Nacionalni varnostni organ bi moral na zahtevo prosilca sprejeti predhodno sodelovanje in zagotoviti vsa pojasnila, ki jih prosilec zahteva v zvezi s postopkom, ki se bo izvedel.

    5.

    Za namene izdaje varnostnih pooblastil bi nacionalni varnostni organ moral zbrati naslednje informacije:

    (a)

    vse ustrezne informacije v zvezi z različnimi fazami postopka ocenjevanja, vključno z razlogi za vse odločitve, sprejete med navedenim postopkom, npr. preglede, in vse omejitve ali pogoje uporabe, ki se bodo vključili v varnostno pooblastilo;

    (b)

    rezultate postopka ocenjevanja, vključno s povzetki ugotovitev, in po potrebi mnenje v zvezi z izdajo varnostnega pooblastila.

    6.

    Nacionalni varnostni organ bi moral spremljati datume poteka veljavnosti vseh veljavnih varnostnih pooblastil, da bi se olajšalo načrtovanje dejavnosti v zvezi z ocenjevanjem varnosti.

    7.

    Zaradi zagotavljanja skladnosti s tretjim pododstavkom člena 12(1) Direktive (EU) 2016/798 bi nacionalni varnostni organ moral objaviti in posodabljati dokument z navodili za predložitev vloge, ki vključuje tudi vzorce predlog in v katerem so pojasnjene zahteve za varnostno pooblastilo in navedeni zahtevani dokumenti. Med zahtevanimi dokumenti bi morala biti tudi nacionalna pravila, ki se uporabljajo za upravljavca infrastrukture, in nacionalne postopkovne določbe. Tak dokument z navodili za predložitev vloge bi moral biti brezplačen in objavljen na spletišču zadevnega nacionalnega varnostnega organa. Prav tako bi moral navajati pravila za komunikacijo med nacionalnim varnostnim organom in prosilcem.

    Da bi nacionalnim varnostnim organom pomagala pri tej nalogi, bi Agencija v sodelovanju z njimi morala pripraviti, objaviti in posodabljati predlogo za dokument z navodili za predložitev vloge.

    8.

    Nacionalni varnostni organ bi moral določiti notranje ureditve ali postopke za upravljanje postopka ocenjevanja varnosti. V navedenih ureditvah in postopkih bi morala biti upoštevana potreba po sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi pri podeljevanju varnostnih pooblastil v primeru čezmejne infrastrukture, kot je določeno v členu 12(5) Direktive (EU) 2016/798.

    9.

    Nacionalni varnostni organi bi pri ocenjevanju vlog morali sprejemati druge vrste dovoljenj, spričeval in kakršnih koli drugih ustreznih dokumentov, ki jih predložijo upravljavci infrastrukture ali njihovi pogodbeni izvajalci in ki so bili podeljeni v skladu z ustreznim pravom Unije kot dokaz, da so sposobni izpolniti zahteve iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/762 (2).

    PREDLOŽITEV VLOGE

    10.

    Ne glede na časovni okvir, določen v členu 12(3) Direktive (EU) 2016/798 v zvezi z odločanjem nacionalnega varnostnega organa, mora prosilec vlogo za varnostno pooblastilo ali za posodobitev ali podaljšanje varnostnega pooblastila predložiti pred naslednjimi datumi, kot je ustrezno:

    (a)

    načrtovanim datumom začetka vsake nove operacije v železniškem omrežju;

    (b)

    načrtovanim datumom začetka operacije v železniškem omrežju pod pogoji, ki niso enaki pogojem iz veljavnega varnostnega pooblastila, po bistveni spremembi podsistemov infrastrukture, signalizacije ali energije ali bistveni spremembi načel njihovega obratovanja in vzdrževanja;

    (c)

    datumom poteka veljavnosti veljavnega varnostnega pooblastila.

    11.

    Prosilec bi ob vložitvi vloge za novo varnostno pooblastilo moral zagotoviti informacije iz Priloge I.

    12.

    Prosilec bi ob vložitvi vloge za posodobitev ali podaljšanje varnostnega pooblastila moral zagotoviti informacije iz Priloge I in opisati spremembe v svojem sistemu upravljanja varnosti, ki so nastale od datuma izdaje veljavnega pooblastila.

    V primeru, da take spremembe lahko vplivajo na uspešnost pri zagotavljanju varnosti ali ustvarijo resna varnostna tveganja, ali če nacionalni varnostni organ v okviru svojih nadzornih dejavnosti ugotovi kakršna koli druga področja, ki vzbujajo skrb, bi nacionalni varnostni organ moral odločiti, ali je treba ponovno oceniti celotno dokumentacijo.

    13.

    Če prosilec zahteva predhodno sodelovanje, bi moral nacionalnemu varnostnemu organu predložiti informacije iz točk 1 do 5 Priloge I.

    14.

    Če predložena dokumentacija vsebuje kopije dokumentov, ki so jih izdali subjekti, ki niso nacionalni varnostni organ, bi moral prosilec izvirnike hraniti vsaj pet let po koncu obdobja veljavnosti varnostnega pooblastila. Ob podaljšanju ali posodobitvi bi prosilec moral izvirnike dokumentov, ki se predložijo za zadevno vlogo in jih izdajo subjekti, ki niso nacionalni varnostni organ, hraniti vsaj pet let po koncu obdobja veljavnosti podaljšanega ali posodobljenega varnostnega pooblastila. Prosilec navedene izvirne dokumente zagotovi na zahtevo nacionalnega varnostnega organa.

    POSTOPKOVNE FAZE IN ROKI

    15.

    Nacionalni varnostni organ bi moral uporabiti postopek iz Priloge II.

    16.

    Nacionalni varnostni organ bi moral oceniti, ali vloga vsebuje dokumente iz točk 6 do 8 Priloge I. Prosilca bi moral nemudoma, vsekakor pa najpozneje v enem mesecu od datuma prejema vloge obvestiti, ali je vloga popolna.

    17.

    Če vloga ni popolna, bi nacionalni varnostni organ moral takoj zahtevati potrebne dodatne informacije in določiti razumen rok za odgovor prosilca. Rok za predložitev dodatnih informacij bi moral biti razumen, sorazmeren glede na zahtevnost zagotovitve zahtevanih informacij in dogovorjen s prosilcem, takoj ko je ta obveščen o nepopolnosti vloge. Če prosilec zahtevanih informacij ne zagotovi v dogovorjenem roku, se lahko nacionalni varnostni organ odloči, da rok za odgovor prosilca podaljša, ali pa prosilca obvesti, da je njegova vloga zavrnjena.

    18.

    Tudi če je dokumentacija popolna, lahko nacionalni varnostni organ od prosilca zahteva kakršne koli dodatne informacije kadar koli pred sprejetjem odločitve. Za zagotovitev teh informacij bi moral določiti razumen rok.

    19.

    Varnostno pooblastilo bi moralo vsebovati informacije, navedene v Prilogi III.

    Vsakemu varnostnemu pooblastilu bi bilo treba dodeliti enotno identifikacijsko številko.

    20.

    Da bi izpolnil svojo obveznost v skladu s členom 12(4) Direktive (EU) 2016/798, bi nacionalni varnostni organ moral Agenciji posredovati informacije iz Priloge III.

    UPRAVLJANJE INFORMACIJ

    21.

    Nacionalni varnostni organ bi moral vse ustrezne podatke v vsaki fazi postopka ocenjevanja varnosti in rezultate tega ocenjevanja evidentirati v sistemu za upravljanje informacij ter jih redno posodabljati.

    DOGOVORI O OBISKIH IN PREGLEDIH NA LOKACIJI UPRAVLJAVCEV INFRASTRUKTURE TER PRESOJAH

    22.

    Prosilec bi moral v primeru obiskov, pregledov ali presoj, ki jih izvaja nacionalni varnostni organ, navesti osebo, ki ga bo zastopala, ter veljavne varnostne predpise in postopke na lokaciji, ki jih mora osebje nacionalnega varnostnega organa, odgovornega za opravljanje obiskov, pregledov ali presoj, spoštovati. O časovnem okviru za obiske, preglede in presoje bi se morala dogovoriti nacionalni varnostni organ in prosilec.

    23.

    Nacionalni varnostni organ bi moral v primeru obiskov, pregledov ali presoj pripraviti poročilo o zadevah, ugotovljenih med ocenjevanjem, in navesti, ali so bile te zadeve odpravljene z dokazili, predloženimi med obiskom, pregledom ali presojo, in če so bile, navesti, kako so bile odpravljene. Poročilo lahko vključuje tudi navedbo dodatnih zadev, ki jih prosilec odpravi v dogovorjenem roku.

    SODELOVANJE MED NACIONALNIMI VARNOSTNIMI ORGANI V PRIMERU ČEZMEJNE INFRASTRUKTURE

    24.

    Prosilec ali prosilci bi morali svoje vloge za čezmejno infrastrukturo predložiti nacionalnim varnostnim organom v zadevnih državah članicah. Vsak zadevni nacionalni organ bi moral zagotoviti varnostno pooblastilo za zadevno infrastrukturo, ki se nahaja na njegovem ozemlju.

    25.

    Nacionalni varnostni organi bi morali razpravljati o vseh vprašanjih, povezanih s postopkom ocenjevanja varnosti, in vseh zahtevah po dodatnih informacijah, ki vplivajo na rok za oceno ali bi lahko vplivale na delo drugih zadevnih nacionalnih varnostnih organov.

    26.

    Nacionalni varnostni organ lahko od drugih zadevnih nacionalnih varnostnih organov zahteva kakršne koli ustrezne informacije o prosilcu.

    27.

    Zadevni nacionalni varnostni organi bi morali med seboj izmenjavati vse ustrezne informacije, ki bi lahko vplivale na postopek ocenjevanja varnosti, vključno z informacijami o izvajanju ustreznih nacionalnih predpisov, ki jih je Komisiji priglasila njihova država članica.

    28.

    Cilje in obseg presoj, pregledov in obiskov, kot tudi vlogo, dodeljeno vsakemu nacionalnemu varnostnemu organu, bi morali določiti zadevni nacionalni varnostni organi. Poročila s takih pregledov, obiskov in presoj bi morali pripraviti nacionalni varnostni organi in jih zasnovati skladno z okvirom sodelovanja, morali pa bi jih dati na voljo tudi drugim zadevnim nacionalnim varnostnim organom.

    29.

    Nacionalni varnostni organi bi pred sprejetjem odločitve, ali bodo izdali varnostno pooblastilo za zadevno železniško infrastrukturo v svoji državi članici, morali:

    (a)

    razpravljati o rezultatih svojih preverjanj;

    (b)

    se dogovoriti o morebitnih pomislekih, ki se bodo preučili v okviru poznejšega nadzora;

    (c)

    se dogovoriti o vseh omejitvah ali pogojih uporabe, ki se bodo vključili v varnostno pooblastilo, kot je primerno.

    30.

    Če je prosilec sprejel ukrepe za odpravo ugotovljenih pomislekov, bi morali nacionalni varnostni organi preveriti in se strinjati, ali so bili ti pomisleki odpravljeni. Nacionalni varnostni organi bi morali v ta namen po potrebi sodelovati v skladu z ureditvami iz člena 8(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/761 (3).

    31.

    Nacionalni varnostni organi bi morali varnostno pooblastilo, ki ga izdajo za zadevno železniško infrastrukturo v svoji državi članici, pogojiti z izdajo vseh drugih varnostnih pooblastil, povezanih z zadevno čezmejno infrastrukturo.

    32.

    Nacionalni varnostni organi bi morali voditi evidence svojih dejavnosti in jih dati na voljo drugim zadevnim nacionalnim varnostnim organom.

    KATEGORIZACIJA ZADEV

    33.

    Nacionalni varnostni organ bi moral zadeve, ugotovljene med ocenjevanjem dokumentacije, kategorizirati na naslednji način:

    (a)

    „tip 1“: zadeve, ki zaradi razumevanja dokumentacije vloge zahtevajo dodatna pojasnila prosilca;

    (b)

    „tip 2“: zadeve, zaradi katerih je morda treba spremeniti dokumentacijo vloge ali se zahteva manjše ukrepanje prosilca; ukrepi, ki se sprejmejo, so prepuščeni presoji prosilca in ne preprečujejo izdaje varnostnega pooblastila;

    (c)

    „tip 3“: zadeve, v zvezi s katerimi mora prosilec sprejeti poseben ukrep, njegova izvedba pa se lahko odloži na čas po podelitvi varnostnega pooblastila; ukrep za odpravo zadeve predlaga prosilec, z njim pa se mora strinjati tisti nacionalni varnostni organ, ki je zadevo odkril;

    (d)

    „tip 4“: zadeve, zaradi katerih je potrebna sprememba dokumentacije ali v zvezi s katerimi mora prosilec sprejeti posebni ukrep; varnostno pooblastilo se ne podeli, dokler zadeva ni odpravljena ali dokler v varnostno pooblastilo niso vključene omejitve ali pogoji uporabe, namenjeni odpravi zadeve; vsak ukrep za odpravo zadeve predlaga prosilec, z njim pa se mora strinjati tisti nacionalni varnostni organ, ki je zadevo odkril.

    34.

    Nacionalni varnostni organ po odgovoru ali ukrepu, ki ga prosilec sprejme v zvezi z zadevo, ponovno oceni zadeve, ki jih je odkril, jih po potrebi ponovno razvrsti in vsaki opredeljeni zadevi dodeli enega od naslednjih statusov:

    (a)

    „zadeva ni odpravljena“, če dokazi, ki jih je predložil prosilec, niso zadovoljivi in so še vedno potrebne dodatne informacije;

    (b)

    „pomislek za nadzor“, če pomislek še obstaja;

    (c)

    „zadeva odpravljena“, če je prosilec predložil zadovoljiv odgovor in ni več pomislekov.

    USPOSOBLJENOST OSEBJA, KI JE VKLJUČENO V OCENJEVANJA

    35.

    Nacionalni varnostni organ bi moral zagotoviti, da ima osebje, vključeno v ocenjevanje, naslednje kompetence:

    (a)

    poznavanje ustreznega regulativnega okvira;

    (b)

    poznavanje delovanja železniškega sistema;

    (c)

    ustrezno raven kritične analize;

    (d)

    izkušnje na področju ocenjevanja sistema varnega upravljanja ali podobnega sistema upravljanja v železniškem sektorju ali sistema upravljanja varnosti v sektorju z enakovrednimi operativnimi in tehničnimi izzivi;

    (e)

    reševanje težav, komuniciranje in delo v skupini;

    (f)

    katero koli drugo kompetenco, potrebno za posamezno ocenjevanje.

    V primeru dela v skupini so lahko kompetence porazdeljene med člani skupine.

    Osebje, ki izvaja preglede in presoje, bi moralo dokazati tudi znanje in izkušnje na področju opravljanja razgovorov.

    36.

    Za zagotovitev pravilne uporabe točke 35 bi nacionalni varnostni organ moral vzpostaviti sistem upravljanja usposobljenosti, ki vključuje:

    (a)

    pripravo profila kompetenc za vsako delovno mesto, položaj ali funkcijo;

    (b)

    zaposlovanje osebja v skladu z uveljavljenimi profili kompetenc;

    (c)

    ohranjanje, razvoj in ocenjevanje kompetenc osebja v skladu z uveljavljenimi profili kompetenc.

    PONOVNA PREUČITEV

    37.

    Vsaka odločitev, ki bi pomenila zavrnitev izdaje varnostnega pooblastila ali opredelitev omejitev oziroma pogojev uporabe, ki niso navedeni v vlogi, bi morala biti ustrezno utemeljena.

    38.

    Države članice bi morale zagotoviti, da bodo prosilci imeli možnost v razumnem roku zahtevati ponovno preučitev odločitve nacionalnih varnostnih organov in da bodo ti imeli od datuma prejema zahteve za ponovno preučitev na voljo dovolj časa, da svoje odločitve potrdijo ali spremenijo.

    39.

    Postopek ponovne preučitve bi moral biti opravljen nepristransko.

    40.

    Postopek ponovne preučitve bi moral biti osredotočen na zadeve, ki so utemeljevala odstopanje odločitve nacionalnega varnostnega organa od vloge prosilca.

    41.

    V primeru čezmejne infrastrukture bi bilo ponovno preučitev treba izvesti ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, pristojnimi za čezmejno infrastrukturo.

    42.

    Če se odločitev o zavrnitvi izdaje varnostnega pooblastila ali opredelitvi omejitev oziroma pogojev uporabe, ki niso navedeni v vlogi, potrdi, lahko prosilec vloži pritožbo pri pristojnem sodišču v skladu z nacionalnim pravom.

    KONČNE DOLOČBE

    43.

    Države članice, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798, so pozvane, da začnejo to priporočilo uveljavljati od dne 16. junija 2019. Vse države članice se pozvane, da ga začnejo uveljavljati od dne 16. junija 2020.

    V Bruslju, 16. maja 2019

    Za Komisijo

    Violeta BULC

    Članica Komisije


    (1)  UL L 138, 26.5.2016, str. 102.

    (2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/762 z dne 8. marca 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za zahteve sistema upravljanja varnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1158/2010 in Uredbe Komisije (EU) št. 1169/2010 (UL L 129, 25.5.2018, str. 26).

    (3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/761 z dne 16. februarja 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1077/2012 (UL L 129, 25.5.2018, str. 16).


    PRILOGA I

    Vsebina vloge za varnostno pooblastilo

    Opomba:

    nacionalnim varnostnim organom se priporoča, naj zahtevajo vse informacije iz te priloge, vključno z dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi, razen če so označene z „N“ (neobvezno). Kadar mora upravljavec infrastrukture pripraviti načrt popravljalnih ukrepov iz točke 8, so informacije o njem obvezne.

    1.   Vrsta vloge:

    1.1   Novo

    1.2   Podaljšanje

    1.3   Posodobitev

    1.4   Identifikacijska številka prejšnjega pooblastila (samo pri vlogah za podaljšanje ali posodobitev)

    2.   Značilnosti infrastrukture (izberite eno ali več):

    2.1   Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)

    2.1.1   Celovito omrežje TEN-T

    2.1.2   Osrednje omrežje tovornega prometa TEN-T

    2.1.3   Osrednje omrežje potniškega prometa TEN-T

    2.1.4   Izven omrežja TEN-T

    2.2   Energija

    2.2.1   Vozni vod

    2.2.2   Tretja tirnica

    2.2.3   Četrta tirnica

    2.2.4   Ni elektrificirano

    2.3   Vodenje-upravljanje in signalizacija

    2.3.1   Sistem razreda A

    2.3.2   Sistem razreda B

    2.4   Drugo (navedite)

    3.   Operacije v železniškem omrežju:

    3.1   Pričakovani datum začetka izvajanja storitev/dejavnosti (N)

    3.2   Država članica ali države članice, kjer se infrastruktura nahaja

    4.   Podatki o prosilcu:

    4.1   Uradni naziv

    4.2   Kratica (N)

    4.3   Popoln naslov

    4.4   Telefon

    4.5   Telefaks (N)

    4.6   E-naslov

    4.7   Spletišče (N)

    4.8   Nacionalna registracijska številka

    4.9   Identifikacijska številka za DDV (N)

    4.10   Druge pomembne informacije (N)

    5.   Podatki o kontaktni osebi:

    5.1   Ime

    5.2   Priimek

    5.3   Naziv ali funkcija

    5.4   Popoln naslov

    5.5   Telefon

    5.6   Telefaks (N)

    5.7   E-naslov

    5.8   Govorjeni jezik ali jeziki

    DOKUMENTI, KI JIH JE TREBA PRILOŽITI VLOGI

    6.   Dokumenti, predloženi za del ocene v zvezi s sistemom upravljanja varnosti:

    6.1   Opis sistema upravljanja varnosti in drugi dokumenti, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2018/762.

    6.2   Informacije o navzkrižni primerjavi sistema upravljanja varnosti (glej točko 6.1) in Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2018/762, vključno z navedbo, kje v dokumentaciji o sistemu upravljanja varnosti so izpolnjene ustrezne zahteve veljavne tehnične specifikacije za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „vodenje in upravljanje prometa“.

    7.   Dokumenti, predloženi za nacionalni del ocene:

    7.1   Opis ali drug prikaz, kako se v ureditvah varnega upravljanja uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi, priglašeni v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2016/798.

    7.2   Informacije o navzkrižni primerjavi sistema upravljanja varnosti (glej točko 6.1) in zahtev iz ustreznih nacionalnih predpisov (iz točke 7.1).

    8.   Načrt(-i) popravljalnih ukrepov:

    8.1   Trenutni status načrta ali načrtov popravljalnih ukrepov, ki jih je upravljavec infrastrukture pripravil, da bi odpravil vsako pomembno neskladnost in uredil vsa druga področja, ki vzbujajo skrb in so bila opredeljena med nadzornimi dejavnostmi od prejšnjega ocenjevanja.

    8.2   Trenutni status načrta ali načrtov popravljalnih ukrepov, ki jih je upravljavec infrastrukture pripravil, da bi odpravil pomisleke od prejšnjega ocenjevanja.


    PRILOGA II

    Postopek ocenjevanja varnosti

    1.   SPLOŠNO

    1.1   Nacionalni varnostni organ bi moral razviti strukturiran in pregleden postopek za celotno dejavnost, pri katerem se upoštevajo elementi, navedeni v tej prilogi. Postopek ocenjevanja varnosti bi moral biti ponovljiv, kot je prikazano v spodnjem diagramu (glej sliko 1 v Dodatku), kar pomeni, da lahko nacionalni varnostni organ razumno zahteva dodatne informacije ali ponovno predložitev v skladu s tem priporočilom.

    2.   PREJEM VLOGE

    2.1   Nacionalni varnostni organ bi moral po prejemu vloge za varnostno pooblastilo uradno in čim prej potrditi njen prejem ter pripraviti evidentirano dokumentacijo, da se zagotovi upravljanje informacij v vsaki fazi postopka ocenjevanja.

    2.2   Nacionalni varnostni organ bi moral izvedbo postopka ocenjevanja dodeliti za to usposobljenemu osebju.

    3.   ZAČETNO PREVERJANJE

    3.1   Ob prejemu vloge bi nacionalni varnostni organ moral čim prej izvesti začetno preverjanje, da preveri naslednje:

    (a)

    ali je prosilec predložil osnovne informacije, ki jih zahteva zakonodaja ali so potrebne za učinkovito obdelavo vloge;

    (b)

    ali dokumentacija vsebuje zadostne dokaze ter je strukturirana in vključuje notranja navzkrižna sklicevanja, tako da jo je mogoče ustrezno primerjati z zahtevami sistema upravljanja varnosti in ustreznimi priglašenimi nacionalnimi predpisi. Nacionalni varnostni organ izvede začetni pregled dejanske vsebine dokazil, vsebovanih v vlogi, za začetno presojo kakovosti, zadostnosti in ustreznosti sistema upravljanja varnosti;

    (c)

    če je ustrezno, trenutni status načrta (ali načrtov) popravljalnih ukrepov, ki jih je upravljavec infrastrukture pripravil, da bi odpravil vsako pomembno neskladnost in uredil vsa druga področja, ki vzbujajo skrb in so bila od prejšnjega ocenjevanja opredeljena med nadzornimi dejavnostmi;

    (d)

    če je ustrezno, trenutni status načrta (ali načrtov) popravljalnih ukrepov, ki jih je upravljavec infrastrukture pripravil, da bi odpravil pomisleke od prejšnjega ocenjevanja.

    3.2   Nacionalni varnostni organ bi se moral na podlagi začetnega preverjanja iz točke 3.1. odločiti, ali obstajajo področja, v zvezi s katerimi potrebuje dodatne informacije. Če so potrebne dodatne informacije, bi moral nacionalni varnostni organ takoj zahtevati informacije, če se jim zdijo smiselno potrebne za podporo njihovi oceni.

    3.3   Nacionalni varnostni organ bi moral prebrati zadosten del vloge, da bi preveril, ali je njena vsebina razumljiva. Če je očitno nerazumljiva, bi nacionalni varnostni organ moral odločiti, ali jo je treba vrniti in zahtevati izpopolnjeno različico.

    3.4   Pri ocenjevanju sposobnosti upravljavca infrastrukture za upravljanje vlakov, merilnih vozil za pregled infrastrukture, tirnih delovnih strojev ali drugih posebnih vozil, vključno z uporabo pogodbenih izvajalcev po potrebi, bi moral nacionalni varnostni organ upoštevati ustrezne zahteve iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2018/762, zlasti njenih točk 1, 5.1, 5.2 in 5.5.

    4.   PODROBNO OCENJEVANJE

    4.1   Po končani fazi začetnega preverjanja bi nacionalni varnostni organ moral začeti podrobno ocenjevanje dokumentacije (glej sliko 2 v Dodatku), pri čemer uporabi zahteve sistema upravljanja varnosti in ustrezne priglašene nacionalne predpise.

    4.2   Pri podrobnem ocenjevanju iz točke 4.1 v skladu s členom 18(1) Direktive (EU) 2016/798 bi nacionalni varnostni organ moral uporabljati strokovno presojo, biti nepristranski in sorazmeren ter bi moral navesti utemeljene razloge za sprejete sklepe.

    4.3   V oceni je navedeno, ali so zahteve sistema upravljanja varnosti in ustrezni priglašeni nacionalni predpisi izpolnjeni ter ali so potrebne dodatne informacije. Nacionalni varnostni organ bi moral med ocenjevanjem iskati tudi dokaze, da rezultati postopkov v okviru sistema upravljanja varnosti izpolnjujejo zahteve sistema upravljanja varnosti in ustrezne priglašene nacionalne predpise, pri čemer po potrebi uporabi metode vzorčenja, da se prepriča, da prosilec razume in lahko izpolni zahteve, usklajene z vrsto dejavnosti v železniškem prometu, da se zagotovi varno delovanje železnice.

    4.4   Katera koli zadeva tipa 4 bi se morala rešiti tako, da je to zadovoljivo za nacionalni varnostni organ, in po potrebi voditi do posodobitve dokumentacije, preden se lahko izda varnostno pooblastilo.

    4.5   Preučitev preostalih pomislekov se lahko preloži na čas nadzora, ali pa se v dogovoru s prosilcem sprejmejo ukrepi, ki temeljijo na njegovem predlogu za posodobitev dokumentacije, ali oboje. V takem primeru se uradna rešitev zadeve izvede po izdaji varnostnega pooblastila.

    4.6   Nacionalni varnostni organ bi moral pri presojanju resnosti posamezne ugotovljene zadeve zagotavljati preglednost.

    4.7   Pri opredelitvi zadeve iz točke 33 bi nacionalni varnostni organ moral biti natančen in bi prosilcu moral pojasniti, kakšna raven podrobnosti se pričakuje v odgovoru. V ta namen bi nacionalni varnostni organ moral izvesti naslednje korake:

    (a)

    natančno navesti ustrezne zahteve sistema upravljanja varnosti in priglašene nacionalne predpise ter prosilcu pojasniti ugotovljene zadeve;

    (b)

    opredeliti ustrezni del povezanih uredb in predpisov;

    (c)

    navesti, zakaj določena zahteva sistema upravljanja varnosti ali priglašeni nacionalni predpis, vključno z morebitno povezano zakonodajo, nista izpolnjena;

    (d)

    se dogovoriti s prosilcem, da sprejme dodatne obveze ter predloži dokumente in kakršne koli druge dodatne informacije, kot jih zahteva raven podrobnosti zahtev sistema upravljanja varnosti ali priglašeni nacionalni predpis;

    (e)

    navesti rok za uskladitev, ki je razumen in sorazmeren s težavnostjo zagotovitve zahtevanih informacij, ter se o njem dogovoriti s prosilcem.

    4.8   Na podlagi uporabe člena 12(3) Direktive (EU) 2016/798 velja, da bi se v primeru, da prosilec močno zamuja pri zagotavljanju zahtevanih informacij, nacionalni varnostni organ moral odločiti, da podaljša rok za odgovor prosilca ali pa po obvestilu zavrne vlogo.

    4.9   Rok za sprejetje odločitve o izdaji varnostnega pooblastila se lahko podaljša do predložitve zahtevanih informacij, na podlagi odločitve nacionalnega varnostnega organa in v dogovoru s prosilcem samo v naslednjih primerih:

    (a)

    zadeve tipa 1, ki, obravnavane posamično ali skupaj, preprečujejo nadaljevanje ocenjevanja ali njegovih delov;

    (b)

    zadeve tipa 4 ali več vrst zadev tipa 3, ki se lahko, obravnavane skupaj, spremenijo v zadevo tipa 4 in preprečijo izdajo varnostnega pooblastila.

    4.10   Pisni odgovori prosilca bi se morali šteti za zadovoljive, če zadostujejo za odpravo izraženih pomislekov in dokaz, da bodo njegove predlagane ureditve izpolnjevale ustrezna merila ali priglašene nacionalne predpise.

    4.11   Če se odgovor šteje za nezadovoljiv, bi bilo treba natančno pojasniti, zakaj je tako, ter opredeliti dodatne informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo od prosilca, da bi bil odgovor zadovoljiv.

    4.12   Če se pojavijo pomisleki, da bi bila vloga lahko zavrnjena ali da bo za sprejetje odločitve potrebnega več časa, kot dopušča rok za oceno, lahko nacionalni varnostni organ razmisli o uvedbi ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih.

    4.13   Če se ugotovi, da vloga izpolnjuje vse zahteve ali da ni verjeten nadaljnji napredek pri zagotavljanju zadovoljivih odgovorov v zvezi z nerešenimi zadevami, bi moral nacionalni varnostni organ zaključiti ocenjevanje z naslednjimi koraki:

    (a)

    navedbo, ali so izpolnjena vsa merila oziroma ali še vedno obstajajo nerešene zadeve;

    (b)

    opredelitvijo morebitnih pomislekov;

    (c)

    opredelitvijo morebitnih omejitev ali pogojev uporabe, ki se vključijo v varnostno pooblastilo;

    (d)

    poročanjem o nadaljnjem spremljanju pomembnih neskladnosti, ugotovljenih med nadzornimi dejavnostmi iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/761, kjer je to potrebno;

    (e)

    zagotovitvijo, da je bil postopek ocenjevanja skladnosti pravilno uporabljen;

    (f)

    pripravo rezultatov ocene, vključno s povzetki ugotovitev in po potrebi mnenjem v zvezi z izdajo varnostnega pooblastila.

    4.14   Nacionalni varnostni organ bi moral evidentirati in pisno utemeljiti vse ugotovitve in presoje, da bi olajšal postopek dajanja zagotovil in postopek odločanja ter pomagal pri morebitni pritožbi zoper odločitev o tem, ali se varnostno pooblastilo izda ali ne izda.

    5.   ODLOČANJE

    5.1   Na podlagi ugotovitev zaključenega ocenjevanja bi bilo treba sprejeti odločitev o izdaji varnostnega pooblastila ali zavrnitvi vloge. Če se izda varnostno pooblastilo, se lahko opredelijo nekateri pomisleki. Varnostno pooblastilo se ne izda, če je ugotovljena katera koli zadeva tipa 4, ki med ocenjevanjem ni rešena.

    5.2   Nacionalni varnostni organ se lahko odloči, da bo omejil področje uporabe varnostnega pooblastila z določitvijo omejitev ali pogojev uporabe, če take omejitve ali pogoji uporabe odpravljajo katero koli zadevo tipa 4, ki bi preprečila izdajo varnostnega pooblastila. Varnostno pooblastilo bi bilo na zahtevo prosilca treba posodobiti po odpravi vseh pomislekov v njegovi dokumentaciji.

    5.3   Prosilca bi bilo treba obvestiti o odločitvi nacionalnega varnostnega organa, vključno z rezultati ocene, in, če je to ustrezno, se izda varnostno pooblastilo.

    5.4   Če se vloga zavrne ali če varnostno pooblastilo vsebuje omejitve ali pogoje uporabe, ki se razlikujejo od tistih, navedenih v vlogi, bi nacionalni varnostni organ moral o tem obvestiti prosilca, pri čemer navede razloge za odločitev, in ga seznaniti s postopkom za vložitev zahtevka za pregled ali pritožbe zoper odločitev.

    6.   ZAKLJUČEVANJE OCENJEVANJA

    6.1   Nacionalni varnostni organ bi moral dokončati upravni postopek zaključevanja ocenjevanja z zagotovitvijo, da so vsi dokumenti in zapisi pregledani, organizirani in arhivirani. Za stalno izboljševanje postopka bi nacionalni varnostni organ moral navesti pretekle informacije in pridobljena spoznanja za uporabo pri prihodnjih ocenah.

    7.   POSEBNE DOLOČBE ZA PODALJŠANJE VARNOSTNEGA POOBLASTILA

    7.1   Varnostno pooblastilo se lahko na zahtevo prosilca podaljša pred iztekom njegove veljavnosti, da se zagotovi kontinuiteta pooblastil.

    7.2   V primeru vloge za podaljšanje bi nacionalni varnostni organ moral preveriti podrobnosti sprememb dokazil, predloženih v prejšnji vlogi, in preučiti rezultate preteklih nadzornih dejavnosti iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/761, da se prednostno razvrstijo ali določijo ustrezne zahteve sistema upravljanja varnosti in priglašeni nacionalni predpisi, na podlagi katerih se oceni vloga za podaljšanje.

    7.3   Nacionalni varnostni organ bi moral na podlagi ravni predlaganih sprememb sprejeti ustrezen pristop k ponovnemu ocenjevanju.

    8.   POSEBNE DOLOČBE ZA POSODOBITEV VARNOSTNEGA POOBLASTILA

    8.1   Varnostno pooblastilo se posodobi, kadar je bila predlagana bistvena sprememba infrastrukture, signalizacije, kakršne koli oskrbe z energijo, ki se uporablja v zvezi z infrastrukturo, ali načel za delovanje ali vzdrževanje take infrastrukture, signalizacije ali oskrbe z energijo v skladu s členom 12(2) Direktive (EU) 2016/798.

    8.2   Če namerava upravljavec infrastrukture, ki ima varnostno pooblastilo, izvesti katero koli spremembo iz točke 8.1, o tem nemudoma obvesti nacionalni varnostni organ.

    8.3   Po obvestilu s strani upravljavca infrastrukture, kot je določeno v točki 8.2, nacionalni varnostni organ:

    (a)

    preveri, ali je sprememba, ki se nanaša na kakršno koli morebitno vlogo, jasno opisana in ali so ocenjena morebitna varnostna tveganja;

    (b)

    se z upravljavcem infrastrukture pogovori o potrebi po posodobitvi varnostnega pooblastila.

    8.4   Nacionalni varnostni organ lahko pri prosilcu opravi nadaljnje poizvedbe. Če se nacionalni varnostni organ strinja, da predlagana sprememba ni bistvena, pisno obvesti prosilca, da posodobitev ni potrebna, pri čemer vodi evidenco odločitve za evidentirano dokumentacijo.

    8.5   V primeru vloge za posodobitev bi nacionalni varnostni organ moral:

    (a)

    preveriti podrobnosti sprememb dokazov, predloženih v prejšnji vlogi, na podlagi katerih je bilo izdano veljavno varnostno pooblastilo;

    (b)

    preučiti rezultate preteklih nadzornih dejavnosti iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/761 in zlasti zadeve, ki se nanašajo na sposobnost prosilca, da učinkovito izvaja in spremlja svoj postopek upravljanja sprememb;

    (c)

    za oceno vloge za posodobitev dati prednost ustreznim zahtevam sistema upravljanja varnosti in priglašenim nacionalnim predpisom ter se osredotočati nanje.

    8.6   Nacionalni varnostni organ bi moral na podlagi ravni predlaganih sprememb sprejeti ustrezen pristop k ponovnemu ocenjevanju.

    8.7   Zaradi vloge za posodobitev varnostnega pooblastila, predložene nacionalnemu varnostnemu organu, se ne podaljša obdobje njegove veljavnosti.

    8.8   Nacionalni varnostni organ bi se na zahtevo prosilca moral odločiti, ali je treba varnostno pooblastilo posodobiti, če bodo pogoji, pod katerimi je bilo izdano, spremenjeni, ne da bi to vplivalo na infrastrukturo, signalizacijo, kakršno koli oskrbo z energijo, ki se uporablja v zvezi z infrastrukturo, ali na načela za delovanje ali vzdrževanje take infrastrukture, signalizacije ali oskrbe z energijo.

    Dodatek

    POSTOPEK OCENJEVANJA VARNOSTI

    Slika 1

    Postopek ocenjevanja varnosti

    Image 1

    POSTOPEK PODROBNEGA OCENJEVANJA

    Slika 2

    Postopek podrobnega ocenjevanja

    Image 2


    PRILOGA III

    Vsebina varnostnega pooblastila

    1.   Identifikacijska številka varnostnega pooblastila

    2.   Identifikacija upravljavca infrastrukture:

    2.1   Uradni naziv

    2.2   Nacionalna registracijska številka

    2.3   Identifikacijska številka za DDV

    3.   Identifikacija nacionalnega varnostnega organa:

    3.1   Organizacija

    3.2   Država članica

    4.   Podatki o dovoljenju:

    4.1   Novo

    4.2   Podaljšanje

    4.3   Posodobitev

    4.4   Identifikacijska številka prejšnjega pooblastila (le pri podaljšanju ali posodobitvi)

    4.5   Datum začetka in konca veljavnosti

    4.6   Značilnosti infrastruktur(e)

    5.   Veljavna nacionalna zakonodaja

    6.   Omejitve in pogoji uporabe

    7.   Dodatne informacije

    8.   Datum izdaje in pooblaščeni podpisnik/žig organa

    Dodatek

    Priporoča se naslednji standardni vzorec za varnostno pooblastilo:

    Image 3

    VARNOSTNO POOBLASTILO

    Varnostno pooblastilo, ki potrjuje odobritev sistema upravljanja varnosti v Evropski uniji v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 in veljavno nacionalno zakonodajo

    IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA:

     

    1.   POOBLAŠČENI UPRAVLJAVEC INFRASTRUKTURE

    Uradni naziv:

    Ime upravljavca infrastrukture:

    Kratica:

    Nacionalna registracijska številka:

    Identifikacijska številka za DDV:

    2.   ORGAN IZDAJATELJ POOBLASTILA

    Organ:

    Država članica:

    3.   PODATKI O POOBLASTILU

    To je

    novo pooblastilo

     

    Identifikacijska številka EU prejšnjega pooblastila:

     

     

     

    podaljšano pooblastilo

     

     

     

     

    posodobljeno pooblastilo

     

    Veljavnost od:

    do:

    Značilnosti infrastruktur(e):

     

    4.   VELJAVNA NACIONALNA ZAKONODAJA

     

    5.   OMEJITVE IN POGOJI UPORABE

     

    6.   DODATNE INFORMACIJE

     

    Datum izdaje

    Podpis

     

     

     

     

    Notranja referenčna številka

    Žig pooblaščenega organa

     

     


    Top