Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R2225

    Uredba (EU) 2017/2225 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede uporabe sistema vstopa/izstopa

    UL L 327, 9.12.2017, p. 1–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2225/oj

    9.12.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 327/1


    UREDBA (EU) 2017/2225 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 30. novembra 2017

    o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede uporabe sistema vstopa/izstopa

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 77(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

    po posvetovanju z Odborom regij,

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V Uredbi (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določeni pogoji, merila in podrobna pravila za prehod zunanjih meja držav članic.

    (2)

    Namen Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavitev centraliziranega sistema za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje držav članic Unije zaradi kratkoročnega bivanja.

    (3)

    Za izvajanje kontrole državljanov tretjih držav v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, ki vključuje preverjanje identitete državljanov tretjih držav, ugotavljanje njihove identitete, ali oboje, in preverjanje, da državljan tretje države ni presegel najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, bi morali mejni policisti uporabiti vse razpoložljive informacije, vključno s podatki iz sistema vstopa/izstopa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2226 (SVI), kadar je to potrebno. Podatke, shranjene v SVI, bi bilo treba uporabljati tudi za preverjanje, da so državljani tretjih držav, ki imajo vizum, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, spoštovali največje število dovoljenih vstopov.

    (4)

    Zaradi izvajanja mejne kontrole je potrebno, da državljani tretjih držav v nekaterih primerih dajo biometrične podatke. Pogoje za vstop državljanov tretjih držav bi bilo zato treba spremeniti tako, da se vključi obveznost posredovanja teh biometričnih podatkov. Kadar državljan tretje države noče posredovati biometričnih podatkov za oblikovanje njegove individualne dokumentacije ali za izvedbo mejne kontrole, bi bilo treba sprejeti odločitev o zavrnitvi vstopa.

    (5)

    Da bi omogočili popolno učinkovitost SVI, je treba usklajeno izvajati kontrolo pri vstopu in izstopu na mejah, na katerih se uporablja SVI.

    (6)

    Zaradi vzpostavitve SVI je treba prilagoditi postopke za kontrolo oseb pri prehodu meja, na katerih se uporablja SVI. Cilj SVI je zlasti odpraviti žigosanje potnih listin državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje, pri vstopu in izstopu ter ga nadomestiti z neposrednim elektronskim evidentiranjem vstopa in izstopa v SVI. Poleg tega je treba pri postopkih mejne kontrole upoštevati interoperabilnost med SVI in vizumskim informacijskim sistemom (VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES (5). Nazadnje SVI potnikom, ki prehajajo mejo zaradi kratkoročnega bivanja, omogoča uporabo novih tehnologij. V državah članicah, ki uporabljajo SVI, bi bilo treba začeti uporabljati navedene prilagoditve postopkov mejne kontrole na dan začetka delovanja SVI, določen v skladu z Uredbo (EU) 2017/2226.

    (7)

    Mejni policisti bi morali v obdobju šestih mesecev po začetku delovanja SVI upoštevati bivanje državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic v zadnjih šestih mesecih pred vstopom ali izstopom, in sicer tako, da poleg podatkov o vstopu/izstopu, evidentiranih v SVI, preverijo tudi žige v potnih listinah. Ta ukrep bi moral omogočati izvedbo zahtevanih preverjanj v primerih, ko je bil osebi dovoljen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic v zadnjih šestih mesecih pred začetkom delovanja SVI. Poleg tega je treba določiti posebne določbe za državljane tretjih držav, ki po vstopu na ozemlje držav članic z njega še niso izstopili pred začetkom delovanja SVI. V teh primerih bi bilo treba pri izstopu državljana tretje države z ozemlja držav članic v SVI evidentirati tudi zadnji vstop.

    (8)

    Ob upoštevanju različnih razmer v državah članicah in na različnih mejnih prehodih v državah članicah v zvezi s številom državljanov tretjih držav, ki prehajajo meje, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da same odločijo o morebitni uporabi in obsegu uporabe tehnologij, kot so samopostrežni sistemi, elektronski prehodi in avtomatizirani sistemi nadzora meje. Pri uporabi teh tehnologij bi bilo treba kontrolo vstopa in izstopa na zunanjih mejah izvajati harmonizirano ter zagotoviti ustrezno raven varnosti.

    (9)

    Poleg tega je treba opredeliti naloge in vloge mejnih policistov pri uporabi takšnih tehnologij. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti, da so rezultati mejne kontrole, opravljene z avtomatiziranimi sredstvi, na voljo mejnim policistom, da se jim omogoči sprejemanje ustreznih odločitev. Poleg tega je treba nadzorovati, kako potniki uporabljajo samopostrežne sisteme, elektronske prehode in avtomatizirane sisteme nadzora meje, da bi preprečili goljufivo ravnanje in rabo. Poleg tega bi morali biti mejni policisti pri opravljanju tega nadzora posebej pozorni na mladoletne osebe, pri čemer jim je treba omogočiti, da prepoznajo osebe, ki potrebujejo zaščito.

    (10)

    Države članice bi morale imeti možnost prostovoljne vzpostavitve nacionalnih programov za poenostavitev, da bi državljanom tretjih držav, ki so bili predhodno varnostno preverjeni, pri vstopu omogočili izvzetje iz določenih vidikov temeljite kontrole. Kjer se uporabljajo takšni nacionalni programi za poenostavitev, bi jih bilo treba vzpostaviti v skladu s harmoniziranim modelom in zagotoviti ustrezno raven varnosti.

    (11)

    Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

    (12)

    Ker je cilj te uredbe, in sicer spremembe veljavnih pravil iz Uredbe (EU) 2016/399, mogoče doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    (13)

    V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

    (14)

    Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (7) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

    (15)

    Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (8) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

    (16)

    Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

    (17)

    Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (12).

    (18)

    Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14).

    (19)

    Kar zadeva Ciper, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, bi bilo treba določbe iz Uredbe (EU) 2016/399, povezane s SVI, uporabljati le, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2017/2226. To pomeni, da je treba za tiste države članice, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 66(2) navedene Uredbe do dneva začetka delovanja SVI, določiti posebne prehodne določbe o žigosanju, dokler ne bodo te države članice povezane s SVI. Z navedenimi predhodnimi določbami bi bilo treba zagotoviti, da bo imelo žigosanje potnih listin enak učinek kot evidenca o vstopu/izstopu v SVI.

    (20)

    Države članice, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2017/2226 na dan začetka delovanja SVI, bi morale pri vstopu in izstopu še naprej sistematično žigosati potne listine državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje. Te države članice bi morale pregledovati vstopne in izstopne žige na potni listini zadevnega državljana tretje države, da se s primerjavo datumov vstopa in izstopa preveri, ali oseba ni prekoračila najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju zadevne države članice. Žigosanje potnih listin in pregled žigov bi bilo treba izvajati, dokler se zadevna država članica ne poveže s SVI, kakor je navedeno v členu 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226.

    (21)

    Uredbo (EU) 2016/399 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

    (22)

    V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (15) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 21. septembra 2016 –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Uredba (EU) 2016/399 se spremeni:

    (1)

    v členu 2 se dodajo naslednje točke:

    „22.

    ‚sistem vstopa/izstopa‘ (SVI) pomeni sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

    23.

    ‚samopostrežni sistem‘ pomeni avtomatiziran sistem, ki v celoti ali delno opravlja mejno kontrolo, ki se izvaja za osebe, in se lahko uporabi za predhodni vpis podatkov v SVI;

    24.

    ‚elektronski prehod‘ pomeni elektronsko upravljano infrastrukturo na točki dejanskega prehoda zunanje meje ali notranje meje, kjer nadzor še ni bil odpravljen;

    25.

    ‚avtomatizirani sistem nadzora meje‘ pomeni sistem, ki omogoča avtomatizirano prehajanje meje in je sestavljen iz samopostrežnega sistema in elektronskega prehoda;

    26.

    ‚potrjevanje verodostojnosti in celovitosti podatkov na čipu‘ pomeni postopek, s katerim se z uporabo certifikatov preverja, da podatki na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu) prihajajo od organa izdajatelja in da niso bili spremenjeni.

    (2)

    člen 6 se spremeni:

    (a)

    v odstavku 1 se doda naslednja točka:

    „(f)

    zagotovijo biometrične podatke, če je to potrebno za:

    (i)

    oblikovanje individualne dokumentacije v SVI v skladu s členoma 16 in 17 Uredbe (EU) 2017/2226;

    (ii)

    izvajanje mejne kontrole v skladu s členom 8(3)(a)(i) in (g)(i) te uredbe, členom 23(2) in (4) Uredbe (EU) 2017/2226 in, kadar je ustrezno, členom 18 Uredbe (ES) št. No 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

    (b)

    vstavi se naslednji odstavek:

    „1a.   Obdobje 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni iz odstavka 1 tega člena se izračuna kot eno samo obdobje za države članice, ki uporabljajo SVI na podlagi Uredbe (EU) 2017/2226. To obdobje se izračuna ločeno za vsako državo članico, ki ne uporablja SVI.“;

    (3)

    vstavi se naslednji člen:

    „Člen 6a

    Državljani tretjih držav, katerih podatki se vnesejo v SVI

    1.   V skladu s členi 16, 17, 19 in 20 Uredbe (EU) 2017/2226 se pri vstopu in izstopu v SVI vnesejo podatki o naslednjih kategorijah oseb:

    (a)

    državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje v skladu s členom 6(1) te uredbe;

    (b)

    državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive;

    (c)

    državljanov tretjih držav, ki:

    (i)

    so družinski člani državljana tretje države, ki ima na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, in

    (ii)

    nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenja za prebivanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1030/2002;

    2.   Podatki o državljanih tretjih držav, ki jim je bil v skladu s členom 14 te uredbe zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje, se vnesejo v SVI v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2017/2226.

    3.   V SVI se ne vnesejo podatki o naslednjih kategorijah oseb:

    (a)

    državljanih tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, in imajo dovoljenje za prebivanje v skladu z navedeno direktivo, ne glede na to, ali tega državljana Unije spremljajo oziroma se mu pridružijo;

    (b)

    državljanih tretjih držav, ki so družinski člani državljana tretje države, ne glede na to, ali tega državljana tretje države spremljajo oziroma se mu pridružijo, kadar:

    (i)

    ima ta državljan tretje države na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, in

    (ii)

    imajo ti državljani tretjih držav dovoljenje za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenje za prebivanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1030/2002;

    (c)

    imetnikih dovoljenj za prebivanje iz točke 16 člena 2, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) tega odstavka;

    (d)

    imetnikih vizumov za dolgoročno bivanje;

    (e)

    državljanih tretjih držav, ki uveljavljajo pravico do mobilnosti v skladu z Direktivo 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*3) ali Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta (*4);

    (f)

    državljanih Andore, Monaka in San Marina ter imetnikih potnega lista, ki ga je izdala Vatikanska mestna država;

    (g)

    osebah ali kategorijah oseb, ki so izvzete iz mejne kontrole ali uživajo ugodnosti na podlagi posebnih pravil glede mejne kontrole, med katere spadajo:

    (i)

    voditelji držav, voditelji vlad in člani nacionalnih vlad ter spremljajoči zakonci, in člani njihovih uradnih delegacij, ter vladarji in drugi visoki člani kraljeve družine, v skladu s točko 1 Priloge VII;

    (ii)

    piloti letal in drugi člani posadke v skladu s točko 2 Priloge VII;

    (iii)

    pomorščaki v skladu s točko 3 Priloge VII in pomorščaki, ki se nahajajo na ozemlju države članice samo ob pristanku njihove ladje in ostanejo na območju pristanišča;

    (iv)

    čezmejni delavci v skladu s točko 5 Priloge VII;

    (v)

    reševalne službe, policija, gasilci v nujnih primerih in mejni policisti v skladu s točko 7 Priloge VII;

    (vi)

    delavci na morju v skladu s točko 8 Priloge VII;

    (vii)

    člani posadke in potniki na potniških ladjah za križarjenje v skladu s točkami 3.2.1, 3.2.2 in 3.2.3 Priloge VI;

    (viii)

    osebe na krovu rekreacijskih plovil, pri katerih ni treba opraviti mejne kontrole v skladu s točkami 3.2.4, 3.2.5 in 3.2.6 Priloge VI;

    (h)

    osebah, za katere velja odstopanje od obveznosti prehoda zunanjih meja le na mejnih prehodih in med določenim delovnim časom v skladu s členom 5(2);

    (i)

    osebah, ki za prehod meje predložijo veljavno dovoljenje za obmejni promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (*5);

    (j)

    članov posadke potniških in tovornih vlakov na mednarodnih progah;

    (k)

    osebah, ki pri prehodu meje predložijo:

    (i)

    veljaven poenostavljeni železniški tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo Sveta št. 693/2003 (*6); ali

    (ii)

    veljaven poenostavljeni tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo št. 693/2003, če med tranzitom potujejo z vlakom in ne izstopijo na ozemlju države članice.

    (4)

    člen 8 se spremeni:

    (a)

    odstavek 2 se spremeni:

    (i)

    v točki (a) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Če potna listina vsebuje elektronski pomnilniški medij (čip), se verodostojnost in celovitost podatkov na čipu potrdi s pomočjo celotne verige veljavnih certifikatov, razen če je to tehnično nemogoče ali, v primeru potne listine, ki jo je izdala tretja država, zaradi nerazpoložljivosti veljavnih certifikatov.“;

    (ii)

    v točki (b) se doda naslednji pododstavek:

    „Za osebe, katerih vstop je treba evidentirati v SVI v skladu s členom 6a te uredbe, se izvede preverjanje njihove identitete v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226 in po potrebi ugotavljanje identitete v skladu s členom 23(4) navedene uredbe.“;

    (b)

    odstavek 3 se spremeni:

    (i)

    v točki (a)(i) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Pri potnih listih in potnih listinah, ki vsebujejo elektronski pomnilniški medij (čip), se verodostojnost in celovitost podatkov na čipu preveri pod pogojem, da so na voljo veljavni certifikati.

    Kadar potna listina vsebuje podobo obraza, evidentirano na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), in če je ta podoba obraza tehnično dostopna, preverjanje vključuje preverjanje te podobe obraza z njenim elektronskim primerjanjem s podobo obraza zadevnega državljana tretje države, posneto v živo, z izjemo državljanov tretjih držav, ki imajo v SVI že evidentirano individualno dokumentacijo. Če je tehnično in pravno mogoče, se to preverjanje lahko opravi tudi s primerjanjem prstnih odtisov, odvzetih na kraju samem, s prstnimi odtisi, ki so evidentirani na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu).“;

    (ii)

    v točki (a) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

    „(iii)

    za osebe, katerih vstop ali zavrnitev vstopa je treba evidentirati v SVI v skladu s členom 6a te uredbe, preverjanje njihove identitete v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226 in po potrebi ugotavljanje identitete v skladu s členom 23(4) navedene uredbe.“;

    (iii)

    v točki (a) se vstavi naslednja točka:

    „(iiia)

    za osebe, katerih vstop ali zavrnitev vstopa je treba evidentirati v SVI v skladu s členom 6a te uredbe, preverjanje, da državljan tretje države ni dosegel ali prekoračil najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, ter, za državljane tretjih držav, ki imajo vizum, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, preverjanje, da spoštujejo največje število dovoljenih vstopov, in sicer z vpogledom v SVI v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2017/2226.“;

    (iv)

    v točki (g) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

    „(i)

    preverjanje identitete in državljanstva državljana tretje države ter verodostojnosti in veljavnosti potne listine za prestop meje, tudi z vpogledom v podatke v ustreznih zbirkah podatkov, zlasti v:

    (1)

    SIS;

    (2)

    Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih;

    (3)

    nacionalnih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah.

    Pri potnih listih in potnih listinah, ki vsebujejo elektronski pomnilniški medij (čip), se verodostojnost in celovitost podatkov na čipu preveri pod pogojem, da so na voljo veljavni certifikati.

    Kadar potna listina vsebuje podobo obraza, evidentirano na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), in če je ta podoba obraza tehnično dostopna, to preverjanje vključuje preverjanje te podobe obraza z njenim elektronskim primerjanjem s podobo obraza zadevnega državljana tretje države, posneto v živo, z izjemo državljanov tretjih držav, ki imajo v SVI že evidentirano individualno dokumentacijo. Če je tehnično in pravno mogoče, se to preverjanje lahko opravi tudi s primerjanjem prstnih odtisov, odvzetih na kraju samem, s prstnimi odtisi, ki so evidentirani na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu);“;

    (v)

    v točki (g) se dodata naslednji točki:

    „(iii)

    za osebe, katerih izstop je treba evidentirati v SVI v skladu s členom 6a te uredbe, preverjanje identitete v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226 in po potrebi ugotavljanje identitete v skladu s členom 23(4) navedene uredbe;

    (iv)

    za osebe, katerih izstop je treba evidentirati v SVI v skladu s členom 6a te uredbe, preverjanje, da državljan tretje države ni prekoračil najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, in sicer z vpogledom v SVI v skladu s členom 23(3) Uredbe (EU) 2017/2226;“;

    (vi)

    v točki (h) se črta točka (ii);

    (vii)

    točka (i) se nadomesti z naslednjim:

    „(i)

    za ugotavljanje identitete katere koli osebe, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic, se lahko opravi vpogled v VIS v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 767/2008, v SVI pa se lahko vpogleda v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2017/2226;“;

    (c)

    doda se naslednji odstavek:

    „9.   Državljane tretje države se obvesti o največjem številu dni dovoljenega bivanja, pri katerem se upoštevata število vstopov in trajanje bivanja, ki ga dovoljuje vizum. Te informacije zagotovi mejni policist ob mejni kontroli ali pa se zagotovijo z uporabo opreme, ki je nameščena na mejnem prehodu in ki državljanu tretje države omogoča vpogled v spletno storitev, kot je navedeno v členu 13(1) in (2) Uredbe (EU) 2017/2226.“;

    (5)

    vstavijo se naslednji členi:

    „Člen 8a

    Uporaba samopostrežnih sistemov za predhodni vpis podatkov v SVI

    1.   Osebe, ki morajo biti za prehod meje evidentirane v SVI v skladu s členom 6a, lahko uporabijo samopostrežne sisteme za namen predhodnega vpisa podatkov iz točke (a) odstavka 4 tega člena v SVI, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

    (a)

    potna listina vsebuje elektronski pomnilniški medij (čip), verodostojnost in celovitosti podatkov na čipu pa sta potrjeni s celotno verigo veljavnih certifikatov;

    (b)

    potna listina vsebuje podobo obraza, evidentirano na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), do katerega lahko samopostrežni sistem tehnično dostopa, da se preveri identiteta imetnika potne listine s primerjavo podobe obraza, evidentirane na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), z njegovo podobo obraza, posneto v živo; če je tehnično in pravno mogoče, se to preverjanje lahko opravi tudi s primerjanjem prstnih odtisov, odvzetih na kraju samem, s prstnimi odtisi, ki so evidentirani na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu) potne listine.

    2.   V skladu z odstavkom 1 tega člena samopostrežni sistem preveri, ali je bila oseba predhodno evidentirana v SVI, in preveri identiteto državljana tretje države v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226.

    3.   V skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) 2017/2226 samopostrežni sistem opravi ugotavljanje identitete v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2017/2226.

    Poleg tega se v skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) 2017/2226 pri ugotavljanju identitete v SVI uporabljajo naslednje določbe:

    (a)

    če se pri državljanih tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost pri prehodu zunanjih meja, pri iskanju s podatki iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 v VIS izkaže, da je oseba evidentirana v VIS, se izvede preverjanje prstnih odtisov v VIS v skladu s členom 18(6) Uredbe (ES) št. 767/2008. Če preverjanje osebe v skladu z odstavkom 2 tega člena ni bilo uspešno, se opravi dostop do podatkov iz VIS za ugotavljanje identitete v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 767/2008;

    (b)

    pri državljanih tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prehodu zunanjih meja in jih v SVI po ugotavljanju identitete v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2017/2226 ni mogoče najti, se opravi vpogled v VIS v skladu s členom 19a Uredbe (ES) št. 767/2008.

    4.   Če podatki o osebi iz odstavka 1 tega člena niso evidentirani v SVI v skladu z odstavkoma 2 in 3:

    (a)

    državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost pri prehodu zunanjih meja, prek samopostrežnega sistema v SVI predhodno vpišejo podatke iz člena 16(1) in člena 16(2)(c) do (f) Uredbe (EU) 2017/2226, ter, če je ustrezno, podatke iz člena 16(6) navedene uredbe, državljani tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prehodu zunanjih meja, pa prek samopostrežnega sistema v SVI predhodno vpišejo podatke iz člena 17(1)(a), (b) in (c) in 16(2)(c) navedene uredbe ter, če je ustrezno, podatke iz člena (17)(1)(d) navedene uredbe;

    (b)

    nato se osebo napoti k mejnemu policistu, ki:

    (i)

    v primeru, če prek samopostrežnega terminala ni bilo mogoče zbrati vseh zahtevanih podatkov, predhodno vpiše zadevne podatke;

    (ii)

    preveri:

    da potna listina, ki je bila uporabljena v samopostrežnem sistemu, ustreza tisti, ki jo ima oseba pred mejnim policistom,

    da podoba obraza zadevne osebe, posneta v živo, ustreza podobi obraza, pridobljeni prek samopostrežnega sistema, ter

    za osebe, ki nimajo vizuma, zahtevanega v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, ali se prstni odtisi, odvzeti na kraju samem, zadevne osebe ujemajo s prstnimi odtisi, zbranimi prek samopostrežnega sistema;

    (iii)

    ko je odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa sprejeta, potrdi podatke iz točke (a) tega odstavka in vnese podatke iz členov 16(2)(a) in (b) in 18(6)(a), (b), (c) in (d) Uredbe (EU) 2017/2226 v SVI.

    5.   Kadar je na podlagi operacij iz odstavkov 2 in 3 razvidno, da so podatki o osebi iz odstavka 1 evidentirani v SVI, samopostrežni sistem preveri, ali je treba enega ali več podatkov iz odstavka (4)(a) posodobiti.

    6.   Kadar je v skladu z odstavkom 5 razvidno, da ima oseba iz odstavka 1 tega člena v SVI evidentirano individualno dokumentacijo, vendar je treba njene podatke posodobiti:

    (a)

    ta oseba posodobi podatke v SVI, tako da jih predhodno vpiše prek samopostrežnega sistema;

    (b)

    se ta oseba napoti k mejnemu policistu, ki preveri pravilnost posodobitve iz točke (a) tega odstavka in ko je odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa sprejeta, posodobi individualno dokumentacijo v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2017/2226.

    7.   Samopostrežni sistemi delujejo pod nadzorom mejnega policista, ki je odgovoren za odkrivanje kakršne koli neprimerne, goljufive ali nepravilne uporabe samopostrežnega sistema.

    Člen 8b

    Uporaba samopostrežnih sistemov in elektronskih prehodov za prehajanje meje s strani oseb, ki morajo biti za prehod meje evidentirani v SVI

    1.   Osebam, ki morajo biti za prehod meje evidentirane v SVI v skladu s členom 6a, se lahko dovoli uporaba samopostrežnega sistema z namenom opravljanja mejne kontrole, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a)

    potna listina vsebuje elektronski pomnilniški medij (čip), verodostojnost in celovitost podatkov na čipu pa sta potrjeni s celotno verigo veljavnih certifikatov;

    (b)

    potna listina vsebuje podobo obraza, evidentirano na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), do katerega lahko samopostrežni sistem tehnično dostopa, da se preveri identiteta imetnika potne listine s primerjavo podobe obraza, evidentirane na čipu, z njegovo podobo obraza, posneto v živo; ter

    (c)

    oseba je že vpisana ali predhodno vpisana v SVI.

    2.   Če so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni, se mejna kontrola pri vstopu iz člena 8(2) ter člena 8(3)(a) in (b) ter pri izstopu iz člena 8(2) in člena 8(3)(g) in (h) lahko opravi prek samopostrežnega sistema. Če se mejna kontrola pri izstopu opravi prek avtomatiziranega sistema nadzora meje, vključuje tudi kontrolo iz člena 8(3)(h).

    Če se osebi dovoli dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 8d, se pri mejni kontroli pri vstopu, opravljeni s samopostrežnim sistemom, lahko izpusti preverjanje vidikov iz člena 8(3)(a)(iv) in (v), ko ta oseba prehaja zunanje meje te države članice ali zunanje meje druge države članice, ki je s to državo članico sklenila sporazum, na podlagi katerega je bil odobren dostop, kot je določeno v členu 8d(9).

    3.   Pri vstopu in izstopu so rezultati mejne kontrole, opravljene s samopostrežnim sistemom, na voljo mejnemu policistu. Ta mejni policist spremlja rezultate mejne kontrole in upoštevajoč te rezultate dovoli vstop ali izstop ali pa osebo napoti k mejnemu policistu, ki opravi nadaljnjo kontrolo.

    4.   Oseba se napoti k mejnemu policistu v skladu z odstavkom 3 v vseh naslednjih primerih:

    (a)

    kadar ni izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1;

    (b)

    kadar se pri kontroli pri vstopu ali izstopu iz odstavka 2 razkrije, da ni izpolnjen eden ali več pogojev za vstop ali izstop;

    (c)

    kadar rezultati kontrole pri vstopu ali izstopu iz odstavka 2 vzbujajo pomisleke o identiteti osebe ali pokažejo, da se za osebo šteje, da predstavlja nevarnost notranji varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom katere koli države članice ali nevarnost javnemu zdravju;

    (d)

    v primeru dvoma;

    (e)

    kadar ni na voljo elektronskih prehodov.

    5.   Poleg primerov iz odstavka 4 lahko mejni policist, ki nadzira prehajanje meje, osebo, ki uporablja samopostrežni sistem, napoti k mejnemu policistu zaradi drugih razlogov.

    6.   Osebam, ki morajo biti za prehod meje evidentirane v SVI v skladu s členom 6a(1) in so za mejno kontrolo uporabile samopostrežni sistem, se lahko dovoli uporaba elektronskega prehoda. Če se uporabi elektronski prehod, se ustrezno evidentiranje evidence o vstopu/izstopu in povezovanje te evidence z zadevno individualno dokumentacijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2017/2226 izvedeta ob prehodu skozi elektronski prehod. Kadar je elektronski prehod fizično ločen od samopostrežnega sistema, se pri elektronskem prehodu preveri identiteta uporabnika, da se preveri, da oseba, ki uporablja elektronski prehod, ustreza osebi, ki je uporabila samopostrežni sistem. To preverjanje se izvede z uporabo najmanj enega biometričnega identifikatorja.

    7.   Če pogoji iz točke (a) ali (b) odstavka 1 tega člena, ali obeh, niso izpolnjeni, se lahko del mejne kontrole pri vstopu v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter del mejne kontrole pri izstopu v skladu s členom 8(3)(g) in (h) opravi prek samopostrežnega sistema. Mejni policist lahko opravi samo tista preverjanja v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter členom 8(3)(g) in (h), ki jih ni mogoče opraviti s samopostrežnim sistemom. Poleg tega mejni policist preveri, da potna listina, ki je bila uporabljena v samopostrežnem sistemu, ustreza tisti, ki jo ima oseba pred mejnim policistom.

    8.   Samopostrežni sistemi in elektronski prehodi delujejo pod nadzorom mejnega policista, ki je odgovoren za odkrivanje kakršne koli neprimerne, goljufive ali nepravilne uporabe samopostrežnega sistema, elektronskega prehoda ali obeh.

    9.   Ta člen ne posega v možnost držav članic, da dovolijo uporabo samopostrežnih sistemov, elektronskih prehodov ali obojih za prehajanje meje za državljane Unije, za državljane države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki je del Evropskega gospodarskega prostora, za državljane Švice in za državljane tretjih držav, za katere prehoda meje ni treba evidentirati v SVI.

    Člen 8c

    Standardi za uporabo avtomatiziranih sistemov nadzora meje

    Avtomatizirani sistemi nadzora meje morajo biti, kolikor je mogoče, zasnovani tako, da jih lahko uporablja vsakdo, razen otrok, mlajših od 12 let. Poleg tega morajo biti zasnovani na način, ki v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo, zlasti v primerih ranljivih oseb. Če se države članice odločijo za uporabo avtomatiziranega sistema nadzora meje, morajo zagotoviti navzočnost zadostnega števila osebja za pomoč pri uporabi takih sistemov.

    Člen 8d

    Nacionalni programi za poenostavitev

    1.   Vsaka država članica lahko vzpostavi prostovoljni program (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program za poenostavitev), s katerim državljanom tretjih držav ali državljanom določene tretje države, ki nimajo pravice do prostega gibanja na podlagi prava Unije, omogočijo koriščenje poenostavitev iz odstavka 2 pri prehajanju zunanje meje države članice.

    2.   Z odstopanjem od člena 8(3)(a) za državljane tretjih držav iz odstavka 1 tega člena, ki se jim odobri dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, ni potrebno, da temeljita kontrola pri vstopu zajema pregled vidikov iz člena 8(3)(a)(iv) in (v), kadar taki državljani tretjih držav prehajajo zunanjo mejo države članice.

    3.   Država članica opravi predhodno varnostno preverjanje državljanov tretjih držav, ki se prijavijo v nacionalni program za poenostavitev, da se preveri predvsem, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4.

    Te državljane tretjih držav predhodno varnostno preverijo mejni policisti, organi, pristojni za izdajo vizumov, kot so opredeljeni v točki 3 člena 4 Uredbe (EGS) št. 767/2008, ali organi, pristojni za priseljevanje, kot so opredeljeni v točki (4) člena 3(1) Uredbe (EU) 2017/2226.

    4.   Organi iz odstavka 3 odobrijo dostop do nacionalnega programa za poenostavitev le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a)

    prosilec izpolnjuje pogoje za vstop, določene v členu 6(1);

    (b)

    prosilčeva potna listina in, kjer je ustrezno, vizum, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, so veljavni in niso lažni, prenarejeni ali ponarejeni;

    (c)

    prosilec dokaže potrebo po pogostem ali rednem potovanju ali utemelji svoje razloge za takšno potovanje;

    (d)

    prosilec dokaže svojo integriteto in zanesljivost in zlasti, kadar je ustrezno, da so bili predhodni vizum ali vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo uporabljeni zakonito, svoj ekonomski položaj v matični državi in pristno namero, da ozemlje držav članic zapusti pred koncem obdobja dovoljenega bivanja. V skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2017/2226 imajo organi iz odstavka 3 tega člena dostop do SVI za preverjanje, da prosilec pred tem ni prekoračil najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic;

    (e)

    prosilec utemelji namen in okoliščine načrtovanega bivanja;

    (f)

    prosilec ima zadostna sredstva za preživljanje tako v času načrtovanega bivanja, kakor tudi za vrnitev v matično državo ali državo prebivališča, ali pa je navedena sredstva zmožen zakonito pridobiti;

    (g)

    opravljen je bilo vpogled v SIS.

    5.   Prvi dostop do nacionalnega programa za poenostavitev se odobri za največ eno leto. Dostop se lahko podaljša za največ nadaljnjih 5 let ali do izteka veljavnosti potne listine ali katerega koli izdanega vizuma za večkratni vstop, vizuma za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, odvisno od tega, katero je krajše.

    V primeru podaljšanja država članica vsako leto ponovno oceni položaj vsakega državljana tretje države, ki mu je odobren dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, da se zagotovi, da na podlagi posodobljenih informacij zadevni državljan tretje države še vedno izpolnjuje pogoje iz odstavka 4. Ta ponovna ocena se lahko izvede v okviru izvajanja mejne kontrole.

    6.   Pri temeljiti kontroli pri vstopu v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter temeljiti kontroli pri izstopu v skladu s členom 8(3)(g) se izvede tudi preverjanje, da ima državljan tretje države veljaven dostop do nacionalnega programa za poenostavitev.

    Mejni policisti lahko izvedejo preverjanje državljana tretje države, ki je upravičenec do nacionalnega programa za poenostavitev, pri vstopu v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter pri izstopu v skladu s členom 8(3)(g) tudi brez elektronske primerjave biometričnih podatkov, vendar pa s primerjavo podobe obraza, evidentirane na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), ter podobe obraza iz individualne dokumentacije državljana tretje države v SVI, z obrazom tega državljana tretje države. Celotno preverjanje se izvaja naključno in na podlagi analize tveganja.

    7.   Organi iz odstavka 3 državljanu tretje države takoj prekličejo odobreni dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, če postane očitno, da pogoji za odobritev dostopa do tega programa niso bili izpolnjeni ali niso več izpolnjeni.

    8.   Pri preverjanju v skladu z odstavkom 3, ali prosilec izpolnjuje pogoje iz odstavka 4, se posebna pozornost posveti oceni, ali prosilec predstavlja tveganje za nezakonito priseljevanje ali tveganje za varnost katere koli od držav članic in ali namerava zapustiti ozemlje držav članic v času dovoljenega bivanja.

    Sredstva za preživljanje se preverijo glede na trajanje in namen predvidenega bivanja ali bivanj ter ob upoštevanju povprečnih cen prehrane in nočitev v nizkocenovnih namestitvah v zadevnih državah članicah, pri čemer se uporabijo referenčni zneski, ki jih določijo države članice v skladu s členom 39(1)(c). Kot dokaz o zadostnih sredstvih za preživljanje lahko služi tudi dokazilo o plačilu stroškov s strani sponzorja, dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje.

    Obravnava vloge temelji zlasti na verodostojnosti in zanesljivosti predloženih dokumentov ter resničnosti in zanesljivosti vložnikovih izjav. Če ima država članica, odgovorna za obravnavo vloge, kakršne koli dvome o prosilcu, njegovih izjavah ali dokazilih, ki so bila predložena, se lahko pred sprejetjem kakršne koli odločitve o vlogi posvetuje z drugimi državami članicami.

    9.   Dve ali več držav članic, ki so vzpostavile svoj nacionalni program za poenostavitev v skladu s tem členom, lahko med seboj sklenejo sporazum, da bi upravičencem do svojih nacionalnih programov za poenostavitev zagotovile možnost koriščenja poenostavitev, priznanih z drugimi nacionalnimi programi za poenostavitev. Izvod sporazuma se pošlje Komisiji v roku enega meseca od njegove sklenitve.

    10.   Države članice pri vzpostavitvi nacionalnega programa za poenostavitev zagotovijo, da njihov sistem, prek katerega program deluje, izpolnjuje standarde za varovanje podatkov iz člena 43 Uredbe (EU) 2017/2226. Države članice izvedejo ustrezno oceno tveganja za varovanje informacij, v vseh fazah postopka pa mora biti jasno določena odgovornost za varovanje.

    11.   Komisija do konca tretjega leta uporabe tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje oceno njegovega izvajanja. Na podlagi te ocene lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo pozove, naj predlaga vzpostavitev programa Unije za redne in predhodno varnostno preverjene potnike, ki so državljani tretjih držav.“;

    (6)

    člen 9 se spremeni:

    (a)

    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

    „3.   Tudi v primeru delne opustitve mejne kontrole mejni policist vnese podatke v SVI v skladu s členom 6a. Kadar podatkov ni mogoče vnesti elektronsko, se vnesejo ročno.“;

    (b)

    vstavi se naslednji odstavek:

    „3a.   Kadar je nemogoče vnesti podatke v centralni sistem SVI ali v primeru izpada delovanja centralnega sistema SVI, se uporabljajo vse naslednje določbe:

    (i)

    z odstopanjem od člena 6a te uredbe se podatki iz členov 16 do 20 Uredbe (EU) 2017/2226 začasno shranijo v nacionalni enotni vmesnik, kot je opredeljen v členu 7 navedene uredbe. Kadar to ni mogoče, se podatki začasno shranijo lokalno v elektronski obliki. V obeh primerih se podatki v centralni sistem SVI vnesejo, takoj ko to ni več tehnično nemogoče oziroma po odpravi izpada delovanja. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe in vzpostavijo potrebno infrastrukturo, opremo in vire za zagotovitev, da se lahko taka začasna lokalna hramba izvede kadar koli in za kateri koli njihov mejni prehod;

    Brez poseganja v obveznost izvajanja mejne kontrole v skladu s to uredbo, v izjemnih razmerah, ko je tehnično nemogoče vnesti podatke v centralni sistem SVI in nacionalni enotni vmesnik ter je tehnično nemogoče začasno shraniti podatke lokalno v elektronski obliki, mejni policist ročno shrani podatke o vstopu/izstopu v skladu s členi 16 do 20 Uredbe (EU) 2017/2226, razen biometričnih podatkov, ter odtisne vstopni ali izstopni žig v potno listino državljana tretje države. Navedeni podatki se vnesejo v centralni sistem SVI, takoj ko je to tehnično mogoče.

    V izjemnih razmerah iz drugega pododstavka te točke države članice v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) 2017/2226 obvestijo Komisijo o žigosanju potovalnih dokumentov.

    (ii)

    z odstopanjem od členov 8(3)(a)(iii) in (g)(iv) te uredbe se za državljane tretjih držav, ki imajo vizum iz člena 6(1)(b), kadar je to tehnično mogoče, preverjanje identitete imetnika vizuma opravi z vpogledom neposredno v VIS v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (7)

    v členu 10 se vstavita naslednja odstavka:

    „3a.   Kadar se države članice odločijo za uporabo elektronskih prehodov, samopostrežnih sistemov ali avtomatiziranih sistemov nadzora meje, uporabljajo znake iz dela D Priloge III za označevanje zadevnih stez.

    3b.   Kadar se države članice odločijo za vzpostavitev nacionalnega programa za poenostavitev v skladu s členom 8d, se lahko odločijo za uporabo posebnih stez za državljane tretjih držav, ki so upravičeni do takšnih programov. Za označevanje zadevnih stez uporabljajo znake iz dela E Priloge III.“;

    (8)

    člen 11 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 11

    Žigosanje potnih listin

    1.   Država članica lahko, če je tako izrecno določeno v njenem nacionalnem pravu, pri vstopu in izstopu žigosa potne listine državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje, ki ga je izdala ta država članica.

    2.   Potna listina državljana tretje države, ki ima poenostavljeni železniški tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) 693/2003, se žigosa pri vstopu in izstopu. Pri vstopu in izstopu se žigosa tudi potna listina državljana tretje države, ki ima poenostavljeni tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) 693/2003 in ki med tranzitom potuje z vlakom ter ne izstopi na ozemlju države članice.

    3.   Potne listine državljanov tretjih držav, ki na podlagi nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop, vstopajo na ozemlje države članice ali izstopajo z ozemlja države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, se žigosajo pri vstopu in izstopu.

    4.   Praktična ureditev žigosanja je določena v Prilogi IV.“;

    (9)

    člen 12 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 12

    Domneva o izpolnjevanju pogojev glede trajanja kratkoročnega bivanja

    1.   Ne glede na člen 12a lahko, če državljan tretje države, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic, nima individualne dokumentacije v SVI ali če evidenca o vstopu/izstopu tega državljana tretje države ne vsebuje datuma izstopa po izteku dovoljenega obdobja bivanja, pristojni organi lahko domnevajo, da zadevni državljan tretje države ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev glede trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic.

    2.   Domneva iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za državljana tretje države, ki lahko na kakršen koli način predloži verodostojen dokaz, da ima pravico do prostega gibanja po pravu Unije ali dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje. Kadar je ustrezno, se uporablja člen 35 Uredbe (EU) 2017/2226.

    3.   Domneva iz odstavka 1 se lahko ovrže, če državljan tretje države na kakršen koli način predloži verodostojen dokaz, da je spoštoval pogoje glede trajanja kratkoročnega bivanja, na primer vozovnico ali dokazilo o navzočnosti zunaj ozemlja držav članic ali dokazilo o datumu izteka prejšnjega dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje.

    V primeru, da je domneva ovržena, pristojni organi po potrebi v SVI oblikujejo individualno dokumentacijo ali pa v SVI navedejo datum in kraj, kjer je državljan tretje države prešel zunanjo mejo ene od držav članic ali notranjo mejo države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2017/2226.

    4.   Kadar domneva iz odstavka 1 ni ovržena, se državljana tretje države, ki se nahaja na ozemlju držav članic, lahko vrne v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*7).

    Državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja po pravu Unije, se lahko vrne samo v skladu z Direktivo 2004/38/ES.

    (10)

    vstavi se naslednji člen:

    „Člen 12a

    Prehodno obdobje in prehodni ukrepi

    1.   Da bi pri vstopu in izstopu preverili, ali osebe, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje, v 180 dneh po začetku delovanja SVI niso presegli najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja in, kadar je ustrezno, pri vstopu preverili, da oseba ni presegla števila vstopov, dovoljenih na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop, mejni policisti upoštevajo bivanja na ozemlju držav članic v 180 dneh pred vstopom ali izstopom, in sicer s preverjanjem žigov v potnih listinah poleg podatkov o vstopu/izstopu, evidentiranih v SVI.

    2.   Kadar oseba vstopi na ozemlje držav članic pred začetkom delovanja SVI in ga zapusti po začetku delovanja SVI, se individualna dokumentacija v SVI oblikuje pri izstopu, datum tega vstopa pa se vnese v evidenco o vstopu/izstopu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2017/2226. Uporaba tega odstavka ni omejena na obdobje 180 dni po začetku delovanja SVI, kot je navedeno v odstavku 1. V primeru razlike med datumom vstopnega žiga in podatki, evidentiranimi v SVI, se upošteva datum vstopnega žiga.“;

    (11)

    člen 14 se spremeni:

    (a)

    v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

    „Podatki o državljanih tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje, se evidentirajo v SVI v skladu s členom 6a(2) te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) 2017/2226.“;

    (b)

    v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Brez poseganja v odškodnino, prisojeno v skladu z nacionalnim pravom, je zadevni državljan tretje države upravičen do popravka podatkov, vnesenih v SVI, ali popravka preklicanega vstopnega žiga ali obojega ter do popravka katerih koli preklicev ali dodatkov, ki so bili izvedeni s strani države članice, ki je zavrnila vstop, če se na podlagi pritožbe ugotovi, da je bila odločitev o zavrnitvi vstopa neutemeljena.“;

    (12)

    v členu 20(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

    „(a)

    voditelji držav, voditelji vlad in člani nacionalnih vlad ter spremljajoči zakonci, in člani njihovih uradnih delegacij, ter vladarji in drugi visoki člani kraljeve družine;“;

    (13)

    doda se naslednji člen:

    „Člen 42a

    Prehodni ukrepi za države članice, ki še ne uporabljajo SVI

    1.   Potne listine državljanov tretjih držav, ki prehajajo meje držav članic iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226 se sistematično žigosajo pri vstopu in izstopu.

    Potne listine državljanov tretjih držav iz člena 6a(1)(b) in (c) te uredbe, ki prehajajo meje držav članic iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226 se žigosajo pri vstopu in izstopu.

    Te obveznosti žigosanja veljajo tudi, če je bila mejna kontrola delno opuščena v skladu s členom 9 te uredbe.

    2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se žig ne odtisne v potne listine državljanov tretjih držav iz člena 6a(3)(a), (b) in (f), člena 6a(3)(g)(i), (ii), (iii) in (vii) ter člena 6a(3)(j).

    3.   Določbe te uredbe, ki se nanašajo na podatke o vstopu/izstopu, evidentirane v SVI in na neobstoj takih podatkov v SVI, zlasti člen 8(3)(a)(iiia) in (g)(iv), člen 8d(4)(d) in člen 12, se smiselno uporabljajo za vstopne in izstopne žige.

    4.   Če je domneva o izpolnjevanju pogojev glede trajanja bivanja ovržena v skladu s členom 12(2), ima državljan tretje države, ki se nahaja na ozemlju države članice, ki še ne uporablja SVI, pravico, da se v njegovi potni listini navede datum in kraj, kjer je prešel zunanjo mejo ali notranjo meje te države članice. Državljanu tretje države se lahko izda tudi obrazec iz Priloge VIII.

    5.   Uporabljajo se določbe o žigosanju iz Priloge IV.

    6.   Države članice iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226 žigosajo potne listine državljanov tretjih držav, ki jim je bil na meji zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje. Žigosanje se opravi v skladu z zahtevami, določenimi v točki 1(d) dela A Priloge V.

    7.   Obveznost žigosanja iz odstavkov 1 do 6 se uporablja do datuma začetka delovanja SVI v zadevni državi članici.“;

    (14)

    priloge III, IV, V in VII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

    Člen 2

    1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi Uradnem listu Evropske unije.

    2.   Ta uredba se uporablja od datuma začetka delovanja SVI, ki ga določi Komisija v skladu s členom 66 Uredbe (EU) 2017/2226.

    3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se ta uredba za države članice iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226, ki še ne uporabljajo SVI, uporablja od datuma njihove povezave s SVI v skladu s členom 66(3) navedene uredbe. Do njihove povezave s SVI se za navedene države članice uporabljajo prehodne določbe glede žigosanja potnih listin iz člena 42a Uredbe (EU) 2016/399.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

    V Bruslju, 30. novembra 2017

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    A. TAJANI

    Za Svet

    Predsednik

    M. MAASIKAS


    (1)  UL C 487, 28.12.2016, str. 66.

    (2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. novembra 2017.

    (3)  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

    (4)  Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (glej stran 20 tega Uradnega lista).

    (5)  Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).

    (6)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

    (7)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

    (8)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

    (9)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

    (10)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

    (11)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

    (12)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

    (13)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

    (14)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

    (15)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

    (*1)  Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).“;

    (*2)  Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).“;

    (*3)  Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL L 157, 27.5.2014, str. 1).

    (*4)  Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

    (*5)  Uredba (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije (UL L 405, 30.12.2006, str. 1).

    (*6)  Uredba sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).“;

    (*7)  Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).“;


    PRILOGA

    Priloge k Uredbi (EU) 2016/399 se spremenijo:

    1.

    v Prilogi III se dodata naslednja dela:

    „DEL D

    Del D1: steze z avtomatiziranim nadzorom meje za državljane EU/EGP/CH

    Image Image

    Zvezde se ne zahtevajo za Švico, Lihtenštajn, Norveško in Islandijo.

    Del D2: steze z avtomatiziranim nadzorom meje za državljane tretjih držav

    Image Image

    Del D3: steze z avtomatiziranim nadzorom meje za vse potne listine

    Image Image

    Del E: Steze za evidentirane potnike

    Image “.

    2.

    Priloga IV se spremeni:

    (a)

    točka 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1.

    Potna listina državljana tretje države, ki ima poenostavljeni železniški tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) 693/2003, se žigosa pri vstopu in izstopu. Potna listina državljana tretje države, ki ima poenostavljeni tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) 693/2003, in ki med tranzitom potuje z vlakom ter ne izstopi na ozemlju države članice, se prav tako žigosa pri vstopu in izstopu. Poleg tega lahko država članica, če je tako izrecno določeno v njenem nacionalnem pravu, v skladu s členom 11 te uredbe pri vstopu in izstopu žigosa potno listino državljana tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje, ki ga je izdala ta država članica.

    Potne listine državljana tretje države, ki na podlagi nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop, vstopa na ozemlje države članice ali izstopa z ozemlja države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, se žigosajo pri vstopu in izstopu.“;

    (b)

    vstavi se naslednja točka:

    „1a.

    Specifikacije teh žigov so določene v sklepih Schengenskega izvršnega odbora SCH/COM-EX (94) 16 rev in SCH/Gem-Handb (93) 15 (ZAUPNO).“;

    (c)

    vstavi se naslednja točka:

    „2a.

    Pri vstopu in izstopu državljanov tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost in obveznost žigosanja, se žig odtisne na nasprotni strani od tiste, kjer je nalepljen vizum. Če pa se ta stran ne more uporabiti, se žig odtisne na naslednjo stran. Žig se ne sme odtisniti na strojno berljivi del.“;

    (d)

    točka 3 se črta.

    3.

    Priloga V se spremeni:

    (a)

    del A se spremeni:

    (i)

    točka (b) točke 1 se nadomesti z naslednjim:

    „(b)

    za državljane tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje, v SVI evidentirati podatke o zavrnitvi vstopa v skladu s členom 6a(2) te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) 2017/2226;“;

    (ii)

    točka (d) točke 1 se nadomesti z naslednjim:

    „(d)

    za državljane tretjih držav, katerih zavrnitev vstopa se ne evidentira v SVI, v potni list odtisniti vstopni žig, ki ga z neizbrisnim črnilom prečrta v obliki križa, in desno od žiga, prav tako z neizbrisnim črnilom, zapisati črke, ki ustrezajo razlogom za zavrnitev vstopa, navedene v standardnem obrazcu za zavrnitev vstopa iz dela B te priloge. Poleg tega mejni policist za te kategorije oseb evidentira vse zavrnitve vstopa v evidenco ali na seznam, pri čemer navede identiteto in državljanstvo zadevnega državljana tretje države, podatke o dokumentu, ki državljanu tretje države dovoljuje prehod meje, ter razlog za zavrnitev vstopa in datum zavrnitve.“;

    (iii)

    v točki 1 se doda naslednji pododstavek:

    „Praktična ureditev žigosanja je določena v Prilogi IV.“;

    (b)

    v delu B se standardni obrazec za zavrnitev vstopa na meji spremeni:

    (i)

    za črko (I) se doda naslednje besedilo:

    „(J)

    ni hotel/a zagotoviti biometričnih podatkov, če so bili ti zahtevani

    za oblikovanje individualne dokumentacije v sistemu vstopa/izstopa

    za izvedbo mejne kontrole.“;

    (ii)

    v razdelku „Pripombe“ se pod besedo „Pripombe“ doda naslednje besedilo:

    „

    (označi mejni policist, če so podatki shranjeni v sistem vstopa/izstopa)

    Zadevna oseba je obveščena, da se njeni osebni podatki in informacije o tej zavrnitvi vstopa vnesejo v sistem vstopa/izstopa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2017/2226.

    V skladu s členom 52 Uredbe (EU) 2017/2226 ima zadevna oseba pravico do pridobitve podatkov v zvezi z njo, ki so evidentirani v sistemu vstopa/izstopa, in lahko zahteva, da se podatki v zvezi z njo, ki so netočni, popravijo, podatki, ki so zabeleženi nezakonito, pa izbrišejo.“;

    4.

    točka 1 Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

    „1.

    Voditelji držav, voditelji vlad in člani nacionalnih vlad ter spremljajoči zakonci, in člani njihovih uradnih delegacij, ter vladarji in drugi visoki člani kraljeve družine.

    Z odstopanjem od člena 6 in členov 8 do 14 se ne opravi mejna kontrola voditeljev držav, voditeljev vlad in članov nacionalnih vlad ter spremljajočih zakoncev, in članov njihovih uradnih delegacij, ter vladarjev in drugih visokih članov kraljeve družine, povabljenih s strani vlad držav članic ali mednarodnih organizacij za uradni namen in katerih prihod in odhod sta bila uradno naznanjena po diplomatski poti.“


    Top