21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/6

(1)

Posredne ureditve kliringa ne bi smele izpostavljati centralnih nasprotnih strank (CNS), klirinških članov, strank, posrednih strank ali nadaljnjih slojev posrednih strank dodatnemu tveganju nasprotne stranke, sredstva in pozicije posrednih strank pa bi morale biti deležne ustrezne ravni zaščite. Zato je bistvenega pomena, da vse vrste posrednih ureditev kliringa izpolnjujejo minimalne pogoje za zagotovitev njihove varnosti. V ta namen bi morale za stranke v posrednih ureditvah kliringa veljati posebne obveznosti, posredne ureditve kliringa pa bi morale biti dovoljene samo, kadar izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

(2)

Ker bi morala biti sredstva in pozicije nasprotne stranke, za katero se opravljajo posredne klirinške storitve, deležna zaščite, ki je po učinku enakovredna tisti iz členov 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), so različni koncepti posrednih strank ključni za to uredbo in bi morali biti v njej opredeljeni.

(3)

Ob upoštevanju, da bi morali biti klirinški člani udeleženci v smislu Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), in da bi se za posredne stranke zagotovila enaka stopnja zaščite, kot jo imajo stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, bi morale biti stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve, kreditne institucije, investicijska podjetja ali subjekti iz tretjih držav, ki so enakovredni kreditnim institucijam ali investicijskim podjetjem.

(4)

Višja stopnja posredniške dejavnosti med CNS in različnimi sloji posrednih strank zahteva dodatne operativne korake, dodatne račune ter kompleksnejše tehnološke rešitve in poteke obdelave. To povzroča povečano kompleksnost posrednih ureditev kliringa v primerjavi z ureditvami kliringa za stranke. To višjo stopnjo posredovanja bi bilo zato treba zmanjšati z zahtevami po alternativni in operativno enostavnejši izbiri struktur računov za posredne ureditve kliringa, kot je tista za ureditve kliringa za stranke.

(5)

Ureditve kliringa za stranke zahtevajo ponujanje posamezno ločenih računov. Za posredne ureditve kliringa pa bi se moralo poleg zbirnih posrednih računov, ki omogočajo pobot pozicij različnih posrednih strank v istem bruto zbirnem posrednem računu, zahtevati, da se ponudi samo struktura bruto zbirnega posrednega računa z mehanizmom za prenos zahtevanega kritja in, po dogovoru, kritja, višjega od zahtevanega, od posredne stranke vse do CNS, in ki ne omogoča takšnega pobota. Ta mehanizem na način, ki je enakovreden posamezno ločenim računom, omogoča opredelitev zavarovanja s premoženjem in pozicij, ki se upravljajo za račun določene posredne stranke na eni strani, ter zavarovanja s premoženjem in pozicij, ki se upravljajo za račun stranke ali drugih posrednih strank na drugi strani.

(6)

Poleg tega tudi v primeru, da so sredstva in pozicije, ki se upravljajo v strukturi bruto zbirnega računa za posredne ureditve kliringa, izpostavljeni izgubam druge posredne stranke, ker so ta sredstva in pozicije združeni na enem računu, hitrost, s katero je ta sredstva in pozicije mogoče identificirati, kadar jih je treba unovčiti po primeru neplačila, prispeva k zmanjšanju te potencialne izgube na najnižjo možno mero.

(7)

Ta mehanizem istočasno omogoča veliko enostavnejšo strukturo računov, s katero se zmanjšajo stroški in kompleksnost v primerjavi s posamezno ločenimi računi, hkrati pa omogoča ločevanje zavarovanja s premoženjem in pozicij različnih posrednih strank in tako zagotavlja raven zaščite, enakovredno ravni zaščite, ki jo ponuja posamezno ločen račun. Vendar zahteva po ponujanju bruto zbirnih posrednih računov ne bi smela izključevati možnosti ponujanja posamezno ločenih posrednih računov posrednim strankam v okviru ureditev kliringa, ki jih sestavljajo CNS, klirinški član, stranka in en sam sloj posrednih strank.

(8)

Nekatere skupine za poenostavitev dostopa do centralnega kliringa z racionalizacijo klirinških storitev in poenostavitvijo poslovnih razmerij med klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami ponujajo klirinške storitve, pri katerih uporabljajo dva subjekta znotraj iste skupine, ki posredujeta pri zagotavljanju teh storitev. Iz podobnih razlogov skupina stranke včasih uporablja en subjekt za poslovanje neposredno s klirinškim članom in drug subjekt za poslovanje neposredno s posredno stranko, običajno zato, ker ima drugi subjekt sedež v jurisdikciji posredne stranke. V teh primerih so klirinške storitve racionalizirane po različnih gospodarskih dejavnostih skupine, poenostavljeno pa je tudi poslovno razmerje med klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami. Če navedene vrste ureditev izpolnjujejo posebne pogoje, ki zagotavljajo, da tveganje nasprotne stranke ni povečano in da se za posredno ureditev kliringa zagotovi ustrezna raven zaščite, bi jih bilo treba dovoliti.

(9)

V verigah posrednega kliringa, ki vključujejo več kot eno CNS, enega klirinškega člana, eno stranko in en sloj posrednih strank, bi lahko uporaba posamezno ločenih računov privedla do nepričakovanih tehničnih težav, saj bi bilo treba upravljati morebitno neplačilo ene ali več nasprotnih strank v tej verigi in več posamezno ločenih računov. Ponujanje posamezno ločenih računov v teh daljših verigah bi lahko zavedlo nasprotne stranke, ki potrebujejo raven zaščite, ki se običajno povezuje s posamezno ločenimi računi, saj v nekaterih od teh daljših verig morda ta raven zaščite ne bi bila dosežena. Da bi se izognili tveganjem, ki izhajajo iz te napačne domneve, bi bilo treba v teh daljših verigah posrednega kliringa dovoliti samo uporabo zbirnih ločenih računov pod pogojem, da se nasprotne stranke, ki opravljajo kliring prek teh ureditev, v celoti obveščene o ravni ločevanja in tveganjih, povezanih s tako vrsto računa.

(10)

Da bi zagotovili, da je znesek zahtevanega kritja v strukturi bruto zbirnega posrednega računa enak kot znesek, ki bi se zahteval, če bi se uporabil posamezno ločen posredni klirinški račun, bi morala CNS prejeti informacije o pozicijah, ki se upravljajo za račun posredne stranke, da lahko izračuna povezan poziv k plačilu kritja za posredno stranko na podlagi posrednih strank.

(11)

Da bi po propadu stranke, ki opravlja posredne klirinške storitve, zagotovili enakovrednost s kliringom za stranke, bi moral imeti klirinški član vzpostavljene postopke za poenostavitev prenosa pozicij posrednih strank na nadomestno stranko. Iz istega razloga bi moral klirinški član imeti tudi postopke za unovčenje pozicij in sredstev posrednih strank ter povračilo iztržkov iz unovčenja navedenim posrednim strankam, kadar so znane. Kadar iztržkov iz unovčenja ni mogoče vrniti neposredno zadevnim posrednim strankam, bi jih bilo treba vrniti stranki, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, za račun njenih posrednih strank.

(12)

Vzpostaviti bi bilo treba postopke, tako da bi v primeru neplačila stranke informacije o identiteti posrednih strank postale znane in da bi lahko klirinški član ugotovil, katera sredstva in pozicije pripadajo kateri posredni stranki.

(13)

Stranka, ki opravlja posredne klirinške storitve, bi morala posrednim strankam predstaviti možne strukture računov. Vendar se lahko zgodi, da posredna stranka o svoji izbiri stranke ne obvesti v razumnem času. V tem primeru bi morala imeti stranka možnost, da za to posredno stranko opravlja posredne klirinške storitve z uporabo katere koli strukture računa pod pogojem, da stranka posredno stranko obvesti o uporabljeni strukturi računa, tveganjih, povezanih s tem računom in ravni njegovega ločevanja, ter možnosti spremembe strukture računa v katerem koli trenutku.

(14)

Zaradi posrednih ureditev kliringa lahko nastanejo posebna tveganja. Zato bi morale vse stranke, udeležene v posrednih ureditvah kliringa, vključno s klirinškimi člani in CNS, stalno odkrivati, spremljati in obvladovati vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz take ureditve. V te namene je zlasti pomembna ustrezna izmenjava informacij med strankami in klirinškimi člani. Vendar bi morali klirinški člani zagotoviti, da se te informacije uporabijo samo za obvladovanje tveganj in določanje kritij ter da se poslovno občutljive informacije ne zlorabljajo.

(15)

Zaradi usklajenosti in za zagotovitev nemotenega delovanja finančnih trgov se morajo določbe te uredbe in zadevne določbe Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljati od istega datuma.

(16)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(17)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je ESMA o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahtevala mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

(a)

„stranka“ pomeni stranko, kot je opredeljena v členu 2(15) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

„posredna stranka“ pomeni stranko stranke, kot je opredeljena v točki (a);

(c)

„posredne ureditve kliringa“ pomeni niz pogodbenih razmerij med ponudniki in prejemniki posrednih klirinških storitev, ki jih opravlja stranka, posredna stranka ali druga posredna stranka;

(d)

„druga posredna stranka“ pomeni stranko posredne stranke, kot je opredeljena v točki (b);

(e)

„tretja posredna stranka“ pomeni stranko druge posredne stranke, kot je opredeljena v točki (d).

(a)

stranka je kreditna institucija ali investicijsko podjetje z dovoljenjem ali subjekt s sedežem v tretji državi, ki bi se štel za kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, če bi imel sedež v Uniji;

(b)

stranka posredne klirinške storitve opravlja pod razumnimi poslovnimi pogoji in javno razkrije splošne pogoje, pod katerimi opravlja te storitve;

(c)

klirinški član se je strinjal s splošnimi pogoji iz točke (b) tega odstavka.

(a)

splošne pogoje iz odstavka 1(b);

(b)

zavezo stranke, da bo izpolnila vse obveznosti posredne stranke do klirinškega člana v zvezi s posli, ki jih zajema posredna ureditev kliringa.

(a)

zbirni račun s sredstvi in pozicijami, ki jih ta stranka upravlja za račun svojih posrednih strank;

(b)

zbirni račun s sredstvi in pozicijami, ki jih ta stranka upravlja za račun svojih posrednih strank, na katerem klirinški član zagotovi, da pozicije ene posredne stranke ne pobotajo pozicij druge posredne stranke in da sredstev ene posredne stranke ni mogoče uporabiti za pokritje pozicij druge posredne stranke.

(a)

ločen račun, ki je namenjen izključno upravljanju sredstev in pozicij posrednih strank, ki jih klirinški član upravlja na računu iz odstavka 2(a);

(b)

ločen račun, ki je namenjen izključno upravljanju sredstev in pozicij posrednih strank vsake stranke, ki jih klirinški član upravlja na računu iz odstavka 2(b).

(a)

zagotovi, da postopki iz odstavka 5 omogočajo takojšnje unovčenje navedenih sredstev in pozicij po neplačilu stranke, vključno z unovčenjem navedenih sredstev in pozicij na ravni CNS, ter vključujejo podroben postopek za obveščanje posrednih strank o neplačilu stranke ter o pričakovanem obdobju za unovčenje sredstev in pozicij navedenih posrednih strank;

(b)

po zaključku postopka upravljanja neplačila stranke tej stranki za račun posrednih strank nemudoma vrne saldo, ki ga dolguje iz naslova unovčenja navedenih sredstev in pozicij.

(a)

v postopke iz odstavka 5 vključi:

(b)

se pogodbeno obveže, da bo na zahtevo posrednih strank in brez soglasja stranke, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sprožil postopke za prenos sredstev in pozicij, ki jih za račun svojih strank upravlja stranka, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, na drugo stranko ali klirinškega člana, ki so ga določile zadevne posredne stranke stranke, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti. Ta druga stranka ali klirinški član je ta sredstva in pozicije dolžen sprejeti le, če je pred tem že vstopil v pogodbeno razmerje z navedenimi zadevnimi posrednimi strankami in se zavezal, da bo to storil;

(c)

zagotovi, da postopki iz odstavka 5 omogočajo takojšne unovčenje navedenih sredstev in pozicij po neplačilu stranke, vključno z unovčenjem navedenih sredstev in pozicij na ravni CNS, če iz katerega koli razloga ni prišlo do prenosa iz točke (b) v vnaprej opredeljenem obdobju za prenos, določenem v posredni ureditvi kliringa;

(d)

po unovčenju navedenih sredstev in pozicij se pogodbeno obveže, da bo sprožil postopke za izplačilo iztržkov iz unovčenja vsaki od posrednih strank;

(e)

kadar klirinški član ni mogel identificirati posrednih strank ali izplačati iztržkov iz unovčenja iz točke (d) vsaki od posrednih strank, stranki za račun posrednih strank nemudoma vrne saldo, ki ga dolguje iz naslova unovčenja navedenih sredstev in pozicij.

(a)

posredna stranka je kreditna institucija ali investicijsko podjetje z dovoljenjem ali subjekt s sedežem v tretji državi, ki bi se štel za kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, če bi imel sedež v Uniji;

(b)

posredna stranka in druga posredna stranka pisno skleneta posredno ureditev kliringa. Posredna ureditev kliringa vključuje vsaj naslednje pogodbene pogoje:

(c)

sredstva in pozicije druge posredne stranke klirinški član vodi na računu iz člena 4(2)(a).

(a)

klirinški član in stranka sta del iste skupine, posredna stranka pa ni del te skupine;

(b)

stranka in posredna stranka sta del iste skupine, klirinški član in druga posredna stranka pa nista del te skupine.

(a)

za stranko veljajo členi 4(1), 4(5), 4(6) in 4(8), kot če bi bila ta stranka klirinški član;

(b)

za posredno stranko veljajo členi 2(1)(b), 5(2), 5(3), 5(6), 5(8) in 5(9), kot če bi bila ta posredna stranka stranka.

(a)

za stranko veljata člena 4(5) in 4(6), kot če bi bila ta stranka klirinški član;

(b)

za posredno stranko veljajo členi 2(1)(b), 5(2), 5(3), 5(6), 5(8) in 5(9), kot če bi bila ta posredna stranka stranka.

(a)

posredna stranka in druga posredna stranka sta kreditni instituciji ali investicijski podjetji z dovoljenjem ali subjekta s sedežem v tretji državi, ki bi se štela za kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, če bi imela sedež v Uniji;

(b)

klirinški član in stranka sta del iste skupine, posredna stranka pa ni del te skupine;

(c)

posredna stranka in druga posredna stranka sta del iste skupine, tretja posredna stranka pa ni del te skupine;

(d)

druga posredna stranka in tretja posredna stranka pisno skleneta posredno ureditev kliringa. Posredna ureditev kliringa vključuje vsaj naslednje pogodbene pogoje:

(e)

sredstva in pozicije tretje posredne stranke klirinški član upravlja na računu iz člena 4(2)(a).

(a)

za stranko in posredno stranko veljajo členi 4(1), 4(5), 4(6) in 4(8), kot če bi bili klirinška člana;

(b)

za posredno stranko in drugo posredno stranko veljajo členi 2(1)(b), 5(2), 5(3), 5(6), 5(8) in 5(9), kot če bi bili stranki.