16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/25

(1)

Svetovna rast povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih se je v letu 2014 in v prvi polovici leta 2015 na splošno zmanjšala, predvsem zaradi zmanjšanja uvoza na Kitajsko, ki je glavni svetovni uvoznik mlečnih izdelkov.

(2)

V letih 2014 in 2015 se je stanje na trgu Unije za prašičje meso poslabšalo. Domača proizvodnja Unije se je povečala, uspešen izvoz pa se je močno zmanjšal zaradi izgube Rusije kot izvoznega trga. Zaradi posebnosti trga prašičjega mesa s sistemom inherentno zapoznelega prilagajanja rejskega sektorja na zmanjšano povpraševanje po prašičih za zakol se je stanje na trgu razvilo v kritično presežno ponudbo, stalni pritisk na cene pa presega pritisk na cene v normalnih cikličnih obdobij.

(3)

Ruska vlada je 25. junija 2015 objavila, da se prepoved uvoza kmetijskih proizvodov in živil iz Unije podaljša za še eno leto, in sicer do 6. avgusta 2016.

(4)

Sektor mleka in mlečnih izdelkov ter sektor prašičjega mesa se zaradi velikega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem spoprijemata z motnjami na trgu.

(5)

Zato so se cene surovega mleka in prašičjega mesa v Uniji še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene nadaljeval ter dosegel nevzdržne ravni za številne kmete, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami. Julija 2015 so se povprečne cene surovega mleka v Uniji znižale za 12 % v primerjavi s povprečno ceno julija v letih od 2010 do 2014 in za 20 % v primerjavi z julijem 2014. Julija 2015 se je cena prašičjih trupov znižala za 13 %, cene pujskov pa za 23 % v primerjavi s povprečnimi cenami julija 2014. Poleg tega so cene dosegle izjemno nizke ravni pod povprečjem zadnjih petih let.

(6)

Poleg tega so visoke temperature julija in avgusta ter zelo majhne količine padavin negativno vplivale na donos spomladanskih in poletnih kmetijskih rastlin v številnih državah članicah. Povečani proizvodni stroški zaradi pomanjkanja krmnih rastlin in paše so resno vplivali na sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa.

(7)

Instrumenti za posredovanje na trgih v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja masla ter posnetega mleka v prahu so na voljo brez prekinitve od septembra 2014. Navedeni instrumenti so ublažili škodljive učinke padca cen, niso pa preprečili stalnega zniževanja cen mlečnih izdelkov in surovega mleka. Zasebno skladiščenje prašičjega mesa je stabiliziralo cene prašičev marca in aprila 2015, ni pa spodbudilo znatnega dviga cen. Zaradi proizvodnega cikla prašičjega mesa vzpostavitev sistema pomoči za zasebno skladiščenje ta hip ne bi bila ustrezen odziv na sedanje motnje na trgu. Podobno tržni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 za druge živinorejske sektorje niso namenjeni blaženju regionalno omejenih gospodarskih težav. Vsi morebitni dodatni ukrepi posredovanja na trgu v obliki pomoči za zasebno skladiščenje bi sicer resda dopolnili usmerjeno finančno pomoč, ne bi pa rešili nujne potrebe po likvidnosti v živinorejskih sektorjih, ker bi imeli srednjeročne učinke na ravni kmetij.

(8)

Zato so nastale razmere, v katerih se ukrepi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, zdijo nezadostni za odpravljanje motenj na trgu.

(9)

Da se preprečita nadaljnji padec cen in krepitev motenj na trgu, je bistvenega pomena, da se usmerjena finančna pomoč nameni posebej prizadetim živinorejskim sektorjem Unije.

(10)

Da bi se obstoječe motnje na trgu učinkovito in uspešno odpravile ter da bi se preprečilo nadaljevanje ali poslabšanje stanja, ki je rezultat navedenih motenj, ali njegovega vpliva na trg, je primerno dodeliti pomoč državam članicam v obliki enkratnih finančnih sredstev za pomoč kmetom v živinorejskih sektorjih, ki so jih prizadeli najhujši padci cen zaradi podaljšanja ruske prepovedi uvoza in vpliva suše na krmne rastline.

(11)

Finančna sredstva, ki so na voljo zadevnim državam članicam, bi bilo treba izračunati na podlagi nacionalnih mlečnih kvot in nacionalnih populacij prašičev v letu 2014/2015, morala pa bi biti sorazmerna z znižanjem spremljanih odkupnih cen mleka in prašičjih trupov, stopnjo odvisnosti od ruskega trga in vplivom suše na proizvodnjo in cene krmnih rastlin. Glede na omejena proračunska sredstva bi bilo treba zagotoviti, da bo podpora dosegla tiste kmete, ki so jih motnje na trgu najbolj prizadele, zato bi morale imeti države članice svobodo, da nacionalne zneske razdelijo na čim bolj učinkovit način na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot je padec cen v zadevnih sektorjih, pri čemer bi morale zagotoviti, da so končni upravičenci usmerjene podpore kmetje v živinorejskih sektorjih, in preprečiti kakršne koli motnje na trgu in izkrivljanje konkurence.

(12)

Glede na to, da bodo finančna sredstva, dodeljena vsaki državi članici, nadomestila samo omejen del dejanske izgube kmetov v živinorejskih sektorjih, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedenim kmetom dodelijo dodatno podporo, in sicer pod enakimi pogoji objektivnosti, nediskriminacije in neizkrivljanja konkurence.

(13)

Da bi imele države članice svobodo pri razdeljevanju usmerjene finančne pomoči za odpravljanje motenj glede na potrebe, bi jim bilo treba dovoliti, da jo kumulirajo z drugo podporo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(14)

Ker so bila finančna sredstva za vsako državo članico določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih Bolgariji, Češki republiki, Danski, Hrvaški, Madžarski, Poljski, Romuniji, Švedski in Združenemu kraljestvu, v njihove nacionalne valute. Zato je primerno določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v skladu s členom 106 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Glede na načelo iz člena 106(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in merila, določena v členu 106(5)(c) navedene uredbe, mora operativni dogodek biti datum začetka veljavnosti te uredbe.

(15)

Pomoč iz te uredbe bi se morala šteti za ukrep podpore kmetijskim trgom v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(16)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati izdatke, ki jih imajo zadevne države članice v zvezi s kmeti v živinorejskih sektorjih le v primerih, v katerih se takšni izdatki izvršijo v določenem roku.

(17)

Za zagotovitev preglednosti ter nadzora in ustreznega upravljanja zneskov, ki so jim na voljo, bi morale države članice Komisiji sporočiti objektivna merila, ki jih uporabljajo za določitev metod za dodeljevanje podpore, ter določbe, ki so jih sprejele za preprečitev izkrivljanja konkurence.

(18)

Da bi kmeti v živinorejskih sektorjih pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti zadevnim članicam omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

(a)

brez odlašanja in najpozneje 31. decembra 2015 o objektivnih merilih, ki jih uporabljajo za določitev metod za dodeljevanje usmerjene podpore, in o ukrepih, ki so jih sprejele za preprečitev izkrivljanja konkurence;

(b)

najpozneje 30. septembra 2016 o skupni višini zneskov izplačane pomoči ter o številu in vrsti upravičencev.