20.5.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/54

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 532/2014

z dne 13. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (1) in zlasti člena 32(8), člena 32(9), člena 34(7), člena 34(8) in člena 55(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 223/2014 Komisiji omogoča sprejemanje delegiranih aktov o dopolnitvi njenih nebistvenih določb glede Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD).

(2)

Organ upravljanja mora v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014 uvesti sistem za računalniško zajemanje in hrambo podatkov o vsaki operaciji, potrebnih za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v zvezi z operativnimi programi za socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb (OP II). Zato je treba določiti seznam podatkov, ki se zajemajo in hranijo v navedenem sistemu.

(3)

Nekateri podatki so relevantni samo za določene vrste operacij ali samo za eno vrsto operativnih programov, zato bi bilo treba področje uporabe zahtev za podatke podrobneje opredeliti. V Uredbi (EU) št. 223/2014 so bile določene posebne zahteve za zajemanje in shranjevanje podatkov o posameznih udeležencih operacij, ki jih podpira OP II, ki jih je treba upoštevati.

(4)

Seznam podatkov bi moral upoštevati zahteve glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 223/2014, da bodo podatki, ki so potrebni za finančno upravljanje in spremljanje, med drugim podatki za pripravo vlog za plačilo, računovodskih izkazov ter poročil o izvajanju, za vsako operacijo na voljo v takšni obliki, da jih bo mogoče brez težav agregirati in uskladiti. Pri tem seznamu bi bilo treba upoštevati, da so za učinkovito finančno upravljanje operacij in izpolnitev zahteve glede objave osnovnih informacij o operacijah potrebni nekateri temeljni podatki o operacijah v računalniški obliki. Za učinkovito načrtovanje in izvedbo preverjanj ter revizijskega dela so potrebni tudi nekateri drugi podatki.

(5)

Seznam podatkov, ki jih je treba zajemati in hraniti, ne bi smel posegati v tehnične značilnosti ali strukturo računalniških sistemov, ki jih uvedejo organi upravljanja, niti vnaprej določati formata zajetih in hranjenih podatkov, če niso v tej uredbi izrecno navedeni. Prav tako ne bi smel vplivati na načine vnašanja ali generiranja podatkov znotraj sistema; v nekaterih primerih bo za podatke s seznama morda potreben vnos več vrednosti. Vendar pa je treba določiti nekatera pravila glede značaja teh podatkov, da bo organ upravljanja lahko izpolnjeval svoje obveznosti glede spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije, tudi kadar se v ta namen zahteva obdelava podatkov o posameznih udeležencih.

(6)	Da bi se izdatki v okviru operativnih programov lahko preverjali in revidirali, je treba določiti merila, ki jih mora izpolnjevati revizijska sled, da se lahko šteje za ustrezno.

(7)

V zvezi z revizijskim delom, ki se opravlja v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014, je treba določiti, da bi morale Komisija in države članice preprečiti vsakršno nedovoljeno razkritje osebnih podatkov ali dostop do njih ter opredeliti namene, za katere lahko Komisija in države članice takšne podatke obdelujejo.

(8)	Za izvajanje revizij operacij je pristojen revizijski organ. Da bi bila obseg in učinkovitost takšnih revizij ustrezna in bi se revizije v vseh državah članicah izvajale po enakih standardih, je treba določiti pogoje, ki bi jih morale te revizije izpolnjevati.

(9)

Podrobno je treba določiti podlago vzorčenja za izbiro operacij, ki bodo revidirane, revizijski organ pa bi jo moral upoštevati pri določitvi ali odobritvi metode vzorčenja, vključno z določitvijo vzorčne enote, nekaterih tehničnih meril, ki se bodo uporabljala za vzorec, ter po potrebi dejavnikov, ki se bodo upoštevali pri dodatnih vzorcih.

(10)

Revizijski organ bi moral pripraviti revizijsko mnenje, ki zajema računovodske izkaze iz Uredbe (EU) št. 223/2014. Za zagotovitev, da sta obseg in vsebina revizij računovodskih izkazov ustrezna in da se revizije v vseh državah članicah izvajajo po enakih standardih, je treba določiti pogoje, ki bi jih morale te revizije izpolnjevati.

(11)

Za zagotovitev pravne varnosti in enake obravnave vseh držav članic pri izvedbi finančnih popravkov ob spoštovanju načela sorazmernosti je treba določiti merila za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, skupaj z opredelitvijo glavnih vrst takšnih pomanjkljivosti, merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi, in merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

(12)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vsebuje naslednje določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 223/2014:

(a)	pravila o informacijah v zvezi s podatki, ki se zajemajo in hranijo v računalniški obliki v okviru sistema spremljanja, ki ga vzpostavi organ upravljanja;

(b)	podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled v zvezi z vodenjem računovodskih izkazov ter hrambo dokazil na ravni organa za potrjevanje, organa upravljanja, posredniških organov in upravičencev;

(c)	področje uporabe in vsebino revizij operacij in revizij računovodskih izkazov ter metodologijo za izbiro vzorca operacij;

(d)	podrobna pravila o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije;

(e)

podrobna pravila o merilih za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, vključno z glavnimi vrstami takšnih pomanjkljivosti, o merilih za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi, in merilih za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA SISTEME UPRAVLJANJA IN NADZORA

Člen 2

Podatki, ki se zajemajo in hranijo v računalniški obliki

(člen 32(8) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Informacije o podatkih, ki se zajemajo in hranijo v računalniški obliki za vsako operacijo v sistemu spremljanja, ustanovljenem v skladu s členom 32(2)(d) Uredbe (EU) št. 223/2014, so določene v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Podatki se zajamejo in shranijo za vsako operacijo, pri operacijah, ki jih podpira OP II, to vključuje tudi podatke o posameznih udeležencih, po možnosti razčlenjene po spolu, da bi se omogočila njihova agregacija, če je to potrebno za namene spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije. Omogoči se tudi kumulativna agregacija takšnih podatkov za celotno programsko obdobje.

Člen 3

Podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled

(člen 32(9) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled v zvezi z računovodskimi izkazi, ki jih je treba voditi, in dokazili, ki jih je treba hraniti, so naslednje:

(a)	na podlagi revizijske sledi je mogoče preveriti, ali so bila uporabljena merila za izbor, določena v operativnem programu za hrano in/ali osnovno materialno pomoč (OP I), ali merila za izbor, ki jih je določil odbor za spremljanje za OP II;

(b)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi iz člena 25(1)(a) Uredbe (EU) št. 223/2014 revizijska sled pri operacijah, sofinanciranih v okviru operativnega programa, omogoča uskladitev skupnih zneskov, ki so bili potrjeni Komisiji, s podrobnimi računovodskimi izkazi in dokazili, ki jih hranijo organ za potrjevanje, organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci;

(c)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi iz člena 25(1)(b) in (c) revizijska sled pri operacijah, sofinanciranih v okviru operativnega programa, omogoča uskladitev skupnih zneskov, ki so bili potrjeni Komisiji, s podrobnimi podatki, ki se nanašajo na učinke ali rezultate, ter dokazili, ki jih hranijo organ za potrjevanje, organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci, po potrebi vključno z dokumenti o metodi za določanje standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov;

(d)

v zvezi s stroški, določenimi v skladu s členom 25(1)(d) Uredbe (EU) št. 223/2014, revizijska sled po potrebi prikazuje in upravičuje metodo izračuna ter podlago za določitev pavšalnih zneskov in upravičenih neposrednih stroškov ali stroškov, prijavljenih v okviru drugih izbranih kategorij, za katere velja pavšalna stopnja;

(e)	v zvezi s stroški, določenimi v skladu s členom 26(2)(b), (c), (e) in drugim delom člena 26(3) Uredbe (EU) št. 223/2014 revizijska sled omogoča utemeljitev upravičenih neposrednih stroškov ali stroškov, prijavljenih v okviru drugih kategorij stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja;

(f)	revizijska sled omogoča preverjanje plačila javnega prispevka upravičencu;

(g)	revizijska sled vsebuje po potrebi za vsako operacijo tehnične specifikacije in finančni načrt, dokumente o odobritvi nepovratnih sredstev, dokumente, ki se nanašajo na postopke javnih naročil, poročila upravičenca in poročila o opravljenih preverjanjih in revizijah;

(h)	revizijska sled vključuje informacije o preverjanju upravljanja in revizijah, opravljenih v zvezi z operacijo;

(i)	revizijska sled omogoča uskladitev podatkov v zvezi s kazalniki učinka za operacijo s sporočenimi podatki in rezultatom ter po potrebi s cilji za program.

Za stroške iz točk (c) in (d) revizijska sled omogoča preverjanje skladnosti metode izračuna, ki jo je uporabil organ upravljanja, s členom 25(3) Uredbe (EU) št. 223/2014.

2.   Organ upravljanja zagotovi, da je na voljo evidenca o nazivu in naslovu organov, ki hranijo vsa dokazila, zahtevana za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, ki izpolnjuje vse minimalne zahteve iz odstavka 1.

Člen 4

Uporaba podatkov, zbranih med revizijami, ki jih opravijo uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije

(člen 34(8) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Komisija sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči kakršno koli nedovoljeno razkritje ali dostop do podatkov, ki jih zbere pri revizijah.

2.   Komisija uporablja podatke, zbrane pri revizijah, izključno za izvajanje pristojnosti v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 223/2014. Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam imata dostop do zbranih podatkov.

3.   Zbrani podatki se po veljavnih pravilih brez izrecnega soglasja države članice, ki pošilja podatke, ne pošiljajo drugim osebam razen tistim osebam v državah članicah in v institucijah Unije, katerih dolžnosti zahtevajo dostop do njih.

Člen 5

Revizije operacij

(člen 34(7) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Revizije operacij se za vsako obračunsko leto izvedejo na vzorcu operacij, izbranem po metodi, ki jo določi ali potrdi revizijski organ v skladu s členom 6 te uredbe.

2.   Revizije operacij se opravijo na podlagi dokazil, ki predstavljajo revizijsko sled in preverjajo zakonitost in pravilnost izdatkov, prijavljenih Komisiji, med drugim z naslednjih vidikov:

(a)

da je bila operacija izbrana v skladu z merili za izbor za operativni program, da ni bila fizično dokončana ali v celoti izvedena, preden je upravičenec vložil zahtevek za financiranje v okviru operativnega programa, da je bila izvedena v skladu s sklepom o odobritvi ter je izpolnjevala vse v času revizije veljavne pogoje v zvezi z njenim delovanjem, uporabo in zastavljenimi cilji;

(b)	da Komisiji prijavljeni izdatki ustrezajo računovodskim izkazom in da zahtevana dokazila prikazujejo ustrezno revizijsko sled, kot je določeno v členu 3 te uredbe;

(c)

da so bili za izdatke, prijavljene Komisiji in določene v skladu s členom 25(1)(b) in (c), doseženi učinki in rezultati, ki so podlaga za plačila upravičencu, da so podatki o udeležencih, kadar je to primerno, ali drugi izkazi v zvezi z učinki in rezultati skladni z informacijami, predloženimi Komisiji in da zahtevana dokazila prikazujejo ustrezno revizijsko sled, kot je določeno v členu 3 te uredbe.

Pri reviziji se preveri tudi, ali je bil javni prispevek upravičencu izplačan v skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) št. 223/2014.

3.   Revizije operacij po potrebi vključujejo preverjanje fizičnega izvajanja operacij na kraju samem.

4.   Revizije operacij preverijo točnost in popolnost ustreznih izdatkov, ki jih je organ za potrjevanje zajel v svojem računovodskem sistemu, in uskladitev revizijske sledi na vseh ravneh.

5.   Kadar se ugotovljene težave ocenjujejo kot sistemske in tako pomenijo tveganje za druge operacije v okviru operativnega programa, revizijski organ zagotovi dodatna preverjanja, po potrebi tudi z dodatnimi revizijami, da se opredeli obseg takih težav, in priporoči potrebne popravne ukrepe.

6.   Samo izdatki, ki spadajo v področje uporabe revizije, opravljene v skladu z odstavkom 1, so všteti v znesek revidiranih izdatkov za namene poročanja Komisiji o letni pokritosti. V ta namen se uporabi vzorec poročila o nadzoru iz člena 34(6) Uredbe (EU) št. 223/2014.

Člen 6

Metodologija za izbor vzorca operacij

(člen 34(7) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Revizijski organ določi metodo za izbor vzorca (v nadaljnjem besedilu: metoda vzorčenja) v skladu z zahtevami iz tega člena ob upoštevanju mednarodno priznanih revizijskih standardov, kot so INTOSAI, IFAC in IIA.

2.   Poleg pojasnil, navedenih v revizijski strategiji, revizijski organ vodi evidenco dokumentacije in strokovne presoje, uporabljene za določitev metod vzorčenja, ki zajemajo faze načrtovanja, izbora, preskušanja in vrednotenja, da se dokaže primernost izbrane metode.

3.   Vzorec je reprezentativen za populacijo, iz katere je bil izbran, in revizijskemu organu omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja v skladu s členom 34(5)(a) Uredbe (EU) št. 223/2014. Navedena populacija vključuje izdatke operativnega programa, ki so zajeti v vlogah za plačila, predloženih Komisiji v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 223/2014 za določeno obračunsko leto. Vzorec se lahko izbere med obračunskim letom ali po njem.

4.   Za namen uporabe člena 34(1) Uredbe (EU) št. 223/2014 je metoda vzorčenja statistična, če zagotavlja:

(i)	naključni izbor vzorčnih enot;

(ii)	uporabo teorije verjetnosti za ovrednotenje vzorčnih rezultatov, vključno z merjenjem in nadzorom nad tveganjem pri vzorčenju ter merjenjem in nadzorom nad načrtovano in doseženo natančnostjo.

5.   Metoda vzorčenja zagotavlja naključen izbor vsake vzorčne enote v populaciji, in sicer tako da se enote, ki sestavljajo vzorec, izberejo na podlagi naključnih številk, določenih za vsako enoto populacije, ali s sistematskim izborom z uporabo naključnega izhodišča in sistematskega pravila za izbor dodatnih enot.

6.   Vzorčno enoto določi revizijski organ na podlagi strokovne presoje. Vzorčna enota je lahko operacija, projekt, ki je del operacije, ali zahtevek upravičenca za izplačilo. V poročilo o nadzoru se vključijo informacije o določeni vrsti vzorčne enote in strokovni presoji, uporabljeni v ta namen.

7.   Če skupni izdatki vzorčne enote za obračunsko leto ustrezajo negativnemu znesku, se ta izključi iz populacije iz odstavka 3 in revidira ločeno. Revizijski organ lahko izbere vzorec tudi iz te ločene populacije.

8.   Kadar se uporabljajo pogoji za sorazmerni nadzor iz člena 58(1) Uredbe (EU) št. 223/2014, lahko revizijski organ enote iz navedenega člena izključi iz populacije, na kateri se izvaja vzorčenje. Če je bila zadevna operacija že izbrana za vzorec, jo revizijski organ nadomesti z ustreznim naključnim izborom.

9.   Revizija zajema vse izdatke v vzorcu, prijavljene Komisiji.

Kadar izbrane vzorčne enote vključujejo veliko osnovnih zahtevkov za plačilo ali računov, jih lahko revizijski organ revidira prek podvzorčenja z izbiro osnovnih zahtevkov za plačilo ali računov z uporabo istih parametrov vzorčenja, ki so bili uporabljeni za izbiro vzorčnih enot glavnega vzorca.

V navedenem primeru se ustrezne velikosti vzorca izračunajo v vsaki vzorčni enoti, ki jo je treba revidirati, in nikakor ne smejo znašati manj kot 30 osnovnih zahtevkov za plačilo ali računov za vsako enoto vzorčenja.

10.   Revizijski organ lahko stratificira populacijo, tako da jo razdeli na podpopulacije, od katerih je vsaka skupina vzorčnih enot s podobnimi značilnostmi, zlasti v smislu tveganja ali pričakovane stopnje napake, ali kadar populacija vključuje operacije, ki zajemajo finančne prispevke operativnega programa enotam visoke vrednosti.

11.   Revizijski organ oceni zanesljivost sistema kot visoko, povprečno ali nizko, pri čemer za določitev tehničnih parametrov vzorčenja upošteva rezultate revizij sistemov, tako da je skupna stopnja zagotovila na podlagi revizij sistemov in revizij operacij visoka. Če se sistem oceni kot sistem z visoko zanesljivostjo, stopnja zanesljivosti za vzorčenje operacij ne sme biti manjša od 60 %. Če se sistem oceni kot sistem z nizko zanesljivostjo, stopnja zanesljivosti za vzorčenje operacij ne sme biti manjša od 90 %. Najvišja raven pomembnosti znaša 2 % izdatkov iz odstavka 3.

12.   Kadar se ugotovijo nepravilnosti ali tveganje nepravilnosti, revizijski organ na podlagi strokovne presoje odloči, ali je treba revidirati dopolnilni vzorec dodatnih operacij ali delov operacij, ki niso bili revidirani v naključnem vzorcu, da se upoštevajo ugotovljeni posebni dejavniki tveganja.

13.   Revizijski organ rezultate revizij dopolnilnega vzorca analizira ločeno, na podlagi navedenih rezultatov sprejme ugotovitve in jih sporoči Komisiji v letnem poročilu o nadzoru. Nepravilnosti, odkrite v dopolnilnem vzorcu, se ne vključijo v izračun napovedane naključne napake naključnega vzorca.

14.   Na podlagi rezultatov revizij operacij za namen revizijskega mnenja in poročila o nadzoru iz člena 34(5)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 223/2014 revizijski organ izračuna skupno stopnjo napake, ki je vsota napovedanih naključnih napak in, če je primerno, sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak, deljena s populacijo.

Člen 7

Revizije računovodskih izkazov

(člen 34(7) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Revizijski organ opravi revizije računovodskih izkazov iz člena 49(1) Uredbe (EU) št. 223/2014 za vsako obračunsko leto.

2.   Revizija računovodskih izkazov pomeni razumno zagotovilo glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti zneskov, prijavljenih v računovodskih izkazih.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 revizijski organ upošteva zlasti rezultate revizij sistema, opravljenih pri organu za potrjevanje, in rezultate revizij operacij.

4.   Revizija sistema vključuje preverjanje zanesljivosti računovodskega sistema organa za potrjevanje in, na osnovi vzorca, točnosti izdatkov umaknjenih in izterjanih zneskov, zajetih v računovodskem sistemu organa za potrjevanje.

5.   Za pripravo revizijskega mnenja ter da bi lahko presodil, ali računovodski izkazi dajejo resnično in pošteno sliko, revizijski organ med revizijo preveri, ali so vsi elementi, ki se zahtevajo v členu 49 Uredbe (EU) št. 223/2014, pravilno vključeni v računovodske izkaze in ustrezajo računovodski evidenci, ki jo vodijo vsi ustrezni organi in upravičenci. Revizijski organ na podlagi računovodskih izkazov, ki mu jih predloži organ za potrjevanje, zlasti preveri, ali:

(a)

skupni znesek upravičenih javnih izdatkov, prijavljenih v skladu s členom 49(1)(a) Uredbe (EU) št. 223/2014, ustreza izdatkom in pripadajočemu javnemu prispevku iz vlog za plačila, predloženih Komisiji za zadevno obračunsko leto, v primeru razlik pa tudi, ali računovodski izkazi vsebujejo ustrezna pojasnila za uskladitvene zneske;

(b)

zneski, ki so bili umaknjeni in izterjani med obračunskim letom, zneski, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, ter neizterljivi zneski, prikazani v računovodskih izkazih, ustrezajo zneskom v računovodskih sistemih organa za potrjevanje in temeljijo na odločitvah pristojnega organa upravljanja ali organa za potrjevanje;

(c)	so bili izdatki izključeni iz izkazov v skladu s členom 49(2) Uredbe (EU) št. 223/2014, kjer je to primerno, in da so vsi zahtevani popravki izraženi v računovodskih izkazih za zadevno obračunsko leto.

Preverjanja iz točk (b) in (c) se lahko izvedejo na podlagi vzorca.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE ZA FINANČNO UPRAVLJANJE IN FINANČNE POPRAVKE

Člen 8

Merila za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora

(člen 55(4) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Komisijina ocena učinkovitega delovanja sistemov upravljanja in nadzora temelji na rezultatih vseh razpoložljivih revizij sistemov, vključno s preskusi kontrol, ter na rezultatih revizij operacij.

Ocena zajema notranji nadzor programa, dejavnosti upravljanja, nadzora in spremljanja, ki jih izvajata organ upravljanja in organ za potrjevanje, in nadzorne dejavnosti revizijskega organa ter temelji na preverjanju skladnosti s ključnimi zahtevami iz tabele 1 Priloge II.

Izpolnjevanje teh ključnih zahtev se oceni na podlagi kategorij iz tabele 2 Priloge II.

2.   Glavne vrste resnih pomanjkljivosti v učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora so primeri, v katerih se za katero koli od ključnih zahtev iz točk 2, 4, 5, 13, 15, 16 in 18 tabele 1 Priloge II ali za dve ali več drugih ključnih zahtev iz tabele 1 Priloge II oceni, da spadajo v kategorijo 3 ali 4 iz tabele 2 Priloge II.

Člen 9

Merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov in merila za določanje ravni finančnega popravka

(člen 55(4) Uredbe (EU) št. 223/2014)

1.   Kadar Komisija ugotovi eno ali več resnih pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in nadzora, se za ves operativni program ali njegov del uporabijo finančni popravki.

Kadar Komisija ugotovi sistemske nepravilnosti v reprezentativnem vzorcu operacij, se ne glede na prvi pododstavek za ves operativni program ali njegov del uporabijo ekstrapolirani finančni popravki, s čimer se omogoči natančnejša količinska opredelitev tveganja za proračun Unije. V tem primeru se za določitev finančnega popravka rezultati pregleda reprezentativnega vzorca ekstrapolirajo na preostalo populacijo, iz katere je bil izbran vzorec.

2.   Stopnja pavšalnega popravka se določi ob upoštevanju naslednjih elementov:

(a)	relativnega pomena resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti v okviru sistema upravljanja in nadzora kot celote;

(b)	pogostosti in obsega resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti;

(c)	stopnje tveganja izgube za proračun Unije.

3.   Ob upoštevanju teh elementov se stopnja finančnega popravka določi, kot sledi:

(a)	kadar je resna pomanjkljivost ali so resne pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora tako temeljne, pogoste ali razširjene, da pomenijo popolno odpoved sistema ter ogrožajo zakonitost in pravilnost vseh zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 100 %;

(b)	kadar je resna pomanjkljivost ali so resne pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora tako temeljne, pogoste ali razširjene, da pomenijo popolno odpoved sistema ter ogrožajo zakonitost in pravilnost vseh zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 25 %;

(c)	kadar do resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora pride zaradi nepopolnega, nepravilnega ali nerednega delovanja sistema, ki ogroža zakonitost in pravilnost velikega deleža zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 10 %;

(d)	kadar do resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora pride zaradi nedoslednega delovanja sistema, ki ogroža zakonitost in pravilnost znatnega deleža zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 5 %.

4.   Če bi bila uporaba pavšalne stopnje iz odstavka 3 nesorazmerna, se stopnja popravka zmanjša.

5.   Če po uporabi finančnega popravka v obračunskem letu pristojni organi ne sprejmejo ustreznih popravnih ukrepov in se v naslednjem obračunskem letu ugotovi ista resna pomanjkljivost ali več istih resnih pomanjkljivosti, se lahko stopnja popravka zaradi trajanja resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti poviša na stopnjo, ki ne presega stopnje naslednje višje kategorije.

Člen 10

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3 se uporablja od 1. decembra 2014 v zvezi z informacijami o zapisanih in shranjenih podatkih iz Priloge I.

---

(1)  UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

---

---

---